1'rvtlaiiki ln apravalikl pro •tort; 2Wf S. Uvidi!* sv. Office of puSUcsUon' ; •llAT b*. I«wml«l<< »vr T^lf^OMi U>w«dilv 101.'» ^ •^uiS: Chicago, III, pondeljek, 2. februarja (Feb. 2) 1920. •* Oo^tr i, leiT, OHMe ti CMnu, lihih, Ig w4r il ^ h^M J »u #f ma«, nnlld far le HM, Ao i> On I, 1S1T, aatbeHaed m Jim 14, 1SI BURŽOAZNI BEGUNI IZ ODE 8E NAJDEJO ZAVETIŠČE V JUGOSLAVIJI. SPLOSNO OLABOVANJE 0 NA C10N A LIZIRAN JU ANOLE 1 SKIH RUDNIKOV? Belgrad, 30. jan. — Več tisoč begunov iz Odese, katero ko o-kupirali boljševiki, pride v nekaj dneh v Belgrad. Uradniki a-meri&koga Rdečega križa ^ejajo priprave za prvo nujno pomol begunom, za katere ho potem ^moralo skrbeti prebivalstvo Jugoslavije.- Drugi kontigent begunov ostane na Kumuuskem. Loudop, J. februarja, — "Kve-ninrf t J loj)«*' * pilo, da je Lloyd George pri volji dati zahtevo rudarjev sa nacionallziranje rudnikov ua splošno glasovanje. Ako se to a£odi, tedaj bo 20 ndljonov vo-lieev odločevalo o tem vprašanju. Robert Smillie, vodja rudarjev, pred, da bodo rudarji sami rešili vprašanje, ako se vlada ne bo ga-oila. t Kje ja KolOak? Moskva pravi, da j« obit, od drugod pa javljajo, da Je pobegnil. TRETJA VIST SE OLASI, DA JE ftE V IRKUTBKU. PODJETNIKI MORAJO ZDAJ JESTI JUHO, KI 80 JO SAMI ZASOULI. V v' -^ jUi bo zadnja stavka spametovala podjetnike, da bodo odslej videli v delavcih človeška bitjat .*■■> Chicago, m. — Prišlo je tako, kot so napovedovali voditelji delavstva,, Jeklarski stevkarji so se vrnili na delo, toda nopremagani, oni »o pravzaprav zmagovalci, Seprav so šli nazaj v 'jeklarne iu elezarne, ne ds bi gospodje pod- ftniki podpisali z njimi pogotl- TVV -'j. »' '/ •••'.t»s''"i^Lr ' M). Prvi je bil jeklarski trust, ki jt Hivi&al mezdo Jeklarskim delav-cm za deset odstotkov. Gospodje rustovci pravijo, da so to storili i proste volje. Ali je to resnica, tsr trdijo trustovci! Ne, gospod-e niso povišali mezde iz proste rolje, ampak nanje so učinkovali ;otovo vzroki, da so prišli s povišujem mzde na dan. Delavci v jeklarski in železar-ki industriji primaukujejo. To e tisti vzrok, ki je omehčal srca rustovcev, da so povišali mezdo, »r potrdi izjava uradnika Illi-ois Steel kompanije, ki je podružnica United States Steel kor-orscije. Ta uradnik pravi: "De avci so redki, imeti jih pa moralo. Ko je bila odpoklicana jeklar-ka stavka, so mnogf Poljaki, rbi in Avstrijartci (najbrž Hrva-i) potegnili svoje orihrauke iz — — m-nili W ii i ti i iti kd ii i raj. To je povzročilo pomanjka- - Je delavcev in nekatere tovarne 1 a bile prisiljene zapreti nekatere epartmente. Tedaj je znašal de-»vui čas pri Illinbis Steel kompa- < iji deset ur dnevno, v drugih to-arnah so pa imeli osemurni de-»vnik. Vsled tega smo bili na labšem, če smo hoteli dobiti de- i i vee. Povišanje mezde bo zopet mogočilo, da bomo lahko konku- i irali." 4 g 1 To je izjava kompauijskega > rudnika, ki potrdi, da ae je spol-ilo, kar so rekli delavski vodite-i, (1h se zgodi, če Gsry ne odneha •vojo trmoglavostjo. Zdaj je še-i začetek izseljevanja v Evropo, ej pa prinese spomlad f Najbrže i b bodo delavci vračali še v več- < fui Številu domov, če izvedo, da i> hc doma količkaj uredile raz-, lere. Trustovci niso hoteli ver-pti, dokler je trajala stavka, da t delavci vračajo domov in da sc odo vračali Še v večjem številu, e (Jary ns odneha, ker ne marali biti brezpravni tlačani jeklar- i Itega truata. Gary je vztrajal pri v°ji trmi in zdaj je dosegel, kar c hotel doseči. Jeklarski trust jf tp«n, prvs znamenja njegovega raza so tukaj, ki mogoče v ne-a j mesecih postanejo še bolj oči-idna. čc ne bodo jeklarski pod rt »i k i videli v svojih delavcih loveskih bitij, ki imajo pravico « dostojnega in pošteuega življc iK 'U delavce so ps prvs.znsmenjs ijihove zmage uauk, da ostanejo vesii svoji delavski atrokovni or anirariji in da akušajo pritegniti r delavsko strokovno organizaci-o slehernega delavca, ki dela v rUjtrski ia železarski industriji, ^rsnizaeija je ščit, ki brapi de-iv< e pred kapricami in trmogla *w1Jo jeklarski H trnstovcev. Te ne smejd pozabiti jeklar ni železarski delavci, kadar jih klo vpraša, zakaj ao ae orgsnul-Hi. PROHIBICI JON IS KI PANATIK JE PREJEL DOBER ODGOVOR. , London, t. feb. — ls Utins pu ročsjo "Central Nevvsu", da j« bila v petek eksplosjjs v' »mod nlšulcl v Trstu, Tri osebo so i« k ob lic življenje. Italijani "o obdolžili slovenske delsve* V.fltfbd nlšulcl, ds su povzročili hisstrel- 30 rspubliOansldh občinskih ivs tov a i cev aretiranih v Dnbiinu. rebel, ki je v ječi, iz- voLjen Zupanom. Ceuton, lil, — i Izvirno poro-čilo Prosveti.) **fy Zadnjo sredo popoldne nc je zgodlls v osšl ns« selbinl velika' nesreča. V hiši rudarjs J se k s Mepičs, IU js vpo-slen v premogovniku DunfermJt« oe, > S^milraisjbul^«^ P»Jt. vse sušni je te kuj napolni) dim in sledil Jc ogenj, ki ji« bl trn uničil leseim poslopje, V hiši so bili štirje Hoplčevi otroci, kstere je zadušil dim in posnsje «o zgoreli. Njih mati Julija Hc-plč se je Irodlls, ds reši otroke, s pri tem js dobihrsuirtuonsvai" ne opekline in s gorečo obleko ns telssu je hitel« do prve sosedne hiše, kjer js padla onesveščrn* Zdravnik' pravi, ds bo tclko osts* Ko je prišel Jsak Hopič ls ru^-nlks, js našel hišo in otroke v pepa sn resfdneij* »sbareall na. koliko pn IJudako, izjavljajo v nji, da so prtiti splošnema vojaškemu velbanju iu veliki stalni srmadl v iirfa ».000.000 ZA POMO0 8E8TRA DANIM EVROPEJCEM WMhiagton, D. 0. — Republi-«n»ki kongresniki v odseku za °'ltev sredstev so 'se sedinill, ds bolijo zakladnittvu da dovol o 450 cssi.000 kredita gotovini vr"l^kim deželam Te dežele r določijo kasneje. Zakladniški fcjuik i,Um ima na svojem ae-J»mu Poljsko, Avstrijo in Arme- V torak nestalno i« mrzlo Eeversi vetrovi. P R O S V GLASU-O SLOVENSKE NARODNE PODPORNK Ji DNOTE LASTNINA SU)VENSKE NARODNE i ■ JtlaelaJM: Zedinjene d rtov« (Izven •2.00 im pol leta in $1.00 za tri me leta, $1.40 za tri meseee, in trn ino,_ NMIov M VM. ker i«M **PROSVETA O) ln Cusdb »4 00 |«.6u a. leto. $2.71 dopisi: THE ENUGHTENMETCr oi tH« Slovak NaU^ Se—flt Se« Sobecrfptien: United Stote« (ezcept CMeago) end Cianada $4 per Chicago $5.60, and forelga coontriee |7.00 per year. PROFITARSTVO V PRAVI LU«. Affl Mtf t Takoj po sklenjenem premirju je pričelo velebizniško K časopisje kričati, da je treba znižati delavske mezde, ako hočemo, da se znižajo cene življenskih potrebščin, medtem so pa cene lepo plezale navzgor, dokler niso closegle sedanje vUine. Zadnje štiri megee pa velebizniško časopisje ni ostalo le pri tem kričanju, ampak je vprizorilo v interesu profitarjev pravcato gonjo proti strokovno organiziranemu delavstvu. Podtikalo je strokovno organiziranemu delavstvu vsakovrstne namene, da vpliva na ' kongres, da sprejme izjemne zakone, ki naj služijo zadaviti svobodno in dostojno kritiko, če prihaja iz delavskih , vrst., kjL ^.j, '4A"^' £ Odkar postoji ameriška republika, še ni bilo takšne obrekljive gonje proti strokovno,in politično organiziranemu delavstvu v časopisju, kot zadnje štiri mesece Strokovno in politično organizirano delavstvo je seveda odbijalo te napade v svojih mesečnikih in tednikih, ni jih pa moglo postaviti v tako luč, kot zaslužijo, ker strokovno in politično organizirano delavstvo nima tolikega števila dnevnikov na razpolago v angleščini, kot jim imajo profitarji. Ta nepošten'boj profitarjev proti strokovno in politično organiziranemu delavstvu je končno zadobil že tako veliko obliko, da je senator McNary očitno nastopil proti sladkornim profitarjem v senatu in da mu je poma gal razgaliti profitarje tudi senator Capper, ki je d^jal ^pi|rti vt,.I VRH "Mr. predsednik, velebizniški profitar — med njimi je vštetih tudi precej premogovniških podjetnikov — je velika nevarnost ali večja nevarnost za nas in za nase in štitucije kot boljševiki, I. W. W. ali radikalci, ki pridigajo strmoglavljenje vjade. Dovolite mi reči, da pojdem do skrajnosti, da se odpravita boljševizem in anarhija. "Kajti med# drugim so hoteli podjetniki spraviti v svoje žepe vojni prof it, plačujoč rudarjem mezdo, ki je imela manj kupovalne moči, kot v letu 1918, ljudstvo se j<; pa moralo posluževati kurivnega olja, nekega drugega naravnega bogastva, preskrbljenega po Vsemogočnem, da se jc lahko grelo. In kaj se je zgodilo? Cena kurivnega olja je v manj kot v tridesetih dneh poskočila n tri sto odstotkov po volji peščice oljnih profitarjev, ne radi tega, ker so se pomnožili produktivni troški, ampak radi tega, Ur so ljudje, k'i kontrolirajo ta produkt, lahko prejeli ritMiaf,*«* so iakoristili ljudske potrebe. Kakor bandit Carlisle so pripravljeni vzeti denar od starih mož in žen, od voj^tov in mornarjev, od šol in bolnišnic." Capper je nadalje u svojem govofti opoioril na žrtve, ki jih je doprineslo ljudstvo v vojni in naslikal jc, kako plesa cena navzgor čevljem in drugim potrebščinam. Primerjal je profitarje z železniškimi banditi in vlomilci in je povdaril, da so te vrste hudodelci pritlikavci v primeri s profitarji. Senator Capper ni boljševik ali radikale^ ampak je član republikanske stranke, torej mu nihče ne rapre oči tati, da je strankarski v svoji sodbi, s katero pokacuje da so edino profitarji odgovorni za ves nepokoj v industriji. In radi tega je treba njegovo sodbo o profitarjih vpoštevati. tipriMgfieU, lil. Že dalj Vat* ae opažu uied tukajšnjimi rojaki gttmnje za zgradbo "Hlo venske ga dujiui," k*r bi bilo vetokorint-no aa eelo tukajšnjo slovensko ua w*bino. (Ta ideja »e je prišei« ved no bolj razširjati uW tukajšnjimi rojaki in upati je, tto «* W4u dolarjev na meseo sploh ni mogoče dobiti stanovanje. To je vsekakor pretirano.,*- Na ta uačin nas priproste de lavce vedno bolj gulijo in odirajo. Zaslužek pa vedno slabši, ako pa vprašamo za mal priboJjšek. nam pa pričenjajo takoj groziti * vsemi mogočimi iu nemogočim rečmi: V tukajšnjem mestu ao organizirali novo godbo. Na ta način je dana vsakomur prilika, ol< sni. V tukajšnji naselbini je umrl rojak Frank Huterae, član drn-"Sloga" št. 197 S\IM x I ronton. Minn. po štiridnevnem Imlehsnju, Podlegel jo pljučnici. M je nastopila po prehladu, ki ga je dobil pri telkam delu a Jcle* nem rudniku Doma je bil od av. Jakoba pri Senju na Hrvaškem. Ht«r je bil 5» let. V stari domovi, id sapušAs atsriše. ženo in eno hčerko. I mrl je 1«. jsnuarjs in MMft.se je vršil 9L januarja, katerega t Je udelelib društvo "»loga^jkNIM ia društvtg sv Jurja NHZ. Pokopan je bil po ka-PR«sKJffsSip ••eremoni-je je opravil tukajšnjih dušni pa-Mir. ki je ob tej priliki napravil lo ganljivi* pridigo, ki je v*An navzočim delavcem segli globok?, sree — sicer ne tsko, sot je mi-«lil pridigar. Pozabil ni oamre? J volitve« — . sa t i r.^i. .v . . *JLi . -.Al. t£ .. LMm oiueuiti naših ljubih delodajalcev hi jib je prav dobro zagovar jal. V svoji pridigi je omenil ue-kaj stvari, ksfcerih bi še at«o«i ae verjeli, kako bomo še le od razi i delavei, ko ao ae usm pričele odpisali eči. Omami je namreč, da je vsaka stavka gveh in da je aeio prs^-šuo stavkati ter ae zoperstsvljatl kulupanisl^iu. Hotil nas j«-, da ne »inemo jnjslušati organizatorjev za delavake stranke, da je, neumno prispevati za delavske organizacije in da je veliko bolje, ako prispevamo dotični denar ceik\i. To bo zapisano vse usui v kredit ns onem svetu. Delati monimo vemo in trdo in uikar naj ue v< jaineino dotičniin, ki pravijo, da kompanije napravijo miljone dobička. To je neresnica, je rekel naš duhovui oče. Vsem tem ve lepodjetnikom je dal bog le k rs tak trn sa oživatnje vsega dobrega, mi delavci bomo pa uži vali na onem avetu na vekov veke radost in voaelje. Do^te in bodite verni družbi in vaša duša se bo oprale v vašem lastne ni znoju in odšla bo čiata na oni gvet. Tako lepo pridigo nam je napravil naš dušni pastir. Ampak jaz ne razumem, kaj bo e onimi dušicami, ki ae ne morejo oprati v lastnem znojut Kam bot\o pa te duše odšle t In po mojem ini šljcnj" bo tudi precej trda za du ho našega prečastitega, ki nikdar ne preliva znoja, izjema je mogo te ie tnknat, ko uživa vse dobrote tean sveta, do katerih je nam delavcem zabranjeno. On ae itak vedno drži aence. | Iz tega ae razvidi, koliko agentov imajo velepodjetnikl, ki dela jo zvesto za svoje — dolarje, katere dobivajo od vseh strani. Ti zagovarjajo velepodjetnike kjerkoli jiui je le mogoče in kjer najdejo prtitko. Toda U dušni paatir je pa pozabil omeniti v avoji pridigi, kje in na kak način si je nakopal umrli brat svojo bolezen, za katero je podlegel. Gotovo se je bal družbe, katere je veren hiapcc. V tukajšnji akojici je namreč veliko število delavcev in poman-kanjo dela. Vsled tega ae vBakdo trudi pri svojem delu, kolikor mu le pripuščajo telesne moči, da zadovolji n*še delodajalce in da nc koliko več zasluži, da se asamorc pošteno preživeti. Kako je pa delo v železnih rudnikih, je pa itak le znano večini rojakov. Pokojni brat sc je prehladil pri svojem na pomem delu in napadla ga je pljučnica, kateri je tudi podlegel po štiridnevnem bolehanju. Postal jc torej žrtev nenaaltnih velepod-jetnikov. Na dnevnem reda je tukaj vprašanje, kako je mogoče izboljšati sedanji položaj, v katerem se nahaja splošno delavstvo in ki po-mja vod dne do dne nesnozuejši. Iz i>otekg raznih stavk, katere smo im«di v zadnjem letu, lahko izpo znamo, kje tiči vos vzrok sedanjega delavskega izkoriščanja. Vzrok jc ta, ker se ^slavci tako malo za nimajo za volitve, in oni, ki se pa udeležijo volitev, pa volijo avoje ra -rodne nasprotnike. Ako hoče« mo izboljšati- splošni položaj, se moramo politično organizirat!, glasovati za kandidate delavske politične atranke in kako poslati svoje zastopnike v vae jsvne ura-d u liC na ta način je moogče prihodnjo jesen in glasujte sa delavske ksn. didete To je naša raaredua d edinost. Ne poslušaj mo nekaterih be-a-datoCami aamo škodujejo splošnemu UeUvsivu. \r tukajšnjem (iaiiašMtu n biii rudeei sastori ua aknih »n tn je zelo bodlo mestne očete. Naročili so ameriški legiji, da naj zank alej > Fincem, da morajo nadomestiti te rgjiete zastara s drugI« mi. Ti so izvršili povelje in narodi Fince«, da moča jo takoj uil-st rani i i te 14 pregrešne sastmu in ne smemo prirejsti nol>c nih delavakih skodov. Ko oluiržs-vsmo društvene seje. je ps vedno navzoših precejšnje število ramih špljono^. Iu kdo je VMgs tegs kriv t !>e. iavei temi. kes se ne brigamo od M1STERIJ0ZNI SIGNALI SE NADALJUJEJO, Bretticna postaje v Ameriki in Evropi psajaasjs "nafiTOnljivo M MAJ08U ALI lis Ii i more, 31. jan "Nekdo" na Marsu aH Veneri upče, preue-httti z nadlegoyauj«w naše obSSO zemije. ki ima če« glava drugih skrbi! Signali ae nadaljujejo a trdovratno vztrajnostjo iu j>nejesoa-jo jih postaje brezžičnega br/.oja-va v Ameriki in ropi. V četrtek ponoči «ovnapa4li tukajšnjo postajo, ,ki je ^abeleiils. ■ Signali so zanimivi radi tega, ker ue dajejo nobene šifre, temveč neprenehoma ponavljajo CUD in isto misterijozno formulo, ka kor da bi nas hotcH opozoriti ua Sekaj, Druga posebiwst pri signalih je, da jih je slišati z enako lahkoto v dolgosti icomercijalnc šrte kakor tudi v amaterski va lovni črti. Tukajšnja Marconije-va postaja je prejela včeraj depe So iz Londona, da ao tamkaj istočasno tudi prejeli identične »ig-■ nale. Veščakf v tukajšnjem iuštitu tu brezžičnega 'hrrojava pravijo, da so električni valovi, ki prinašajo signale, tako obilni, da iz kljubujejo vsako možnost prevare, to je da bi se kdo igral s ope ratorji na brezžičnih poatajah in jih vlekel za nos; ponjihovem mnenju še ne eksistira aparat brezžičnega brzojava, ki bi od dajkl tako močne cmanaeije. IM Ijava, is katere prihajajo "depe še," menda tudi nima vpliva na karakter prevodnika. • Izjema pa je neki operator na mornariški brezžični postaji, ki je tudi prejel nerazumljivo formulo On pravi, da je nekje na delu iz najditelj z novim aparatom, ki presega vse sedanje aparate kur se tiče daljave valov. Isnajditet; dela eksperimente na avoj način in *e ogiblje vseh znanih šifer /. namenom, da o pred log sprejet in da pridne raspMva o mirovni pogodbi sopet v senatu. Konec tega boja bo povedal, če bo mirovna pogodba eprejsts ali če bo igrala ulogo v prihodnjem KONKSUlftOA tO MIKOVNI POGODBI as JE JlAZBILA. 1 - --' Vsa znamenja govora, da se navsezadnje usoda mirovne po-. godbe odloči na senatni seji ...... $ .o**—!:' i Waahington, D. 0. — Na konferenci za ||prejca*" mirovne pogodbo ni prišlo dq sporazuma, ampak senator Hitehcook, vodja demokratov, je nasnanil, da bo dne M), februarja zopet stavljen predlog v senatu, da pride uii- Hcs je ,da so farmarji priti«, njeni k tlom kot delavci, ampak to so zakrivili privatni interesi iu ue pa delavske strokovne organi-zaeije, kar dokazuje izjava nekega drugega farmarja, v kateri pravi; "Trgovcu prodajam funt wirovQga masla po 45c, funt rttVno-tega sirovega masla pa prodajajo kohzumentu po 80c. Mi izgubimo denar pri sirovem maslu na prvi ceni. To ao vzroki, da farmarji zapuščajo farme v tisočih. Vprašate nas, kaj »e naj stori s posredovalci.' Sugestiram, da gredo na forme ln pomagajo producirsli." Z drugimi besedami to pomeni, naj sc posredovalci odpravijo, postanejo naj produeenti, za posredovanje med producentom in kou-zumentom naj ac pa najde taki pot, da bodo posredovalci popol-- noma odpravljeni. T"*-du!v"1i volilnem boju , Benator Hitcheock je baje pre pričan, da ma a sabo tri in tride set demokratov, ki Ishko preprečijo sprejem mirovne pogodbe, dokler ne bodo Lodgovl pridržki modificirani. Kovnotako je pa zveze med njim hn sovjetsko vls do. Bili ao v smrtni nevarnosti, ) dajale Rusijo. Odšlo je ii Husije dvajset trorfrjev t.sla W ^edem jih je dospelo v Združene države, drugi so pa izginili n» »nisterijozen način. Nekateri * biH ustreljeni na Finskem. IIMHIII M llfllll IV»> |<1M HHW jr fM ' - --------- --- senator Ujdge prepričan, da isra ^Tert Nemčijo, je bilo dee* za sabo toliko senatorjev, da bo J\»*Uetih in vrženih v ječo. I* sprejem mirovne pogodbe pre p rešen. H bodo pridrŠki spreme njeni v principu, v Utvar izgleda zdaj takole, d« mirovna pogodba ne bo sprejeta, dokler demokrstje ne odnehajo napram republikancem glede pri-drikov. v*.*-T WT^nf'^ Senator. Hitcheock je tudi im-znanil, da Im prihodnji dan prM-lagal aenator Walah iz MouUue. da prične razprava o mirovni pogodbi dne 10. februarja v senatu. X. člen in Monroejevs doktrina tvoriu oviro, ob kateri ae rsab«-jejo pogajanja in ki # povzročila. da ja konferenca končala braa uspeha. KACIN JE IMEL POSLANIK ZVEŠ Z RUSIJO. % ' V iTtrjr - -f-.'-.' ; j 20 kurirjev je odpotovalo iz Eu-sija, v 2dražene drfave jc dospejo'la 7 kurirjev. ' Washington, D. T. + LmW* Martens, poslanik sovjetske Kusi-je, je izpovedal pred senatnim od-stokom, na kakšen načiu so odhaja- Ta IH poslsnik pozitivno ve, da w bili ustreljeni. Od desetih, ki ihoteli piv ael, ki je dospel do nje*«, nesel a sabo trideset tisoč dolarjev j in poverilo sanj, ds je p<»sbBik sovjetske Rusije zs Združene dr-zave. ?| ■ . * j. . " ' ----- "■ t 'T -S Ko gs je pričel senstor Hrss- s degec it tleM' Mampshirs izprsif ^ v«ti o detajlih ,po kateri i- " ^ šli kurirji, kakšnih metod »» i posInžiH. je Msrteus flejftt, ds si taks detsjlirana Seppaja i »aore odgovarjali. Priznal je. di je tudi on posle I kurirje. toIHela Ualje je rekel, da je po teh po* prejel iz Rusije sto petdeset twel dolarjev. J /a Oba voditelja I^dge in lliteb oock sta podals daljšo izjavo, v j ksteri sta paccizirala svoja stali iče. Oba izjavi pa le potrdila, da konferenca ni prav nič zbližala Lodga in Hitrhcoolca, ampak da savzemat* po veMaatSKftsitfe renči Uko eUlišče kot pred kon-fereuco. > 8t, Claimviile. O. - VejM •vpoaleni v premogovniku W je lastnina Cambria CoS^J kompanije, so sasUvksIl. kelf* #iM ue da dovolj dalo. I jm^MtL, j «tO«VBT* Stalno fildporat Jtdnola OfliOO K^om o im i A \ t?. 1 Chicago, lil. *QSMK»UJ1M0 dekleta ps lahko delo v Veliki gumijevi tovarni na sapadni strani l>oi>ra i>lača in dobro delovno sta- GLAVNI ITANi MIT4M 10. LAWNDALE AVE., CNICAOO. ILLINOIS. glavni oooor za dobo 1918-1882. IzvrŠovalni odbor. .-U UMUVNI oi.HEK. t 4V«/V ME0HAWI0*L RUBBER 00 Orand Ave. Chicago. 111 spiešae pomočnice aa stalno delo v pmkitni. Dobra plača. Oglasite n«: B0LIP8E LAUNDRY 00., 7265 Cottage (Jrove Ave. Chicago. Nadsorni odbor. mm« r.tr.v« miiiaa, issit wdiHm ns. I »op. pri Ločitev DELAVCE potrebujemo ss stslno delo, dobrs plača. Oglasi te se na: 28rd and Recin* Ave. . Chicago, 111. ZJ / * Eiuployment Office od % DOMAČA EDRAVILA katera priporoča magr. Enelpp, imam vedno t saloglj^ . 1800 Diversey Psrkwsy, Chicago, IU. 1809 Riversey Psrkwsy, Chicago, lil. MATH. FEEDIR t. 0. Eo* 772, 0ity Hali StaUon, :m : •rc.Sgij Derlin. — Kari Kautski, znani socialist, je izjavil, da bivši kaj-zer spada pred sodišče zdravnikov, ki bo^o gotovo razsodili, da j< velik blaznež. 25 do 30 premogerjev za mojega prijatelja Andreja Je-gfS, pred tredTleH rt Jfc tabsjltr nekje v državi Colorado oziroma* v Pueblu, »poročiti mu imeiu zelo vašne stvari. Cenjene rojake u-Ijuduo prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi to poroči, ako , bo pa sam čital, naj se mi oglasi na moj naslovi Frank ttosich, P. ! u. Bog 36 AbsterAiont. POTNfcOM SE MOiniM VIA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO! VSAKO PO TEJ TVRDK1 IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO I JU vss potrsbnm poj^snlls obrnit« ss ns; EliiiL KlSSti BANE£Rf 188 šmmd A v«., ~r. *b St, Nsw Tork, N. Y. SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4% OBRESTI! 80 LIVARJEV Chicago, 111, skie mrednoeti. Praela pošli j u- Icv, stalno delo. Plato vsako sobot.o Oglasite se-pri ENPLOYMENT DEPT. 08 W. Harrison St. Chicago I t • ........... M »*» ............ t 0 0 ............ . . . .•*.».'•»..» • rmrnti»r»» s... .......... h... f......... izdelovslke klobas, jfci razumejo zaviti In zašplnlti denar v stari kraj. mstrM^ NEMETH STATE BANK 17 Socond Ava., 18 E. 22md «r Tork, N. Y. .jmi^ Yor^ 841,000,000 steriiai^. I^mdon. — ITradne številke, kij bile e(belodanjene pred nekaj doevU dokazujejo.