čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXVII marec 1987 PEKO V PRVIH TREH MESECIH Nič posebej zadovoljni z rezultati preteklega leta, smo si s planom za letošnje leto zastavili zahtevne cilje ter s sprejetjem tega plana prevzeli vsak svojo obveznost, da postavljene cilje dosežemo. Prvi podatki o letošnjih gospodarskih gibanjih na žalost kažejo kar precejšnja odstopanja dejanskih dogajanj od načrtovanih ter tudi potrebnih za primeren poslovni rezultat. Obseg proizvodnje je celo malenkost pod lanskoletnim v enakem obdobju, izvoz zaostaja za načrti, ob tem je uvoz večji, prodaja na domačem trgu po ugodnem poteku v prvih dveh mesecih v marcu lovi lanski obseg. Največje odstopanje je pri višini zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga, kar občutno povečuje VOLILNA KONFERENCA V začetku marca je bila v Budučnosti VOLILNA KONFERENCA osnovne organizacije sindikata. Obširno poročilo o delu je pripravil predsednik Marjan Novak. Po številnih diskusijah, v katerih je bilo ob pohvali slišati tudi kritične in samokritične pripombe, je bil sprejet program aktivnosti, iz katerega povzemamo: — temeljito izvajanje načel ekonomske stabilizacije in iskanje ter izkoriščanje notranjih rezerv, varčevanje in zmanjšanje stroškov poslovanja — delovna in tehnološka disciplina, povečanje produktivnosti in zboljšanje kvalitete, so prednostne naloge — aktivnosti pri izvajanju zakona o združenem delu, njegove spremembe in dopolnitve morajo biti stalna naloga — v sindikalnih skupinah se bo temeljito razpravljalo o pogojih gospodarjenja, pridobivanju in razporejanju dohodka, analizi kvalitetnejšega načina nagrajevanja dobrega dela Na konferenci je bil izbran tudi novi, petnajstčlanski izvršni odbor, za predsednika pa je ponovno izbran Marjan Novak. Boris Bedenic stroške finansiranja in zmanjšuje dosežen dohodek še posebej v letos novem obračunskem sistemu. Vzroki za tak potek dogajanj so v nas samih in tudi v gospodarskih razmerah. Te so se še dodatno zaostrile. Nujno potreben izvoz za oskrbo proizvodnje dohodkovno ni dovolj motiviran, neplačani računi uvoza še iz lanskega leta vsak dan dodatno otežujejo nove nakupe pri tujih dobaviteljih, cena sposojenega denarja je postala večja od stopnje inflacije, sprejeti so bili intervencijski zakoni, ki omejujejo vseh vrst porabo in oblikovanje cen. Predvsem zaostajanje osebnih dohodkov v primerjavi z višino teh slovenskega gospodarstva, je bil razlog za predlagano marčevsko povečanje, ki je bilo tudi na zborih delavcev potrjeno. Povečanje je bilo tudi z namenom dodatnega motiviranja za boljše delo, torej za to, da bi ustvarili potreben dohodek, ki bo opravičil višino porabljenih sredstev za osebne dohodke. Ne glede na zaostrene gospodarske razmere je od nas odvisno, kako bomo zadovoljni z rezultati poslovanja, saj v takih razmerah poslujejo tudi drugi. Še dobri dve tretjini leta je pred nami, čas je še, da nadomestimo zamujeno, vendar to bo le, če bo dejansko vsak izpolnil njemu zadano nalogo in to predvsem tako, kot to zahteva sprejeti plan za letošnje leto. Predsednik KPO Franc Grašič, dipl. oec. ZLATNA CIPELA Model DRAGAN je na zagrebškem mednarodnem sejmu dobil najvišje priznanje ZLATNA CIPELA v konkurenci moških čevljev. Model je iz kolekcije jesen—zima 1987/88. Uspeha smo lahko veseli. To je priznanje našim modelirjem. Model je izdelal Marjan Aljančič. Čestitamo! Informativni dan VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO Tokratni informativni dan je presegel vsa pričakovanja. Predsednik KPO Franc Grašič je celo uro odgovarjal na postavljena vprašanja. Nekatera so se sicer ponavljala, toda odgovoriti je bilo treba vsakemu posebej. Največkrat ste vpraševali o novi analitski oceni in tarnali nad nizkimi osebnimi dohodki. REGRES IN JUBILEJNE NAGRADE Nekaj pripomb je bilo na višino jubilejnih nagrad, odpravnin ob odhodu v pokoj in regresa za letni dopust. Predlog za višine teh izplačil je bil pripravljen v povezavi s sindikatom, tak predlog je tudi sprejet z letnim poslovnim sporazumom. Pri tem velja omeniti, da je področje skupne porabe, kjer so zajeta tovrstna izplačila, v omejitvah, ki jih je prinesel zakon. Regres za letni dopust je za 120 % višji od lanskoletnega. V skladu s porastom osebnega dohodka so tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj. V novem samoupravnem sporazumu, ki je v pripravi, so predvidene nove, višje osnove za izračun tovrstnih izplačil. PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO V planu združenih sredstev (skupna poraba) je letos nova postavka: priznanja za stalnost. Da bi nekako nagradili pripadnost kolektivu je predlagano, da se uvedejo nagrade za stalnost. Tako obliko nagrajevanja smo v preteklosti že imeli. To naj bi bila praktična darila, ki bi jih dobili za stalnost ob okroglih obletnicah. Za skupno delovno dobo so jubilejne nagrade, to pa bi bile posebne za delo v naši delovni oganizaciji. Sredstva so predvidena, določbe, kdo in kdaj je do nagrade upravičen, pa je treba vnesti v samoupravni akt. DELITEV PO ZAKLJUČNEM RAČUNU Zanimalo vas je ali bo kaj poravnave po zaključnem računu. Poravnave ne bo, ker nam dohodek to ne dopušča. Letos je pred nami še dodaten problem, to je omejitev delitve. Januarja smo startali s 15 % povečanjem in v marcu z 10 %. Drugih možnosti zaenkrat ni, za naprej pa je vsako povečanje pogojeno s povečanjem produktivnosti. Upamo, da bomo uspeli obdržati tradicijo delitve pred odhodom na letni dopust. ROCKPORT OSTANE Hoteli ste vedeti, kako je s proizvodnjo za Rockport. Je res, da je nadaljnje sodelovanje vprašljivo in negotovo? Prav v teh dneh so bili pri nas predstavniki Rockporta. Razgovori so se nanašali na probleme v proizvodnji oziroma kvaliteto izdelkov. Prepričani smo, da smo sposobni in lahko (seveda z več prizadevanji) izdelamo take programe in zahteve, kot jih zahteva ameriški kupec. V zadnjem času smo popustili. Izdelava za Rockport je sicer zahtevnejša, zato pa dosegamo višjo ceno. Računamo, da bo posel ostal. Ni pa prav, da ukrepamo šele nato, ko nas na to opozorijo. Ukrepati moramo prej. Pri proizvodnji za Rockport so sicer tudi objektivni razlogi, večina pa so to naše slabosti. RED IN DISCIPLINA Vsi vemo, da nas delovna disciplina in red udarjata po žepu. Kvaliteta pada, osebni dohodki so nizki. Kako naprej? Ni ga, ki bi iznašel recept in dal navodila, kako izboljšati delovno disciplino. To je stvar vseh, prav vseh nas. Če bomo najprej čakali na denar, potem šele delali, tudi ne bo boljše. Če bomo vsi delali več in boljše, bomo tudi več ustvarili in delili. NI NUJNO, DA JE REŽIJA BREME Upali bi trditi, da imamo režije preveč, je bila trditev, pravzaprav vprašanje. Številčno je režije dovolj, verjetno tudi nekaj preveč, kot velja tudi na splošno. Res je tudi, da je težje izmeriti delo v režiji in postaviti zahtevo, da človek da vse od sebe. Pri Peku pa računamo, da bomo prav od kvalitetnega dela režije pridobili nekaj več. Obdelava trga, tehnološke zahteve in podobno, naj bi bila področja, ki jih bomo opravljali tudi za druge ter na izkušnjah in znanju tudi nekaj iztržili. Pri našem delu brez kreativne administracije ne bi šlo. PRODAJA V TOVARNI Zakaj ne organiziramo prodaje čevljev druge kvalitete v tovarni? Deteljica je tovarniška prodajalna, kjer prodajajo naše izdelke, zato ne bi imelo smisla prodajo organizirati v tovarni. PLANIRANJE PROIZVODNJE Kako, da nam ne uspe programirati proizvodnje tako, da bi delo opravili v rednem delovnem času? Proizvodnja je programirana. Napake lahko nastanejo že pri programiranju, toda problemi nastajajo kasneje, posebno še problemi v zvezi z oskrbo, ki pa niso prisotni samo pri nas, ampak so to splošni problemi. Pri nas imamo programe, ki so pod izrednim udarom sezon. Del problemov se skuša urejati z nadurnim delom in prilagajanjem, oziroma spremembami. Prav tu je posebno važno kreativno delo, da odbijamo udarce in proizvodnjo prilagajamo možnostim in potrebam. ANALITSKA OCENA Predlog nove analitske ocene je izoblikovan in usklajen tako, da je bil predstavljen širšemu političnemu aktivu. V razpravi bo predvidoma še ta mesec. OSMI MAREC Ja, tudi o darilih o osmem marcu je bilo govora in več vprašanj. Izbiro in delitev daril je organiziral sindikat, zato bi o tem lahko več povedal predsednik konference Miha Rožič. Skromne obdaritve ob osmem marcu je bilo v navadi že dolgo. Nekaj let nazaj so bila darila ukinjena, ker so bila taka družbena priporočila. Upoštevali so jih samo nekateri, zato je sindikat na pobudo delavk obdaritev spet organiziral. Sredstva za ta namen niso visoka, zato se je težko odločati, kaj izbrati, da bi sodelavke dobile skromno spominsko dari- lo. Preseneča podatek, da ni bilo predlogov iz osnovnih organizacij, zato se je izvršni odbor odločil za tak predlog, ki naj bi bil simbol in skromno spominsko darilo na okolje v katerem dela. Darilo je bilo vredno 2.222 dinarjev, izbiri je bila posvečena velika pozornost. Zato je izredno nepošten odnos, tudi glede na to, da so sindikalni aktivisti uspešno izpeljali že več akcij, ki so imele velik odmev med delavci. Darila naj bi bila samo skromna pozornost na praznik; ženske pa naj se uveljavljajo, njihovo delo pa spoštuje skozi vse leto. AMBULANTA Delavke v šivalnici moti čakalna doba v zobni in obratni ambulanti. Za danes poglejmo, kako poteka delo v obratni ambulanti. Obratna ambulanta je bila ustanovljena z namenom, da bi bilo čim manj izostankov z dela in da bi bil zdravnik delavcem bolj pri roki. V ambulanti delata zdravnica Slavica Lahajnar in sestra Vida Raztresen polni delovni čas. Po normativu, ki velja v zdravstvu, je za tak obseg dela potrebna sestra in pol. Ker pa imajo v zdravstvenem domu Tržič pomanjkanje sestrskega kadra, odpade polovica, oziroma je sestra v obratni ambulanti Peko toliko bolj obremenjena. Bolniki, ki imajo zdravnika v obratni ambulanti, imajo tudi določene prednosti in ugodnosti. Zdravnik je bliže, pozna delovno mesto, škodljive vplive v delovnem okolju in podobno. Obratovalni čas ambulante je od šestih do dveh popoldne vsak dan, razen sobote. Ordinacijski čas je seveda krajši, ker mora zdravnik poleg pregledov bolnikov opraviti tudi nemalo administrativnih del, telefonskih pogovorov o stanju bolnikov, ki so poslani k specialistu ali v bolnico, naročanje v specialističnih ambulantah, poleg tega pa se mora zdravnik tudi strokovno usposabljati. V ordinacijskem času imajo prednost bolniki, vsa administrativna dela naj bi se opravljala izven ordinacijskega časa. Toda ob poplavi obrazcev in formularjev to ne gre. Prednosti v ambulanti se določajo po nujnosti, o tem pa odloča izključno zdravnik, ki je zato strokovno usposobljen. Kritika na čakanje gre ponavadi na račun čakanja na recepte. Praviloma se recept ne sme izdati, brez tega, da bi zdravnik bolnika pregledal. Čim manj stvari naj bi se urejalo »med vrati«. Zdravnik izjemoma napiše recept le za kronične bolezni, če bolnika dobro pozna. Nikakor pa ne more, in ne sme napisati recepta in predpisati zdravila, ne da bi bolnika videl. Včasih pride do nezadovoljstva, ko je treba čakati na recept za zdravilo, ki je po mnenju uporabnika zanj najboljše. Rešitev ni le v receptih, predvsem pa ne v tistih zdravilih, ki si jih bolnik predpisuje sam. V ambulanti se trudijo, da bi bilo čim manj nezadovoljstva in čim krajša čakalna doba. Pripravljeni so upoštevati vsak sprejemljiv predlog. Nikakor pa ni mogoče izvajati predlog, da bi bolnike klicali po telefonu. To bi bila za sestro prevelika obremenitev. Pa še tole. Zdravnik je strokovno izobražena oseba, ki pomaga človeku, ko je bolan, ko je v stiski. Je pa tudi človek. Marsikomu pomaga že dober nasvet, zato visi na steni v ambulanti napis: UČINKOVITO ZDRAVILO JE TUDI DOBER NASVET. Glede na pripombe na čakalno dobo v zobni ambulanti je dogovorjen način klicanja k zobozdravniku. Zagotovljeno je, da delavce, ki delajo v proizvodnji, kličejo po telefonu. Da pa ne bi bilo nepotrebnih zastojev, v ambulanti prosijo, da naročeni spoštujejo določen čas prihoda k zobozdravniku. Zastoji in čakanje nastajajo zato, ker se ne upošteva določen čas. V ordinacijskem času zobna ambulanta ne bo dajala zobozdravstvenih uslug pacientom, ki niso člani našega kolektiva. Prihodnjič pa o delu v zobni ambulanti. Osmi marec: Ringa, raja ... PRESOJANJE USTREZNOSTI DOBAVITELJEV Izbira dobaviteljev odločilno vpliva na oskrbo z vhodnimi materiali. Pri odločitvi o dobavitelju, ki nas bo oskrboval z določenim materialom, je zlasti pomembna njegova sposobnost, da izpolnjuje naše zahteve glede dobavnih rokov in plačilnih pogojev. Na domačem trgu je izbira ustreznih dobaviteljev, zaradi njihovega majhnega števila in pogosto monopolnega položaja, močno otežena. Kljub tem težavam je presojanje ustreznosti dobaviteljev nujno, saj se le tako lahko vsaj izognemo težavam pri preskrbi z vhodnimi materiali. Tega dejstva se zavedamo tudi v Peku. Zato bomo letos in v prihodnjem letu izvedli podrobno oceno domačih dobaviteljev. Ta ocena bo temeljila na določenih ekonomsko-tehni-čnih kriterijih in na kriterijih dobaviteljeve sposobnosti zagotavljanja kakovosti izdelkov. Z ekonomsko-tehničnega vidika je predvsem pomemben podatek o tem, v kolikšni meri je dobaviteljev položaj na domačem trgu monopolen. Prav tako moramo pri oceni upoštevati, kakšna je odvisnost naše proizvodnje od dobavitelja in kakšen je naš celoten finačni promet z njim. Hkrati moramo oceniti tudi boniteto dobavitelja. Za presojanje dobaviteljeve sposobnosti zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov pa so pomembni zlasti podatki o njegovi proizvodni tradiciji, opremljenosti proizvodnega procesa, obstoju službe kontrole kakovosti, načinu skladiščenja. Na ta način dobljena ocena dobaviteljev nam predstavlja trdno osnovo za poslovne odločitve v nabavi in pomoč pri zagotavljanju pravočasnih dobav materialov želene kakovosti. Ručigaj Marko PREMALO ZANIMANJA V ponedeljek, 30. marca je bil sklican širši politični aktiv Peka; predsednik in člani KPO, vodje tozdov, oddelkov, sektorjev in delovnih enot, vodstvo družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji ter predsedniki samoupravnih organov. Namen sklica aktiva je bil posredovanje informacije o vplivu intervencijskih zakonov na delitev osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji in informacija oziroma obravnava predlogov sprememb na področju nagrajevanja. Obravnavani temi sta izredno zanimivi in aktualni v »debatah«. O predlogu sprememb nagrajevanja, oziroma nove metodologije naj bi najprej obravnaval širši aktiv, ga v razpravi ocenil in podal pripombe. Vse zbrane pripombe bo obravnavala komisija, ga dokončno izoblikovala in dala v javno razpravo. Od 130 vabljenih je bilo na aktivu prisotnih le 50, zato se postavlja vprašanje, če je bil namen dosežen. Manjkali so tisti, ki bi morali biti kasneje v javni razpravi najbolj aktivni. Če pogledamo samo sindikat: od 14 članov izvršnega odbora konference je bilo prisotnih le 10, od ostalih članov konference pa so bili le trije od 29 članov. Navzočih je bilo še pet sekretarjev osnovnih organizacij ZK in dva predsednika mladine (iz Trbovelj in Ormoža). Mladina išče alternativo, najde naj jo in prične delovati ter biti aktivna v svoji mladinski dejavnosti in ostalem družbenem življenju. Pohvaliti ne moremo udeležbo predsednikov samoupravnih organov, kar pa ne velja za vodstveno strukturo (KPO, vodje tozdov, sektorjev, DE), prisoten je bil celoten KPO in 15 vodij. Upamo, da bo nadaljna aktivnost kritiziranih družbenopolitičnih organizacij boljša in da bodo delovali v smislu organizacije predvsem pa v interesu delavcev. Miha Rožič predsednik konference OO ZS »Delavci premalo poznajo pravice in obenem tudi dolžnosti. Po eni strani bi radi iz sindikata iztisnili kar največ pravic, da pa bi morali kot njegovi člani tudi v njem delati, tega nekako ne morejo sprejeti.« Delavska enotnost TRGOVCI NA USPOSABLJANJU V času od 26. do 28. 3. 1987 je bil v hotelu Jelovica na Bledu organiziran seminar za novosprejete delavce v prodajalnah. Od 44 vabljenih se je seminarja udeležilo 39 prodajalcev. Med njimi sta bila tudi dva poslovodja. Na seminarju je bilo 23 udeležencev iz Slovenije, ostalih 16 pa iz drugih republik. Program seminarja je obsegal teme: prodajna psihologija, tehnologija obutve in njeni sestavni deli, humanizacija in demokratizacija medsebojnih odnosov, nagrajevanje v DO in poslovalnicah, zgodovina podjetja in samoupravna organiziranost, varnost pri delu in poslovanje v TOZD Mreža z urejenostjo poslovalnic. Skupina si je ogledala tudi proizvodni proces obutve, vzorčno sobo, kjer so bili slušatelji seznanjeni z modnimi trendi in obiskali so tudi poslovalnico Deteljica. Predavatelji na seminarju so bili iz matične tovarne in to tov. Tomislav Zupan, Roblek Pavel, Serpan Janez, Kravcar Marko, Meglič Slavko in Zajc Karel. V teku seminarja je z priložnostnim nagovorom udeležence pozdravil tudi vodja TOZD tov. Jazbec Milan. Ob zaključku seminarja so v glavnem vsi udeleženci izpolnili anketo iz katere povzemam ugotovitve: Splošna ocena o seminarju je bila, da so se pričakovanja o seminarju uresničila in da je seminar uspel. Organizacija seminarja je ocenjena kot dobra in odlična. Vsebina seminarja je bila po oceni udeležencev v skladu z namenom seminarja. Na vprašanje, o čem bi radi slišali kaj več so bile izražene želje, da bi še kaj več povedali o tehnologiji in izdelavi obutve, o prodaji sami in o odnosu prodajalec — kupec, o sa- mi prodaji čevljev, o nepravilnostih v DO, psihologiji prodaje, da bi se pogovorili z delavci o njihovem delu in da bi udeležence bolj spoznali s trenutno modo v svetu. Ocenjeno je bilo, da seminar ni bil prenatrpan niti preveč razvlečen. Predavatelji so bili pozitivno ocenjeni in da so bila predavanja podana jasno in razumljivo. Pripomba je bila, da je bilo premalo gradiva vezanega neposredno na prodajalno. Glavne pripombe pa so bile, da bi morali seminar organizirati ločeno za slovensko in izven slovensko govorno področje. Seminar je bil skupen in predavanja so bila nekatera v slovenskem, nekatera pa v srbohrvaškem jeziku. Pripombe v tem smislu so bile z obeh strani. Poslani material za seminar je bil enoglasno ocenjen kot dober, pregleden in razumljiv, ki jim bo koristil pri delu. Predlagali so, da bi ta material poslali vsem zaposlenim v prodajalnah. Pri splošnih predlogih in pripombah so udeleženci predlagali, da bi želeli lepe modne in delovne halje ali pa denarni prispevek za halje, da bi si jih sami nabavili, želijo tudi prispevek za delovno obutev. Predlogi so tudi, da bi bil seminar organiziran večkrat, saj delavcem koristi in jim daje nov elan pri delu ob tem pa so tudi spoznani z dogajanji v celotni DO. Želijo tudi, da bi skušali prikazati praktično, kaj je moderni prodajalec. Seminar je potekal točno po programu. Bil sem prisoten na vsem seminarju in ocenjujem, da je bil seminar standardno dober brez posebnosti. Predavatelji so svojo nalogo opravili zelo dobro, za kar jim gre pohvala. Zajc Karel AKTIVNOSTI SINDIKATA Še vedno KAJ, KJE, KDAJ, ZAKAJ? in pa tudi KAKO, NA KAKŠEN NAČIN? da bomo vsi zadovoljni. Po redni letni seji konference OO ZS, kjer je bilo obravnavano delo konference (posebna izdaja »Čevljarjevih obvestil«) je IO imel 4 seje, na katerih je: (omenjam samo bistvene stvari) — redno mesečno spremljal in obravnaval gibanje osebnih dohodkov v DO; — potrdil povišanje denarnega zneska za obisk sodelavcev, ki so v daljšem bolniškem staležu; — predlagal razne delegate; — obravnaval poslovanje v letu 1986; — obravnaval predlog pravilnika o medicinsko programiranem oddihu — obravnaval predlog plana sklada skupne porabe za dejavnost sindikata — kriterije za jesensko pomoč; — oblikoval predloge za: — srebrni znak zveze sindikatov — priznanje OF — predloge za plakete mesta Tržič — dal pobudo, da se pogleda racionalnost delovnih sobot, ter na osnovi tega odloča o eventuelni ukinitvi le-teh; — ocenjeval kolektivni poslovodni organ ob zaključnem računu; — izdelal oceno ob obravnavi zaključnega računa; — izdelal poročilo o poteku akcije zaključnega računa; — obravnaval poročila o delu samoupravnih organov, delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, zbor združenega dela — itd, ipd. Delna posledica teh sej so bile tudi naslednje akcije, ki so bile organizirane: — obdaritev otrok za dedka Mraza; — sindikalne tekme v veleslalomu in smučarskih tekih; — ŠUŠTARIADA 87; — nakup izdelkov TRIA; — neuspešna obdaritev žena ob njihovem prazniku; — nakup orodja UNIOR pod ugodnejšimi pogoji; — nakup piščancev, po ugodni ceni in po ugodnih pogojih; — izlet v Planico; — organiziral razstave v recepciji upravne stavbe; — itd., ipd. Ni pa uspela akcija, da bi v prodajalni BPT naši delavci kupovali izdelke na kredit, njihovi delavci BPT pa bi kupovali v naši prodajalni, ker se s tem ni strinjala BPT. Za naprej je osnovna naloga aktivno sodelovati v javni razpravi o spremembah na področju nagrajevanja (analitska ocena) in pa organizacija »Dneva delavcev Peka« — 30. maj 1987. Ne glede na upravičene in neupravičene kritike, ter razne neokusne pripombe, še z večjo voljo in zagnanostjo naprej do novih volitev. PREDSEDNIK KONFERENCE OO ZS Rožič Miha SEMINAR ZA ARANŽIRANJE Po nekajletnem premoru smo koncem marca na Bledu ponovno organizirali seminar za aranžiranje izložb. Udeležilo se ga je 44 pomočnikov iz naših poslovalnic. Program seminarja je obsegal teoretični del, ki sta ga podala profesorja s šole za trgovinsko stroko v Ljubljani tov. Urbančič Izidor in tov. Poljanšek Alenka. Praktični del pouka na seminarju je podala naša aranžerska skupina pod vodstvom vodje aranžerske delavnice tov. Saša Ahačiča. Zadnji dan seminarja so udeleženci praktično preizkusili že pridobljene izkušnje iz poslovalnic in pridobljeno znanje na seminarju pri aranžiranju izložb v poslovalnicah na Bledu, Tržiču in Kranju. Po izjavah udeležencev seminarja je bil teoretični del seminarja nekoliko preveč strokoven za nivo slušateljev, za praktični del pa je bila delna časovna stiska. Moramo priznati, da so udeleženci seminarja pri preizkusu znanja vse izložbe lepo aranžirali, očitno pa je, da so vložili v delo dovolj truda in veselja. Za zaključek seminarja so »aranžerji« za kratke tri ure obiskali Celovec, kjer so si ogledali izložbe predvsem z obutvijo, ki so bile zares izredno aranžirane, z izredno strokovno postavljenimi grupami obutve s prikazom posebnosti na samih čevljih in dodatkih. Seminar naj bi po predlogih udeležencev še ponovili oz. nadaljevali predvsem s poudarkom na praktičnem delu. Zajc Karel ZASNOVA NAČRTA O Loki bomo razpravljali še ta mesec, ko bo zasnova pripravljena za razpravo v kolektivu. Vzporedno z razpravo bodo tekle tudi vse ostale aktivnosti. Sredstva za nadomestna zemljišča in odškodnine so zagotovljena. Za odkup je predvideno manj zemljišča kot je bilo v prvotni zasnovi, ker smo zmanjšali obseg. V drugi fazi so črtane nekatere zasnove. Plan investicij je sprejela komisija za investicije kot dopolnilni plan letnega poslovnega sporazuma in predlagala potrditev delavskim svetom. Plan investicij je glede na želje, potrebe in zahteve sorazmerno okrnjen. Zagotovljene so le res najnujnejše zahteve. Iz plana je naprimer izključen stroj za direktno brizgano obutev DESMA. V oddelku direktno brizgane obutve bo obseg dela zmanjšan, delavci pa razporejeni na druga dela. Potrebe po tovrstni obutvi so se zmanjšale, taka proizvodnja in izdelava trenutno ni aktualna. Če se bo še naprej zmanjševal dotok delovne sile v šivalnice, bo v šivalnici 512 ukinjena druga izmena. Potrebe po zgornjih delih so v prihodnji sezoni sicer večje, manj dobav je iz tozda Budučnost, ker so tam povečali finalizacijo. Tudi razvoj obratov ni šel po planu, zato proizvodnja raste počasneje, kot je bila načrtovana. Več zgornjih delov bomo morali dobiti od kooperantov. Ozka grla nastajajo tudi v proizvodnji podplatov, barvarnah, pripravi spodnjih delov in oblačenju peta. Delo na domu bo organizirano tudi v obratih izven Tržiča, tako da bo prišlo v montažne oddelke več in že kompletirana proizvodnja za finalizacijo. SPREMEMBE ZAKONA Za razpravo je pripravljen predlog sprememb zakona o združenem delu. Razprave v združenem delu naj bi bile zaključene še v prvi polovici letošnjega leta. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se ne spreminja družbeni in materialni položaj delavcev v organizaciji združenega dela, ampak se uresničujejo normativni pogoji za nadaljnji razvoj samoupravljanja, krepitev samostojnosti in izboljševanja položaja organizacij združenega dela kot samoupravnih samostojnih blagovnih proizvajalcev. ALKOHOLIK V DELOVNI ORGANIZACIJI 1. UVOD V glasilu delovne organizacije »Čevljar« so bili že večkrat objavljeni članki o problematiki alkoholizma. Reakcije delavcev so bile različne, kar je tudi razumljivo. Ponavadi reakcija na te vrste informacijo zavisi od tega, kakšen odnos ima prejemnik informacije do alkohola. Abstinenti in zmerni pivci informacijo sprejemajo bolj mimogrede, češ mene se to ne tiče. Alkoholiki, ki se v delovnim okolju še obvladujejo, ki pijejo predvsem izven delovnega časa v družini — kar delovne organizacije naj ne bi motilo (!?), berejo take članke skrivaj. Mogoče kakšnega za trenutek zaskrbi in potem naslednjega tovrstnega članka pač ne prebere več. »Če ne veš, ne boli.« Alkoholiki, ki tudi med delom ne morejo brez alkohola, ki jim je družina neformalno ali celo formalno že razpadla, pa so tako ali tako povsem čustveno otopeli. Njihovo življenje uravnava le še alkohol. Nobenih koristnih informacij niso več sposobni sprejeti. Žene alkoholikov berejo predvsem s tesnobo v srcu. V marsikatereth članku najdejo sebe in svojo družino. Posameznice se s pomočjo takih člankov tudi osvestijo in začnejo aktivno reševati svoje probleme, druge — in te so v večini, pa trpijo naprej, ker naj bi to sodilo k vlogi žene. Kakšen odnos pa imajo do takih člankov vodilni in vodstveni delavci? Nekaterim se zdijo taki članki posiljevanje, češ da alkoholizem ni problem večine. Saj imamo vendar socialne in zdravstvene službe, pa naj uredijo z alkoholiki. Drugi pijejo sami in se čutijo krive. Večini pa je zelo težko dopovedati, kako naj ravnajo z delavci alkoholiki. Nekaterim vodjem gredo alkoholiki zelo »na živce«. Skačejo iz kože zaradi vinjenosti delavcev, poučujejo in grozijo, izvajajo alkoteste. Nenadoma pa se jim tak delavec zasmili, naslednje poteze ne povlečejo in končnega izida ni. To, da ima vsak delavec neko mnenje o alkoholizmu nasploh in posebej še o alkoholizmu v delovni organizaciji, naj vam skušam ponazoriti z nekaj mnenji udeležencev usposabljanja za izdelovalca obutve: — v delovni organizaciji je zelo veliko alkoholikov, ne samo v proizvodnji, temveč tudi v režiji. Treba bi bilo poostriti kontrolo ob prihodu v tovarno. Vodje vedo, kdo je alkoholik, pa nič ne ukrepajo, — to, kar se dela v nekaterih oddelkih, je na meji možnega. S tem problemom še dolgo ne bomo na čistem, če bomo delali tako kot doslej, — problem alkoholizma je zelo pereč. V delovni organizaciji je premalo discipline. Vodja oddelka, ki opazi vinjenega delavca, hitro da le-temu izhodni listek, da lahko odide domov, — vsakogar, ki bi pil na delovnem mestu, bi bilo treba kaznovati in to z veliko denarno kaznijo, ne pa tako, kot doslej, največkrat zelo milo, — ljudi, ki se prvič ne zdravijo uspešno, ne bi smeli dati ponovno na zdravljenje, temveč bi morali z njimi postopati veliko ostreje. Kozarec ali dva na delovnem mestu ob različnih praznikih ni tako slabo. Takih primerov ne bi smeli disciplinsko obravnavati. Bolj bi se morali poglobiti v primere, ko delavec prihaja vinjen na delo dan za dnem. Taki bi morali iti na zdravljenje ali pa bi jih morali izključiti, — pri stroju moraš biti trezne in bistre glave, zato mislim, da v tovarno ne sodi alkohol. V naslednjih nekaj člankih bomo skušali povedati bistvene stvari o delavcu alkoholiku. Članki so povzeti po knjigi dr. Janeza Ruglja: Alkoholizem in združeno delo. Kljub vašemu morebitnemu drugačnemu prepričanju in določenim predsodkom, ki jih ima večina od nas, ko gre za alkohol in alkoholizem, poskusite verjeti temu, kar boste prebrali. Le tako nam bo uspelo vsem skupaj kaj premakniti na področju alkoholizma v delovni organizaciji. Da pa bi bila kvalitetna sprememba nujno potrebna, naj vam dokažem s številkami iz poročila socialne službe iz leta 1986. V zadnjih petih letih je bilo v socialni službi obravnavanih oz. začetih 88 obravnav zaposlenih, ki imajo probleme zaradi alkohola. Od obravnavanega števila jih je 64 še zaposlenih. Obravnava je bila uspešna (uspešno zdravljenje alkoholizma) le pri 15-ih, vsi ostali delavci pa več ali manj uspešno pijejo naprej. Se vam zdi 88 zaposlenih majhna številka v primerjavi s številom vseh zaposlenih v tovarni? Ne pozabite, da so to povečini tisti alkoholiki, ki svojih problemov ne morejo več skrivati. Razen tega ima večina teh ljudi družine in to torej pomeni še toliko in toliko ogroženih družin, predvsem ogroženih otrok. Koliko pa je med nami takih, ki svoj alkoholizem še skrivajo, katerih zakonski partnerji še niso osveščeni, ali ki opravljajo taka dela, da so zaščiteni pred obravnavo! Magda Plemenitaš Osmi marec: Cicibani so pripravili prisrčen program. NAZAJ V PLANINSKI RAJ Slovensko planinstvo si je od ustanovitve Slovenskega planinskega društva v letu 1893 ustvarilo svojstveno tradicijo, nenapisana pravila obnašanja, ki so s pridobitvami NOB in socialistično revolucijo dobila svojo pravo veljavo in so mu tudi trdna podlaga za nadaljnji razvoj. Po vzoru idealnih in požrtvovalnih začetnikov se je izoblikoval lik Slovenskega planinca — ljubitelja narave, domače zemlje in gora, nesebičnega tovariša in iskrenega borca za prave človeške odnose, za bratsko sožitje med ljudmi, za vse, kar je napredno in humano. Da bi vse omenjene planinske vrline, navade in običaje ohranili in razvijali, prilagajali sodobnim, jih ustrezno oblikovali, zapisali in s tem tudi formalno utrdili kot moralno obveznost slehernega slovenskega planinca, so delegati Planinskih društev že na 11. redni skupščini PZS, dne 2. 6. 1973. sprejeli: ČASTNI KODEKS SLOVENSKIH PLANINCEV. Kaj^ pravzaprav pomeni kodeks? — Častni planinski kodeks je zapis že ustaljenih običajev in navad, na katerih je osnovano Slovensko planinstvo, in ki označujejo lik Slovenskega planinca. — Kodeks izraža trajne etične vrednote, ki so se oblikovale v dolgotrajnem razvoju Slovenskega planinstva, in ki dobivajo danes s.vojo potrditev v socialistični etiki in morali. — Vsak član Slovenskega planinskega društva se prostovoljno moralno zavezuje, da se bo po tem kodeksu ravnal in da bo v primeru težje kršitve njegovih načel odgovarjal pred ustreznimi organi svoje planinske organizacije. Vestno izpolnjevanje tega kodeksa šele daje pravico, da se član PD šteje za pravega planinca. Celotni kodeks vsebuje sicer deset poglavij, od temeljnih določb, varstva narave in okolja, humanizma, planinskega tovarištva, odnosov med planinci, planinskih postojank, odnos do planinske organizacije, članstvo v planinskih organih, častna priznanja in častno razsodišče. Namen imam opozoriti le na nekaj bistvenih določb iz omenjenih poglavij. — Naravna bogastva in lepote domače zemlje so zaklad, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo. Zato je skrb za varstvo okolja in narave prvenstvena naloga, moralna obveznost slehernega planinca, ki naj zlasti z osebnim zgledom in ravnanjem prispeva k ohranitvi pristnega gorskega sveta. »Narava je odprta knjiga za vse tiste, ki jo znajo brati.« Ob tem velja opomniti, naj na planinskih poteh, posebno še na vrhovih, počivališčih in razglediščih, nobeden ne pušča in odmetava raznih odpadkov, pač pa naj jih vzame s seboj in odloži na smetišču. Prav tako ni primerno povzročati hrupa s kričanjem ali raznimi aparati ter prožiti kamenja, trgati cvetja, kuriti ognja v gozdu ali njegovi bližini, kajti tako početje lahko ogroža ljudi in divjad. — Mikavnost in lepoto naših planin moramo dopolnjevati s pristnim človeškim odnosom in sproščenim planinskim vzdušjem. To mora vladati med planinci, zlasti pa povsod v planinah, kar se lahko doseže s pravim tovarištvom in solidarnostjo, skratka med planinci mora vladati prava demokracija, vzajemnost in humanizem. Tovariška pomoč naj bo iskrena in nesebična. Dolžnost vsakega planinca pa je, da hodi po gorah previdno, pripravljen in primerno opremljen. To je njegova odgovornost do samega sebe in tovariška dolžnost do drugih, kajti na tak način bo redkeje potreboval pomoč, in seveda tudi lažje pomagal drugim. Med planinci je že zdavnaj ustaljen lep planinski običaj, da se med seboj pozdravljajo. Pozdrav naj bo kulturen in prisrčen. Lepo je tudi, da tisti, ki gredo na turo, pozdravljajo tiste, ki se s ture vračajo, kajti s tem jim dajejo priznanje za že opravljeni planinski vzpon. Odnosi med planinci morajo temeljiti na načelu enakopravnosti, kar je nezdružljivo s kakršnimkoli socialnim, narodnostnim, rasnim in drugim razlikovanjem. V gorah se mora izražati bratsko in enotno sodelovanje vseh jugoslovanskih planincev in internacionalna solidarnost, kjer imajo posebne poudarke načela humanizma in tovarištva. Navedel sem le nekaj povzetkov iz določb Častnega kodeksa Slovenskih planincev. Vsak, ki bi se rad podrobno seznanil s pravili tega kodeksa, ga lahko nabavi v društveni pisarni, kjer imamo v prodaji lično brošuro »Planinski Dnevnik«, v katerem je kodeks objavljen v celotni vsebini. Že častni kodeks nalaga vsakemu planincu dolžnost, da hodi po gorah primerno opremljen, zato še nekaj dobronamernih nasvetov in opozoril glede opremljenosti za hojo v gorah. Pravilna in ustrezna oprema je osnovni pogoj za varno hojo, zato je potrebno, da smo pri njeni izbiri in uporabi dokaj pazljivi in preudarni. Pri opisovanju opreme se bom omejil zlasti na tistem delu, ki jo potrebuje povprečni planinec za nekako srednje in manj zahtevne ture. Med osebno opremo štejemo: nogavice, hlače, pulover, vetrovko, bundo, prevleke, šal, čepico ali drugo pokrivalo, rokavice, obleko proti dežju, dežnik, čevlje, copate, rezervno perilo, dokumente, beležko, pisalo. V tehnično opremo pa spada: pomožna vrvica, dereze (pozimi ali za hojo po ledenikih), sončna očala (sončno-snežna), kreme, zemljevidi, vodniki, kompas, svetilka, vžigalice, sveča, (eventuelno tudi kuhalnik s posodo) in druga oprema kot so toaletni pribor, komplet prve pomoči, nahrbtnik, žepni nož, čutara ali tudi termovka, ter eventuelno tudi spalna vreča. Ob tem pa moram pripomniti, da je tako osebna kot tehnična oprema na primer za alpinista ali turnega smučarja dosti bolj zahtevna in obširnejša. Pri izbiri opreme je odločilnega pomena, kdaj se odpravljamo v gore, poleti ali pozimi in za kakšno turo smo se odločili, nižje hribovje (do višine 1000 m, sredogorje (do višine 2000 m), ali za visokogorje (višina nad 2000 m). Podrobnejši opis opreme glede na letni čas in vrsto gorovja, ki smo si ga izbrali za svojo turo, pa sledi prihodnjič. Do takrat pa lep planinski pozdrav.! Marjan Markič ŠPORT — REKREACIJA VELESLALOM ZA OBUTEV tekme. Posebno zahvalo smo dolžni vodji Tozd brez katerega ne bi izpeljali organizacije tako kot smo jo. Rezultati Starejši: 1. Benčina Janez 2. Roblek Pavel 3. Jerman Franci 4. Šober Jože 5. Ruparčič Franc 6. Kavčič Valentin Mlajši: 1. Meglič Anton 2. Meglič Peter 3. Meglič Franci 4. Dragičevič Goran 5. Praprotnik Tomaž 6. Debevc Tomaž Starejše članice: 1. Benčina Olga 2. Brodar Cilka 3. Kramar Cilka 4. Ribič Metka 5. Zalaznik Marjana 6. Kokol Marija Mlajše članice: 1. Ruparčič Blanka 2. Hladnik Andreja 3. Meglič Jana 4. Gortnar Saša 5. Koder Polona 6. Ribnikar Jolanda Mojca Sedminek 4. aprila smo v Tozd Obutev le uspeli prirediti veleslalom, ki bi ga morali že štirinajst dni pred tem datumom, vendar pa nam je takrat pošteno ponagajalo vreme. Tudi ta sobota je bila vetrovna, tako da so močni sunki včasih kar malo preveč ponagajali tekmovalcem. Vseh sodelujočih je bilo 54, ki so se pomerili v štirih starostnih skupinah. Organizacija samega tekmovanja se je pričela že veliko prej. Ob tej priliki bi se člani IO, ki smo pripravljali tekmovanje želeli zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali bodisi pri zbiranju nagrad in pri sami izvedbi čevljar SMUČANJE IN SANKANJE Na Zelenici pa so pripravi- Branka Perko SANKANJE IN VELESLALOM Osnovna organizacija sindikata v tozdu Orodjarna je za svoje člane pripravila sankaško tekmovanje v Podljubelju, na sankaški progi »Za potoki«. Na startu je bilo 70 tekmovalcev, najboljši pa so bili: ženske: 1. Bojana Šavs, 2. Iris Lupša, 3. Rezka Kralj, 4. Branka Perko Avgust Knific moški nad 35 let: 1. Rudi Veršnik, 2. Stane Sova, 3. Tone Meglič, 4. Alojz Lauseger, 5. Dušan Ahačič moški do 35 let: 1. Adalbert Perko, 2. Anton Kokalj, 3. Jože Klemenc, 4. Vinko Kokalj, 5. Vinko Ahačič Vili Pangeršič li tekmovanje v veleslalomu. Tekmovalcev je bilo seveda manj kot na sankanju, razvrstili pa so se: moški nad 35 let: 1. Dušan Ahačič, 2. Ivan Zaplotnik, 3. Milan Meglič, 4. Relja Dragutinovič, 5.-6. Franc Koder, Franc Nemanič Bojana Šavs moški do 35 let: 1. Peter Perko, 2. Mitja Vodnjov, 3. Dare Zoran, 4. Vinko Ahačič, 5. Marjan Valjavec Matevž Jenkole Miro Zupan Vili Mihelič GASILCI NA SNEGU Gasilsko društvo Jelendol-Dolina je bilo letos organizator veleslaloma za gasilce na Zelenici. V lepem, sončnem dnevu je bilo na progi več kot 120 smučarjev iz šestih gasilskih društev občine Tržič. Prvo mesto v ekipni razvrstitvi so dosegli smučarji — gasilci iz gasilskega društva Lom, pred Kovorjem, Jelen-dolom, Bistrico, IGD Peko in Gasilskim društvom Brezje. Člani gasilskega društva Peko so se uvrstili: 11. Mato Leontič, 17. Silvo Medič, 21. Iztok Ahačič pri članih; 21. Matjaž Geč, 24. Danijel Bekš, pri mladincih; 8. Florjan Primožič, 10. Ludvik Germovšek, 12. Marjan Seifert, 17. Štefan Smolej pri veteranih. NOVI UPOKOJENCI Marija BUBALO iz šivalnice 512 Tilka JANČIČ iz montažnega oddelka 520 Marija JERAJ iz šivalnice 512 Jožefa MEKUČ iz sekalnice Jela PERNUŠ iz šivalnice 512 Marija PETROVIČ iz poslovalnice Bled Dana STRITIH iz šivalnice 512 Marija ŠTEFE iz oddelka kontrole in Eva VIDIC iz poslovalnice Ljubljana IV. so naše nove upokojenke. Na srečanju ob upokojitvi so obujale spomine na preživeta leta med sodelavci. Ugotavljale so, da je bilo velikokrat težko, toda večkrat prijetno. V spominu jim bodo ostali le prijetni dogodki, čimveč takih jim želimo tudi v prihodnje. VELIKA AFRIŠKA PUSĆAVfl IME TV V0D3E MLAKARJA OBUTEV iPi dm BR15AWJE l RADIRKO VlklKO 3ELOVAC PRETEP, RAUS MESTO V SRBITl, MHO OD . CUPRITE Pl, BW51 TAPOU5KI IGRALEC 'HGPOHGB DOU K1HOTOV KOUJ EDWARD KRATKE KBTOBlf KUHOSKVEl RECI PRECU1RV mmm. DARILO OLI -RAUOST IMÖSE m ime EUO OD IMEU VODJE KEUI3E (DEUIS m) IWPEVKA ROr~ AM-P15EG (JAMES) J LETOPIS, KROWIKA SPALMI BIKOBOR I5V.1 VZkLlId EQOSCiEH SUOP SVETLOB. 1ARK0V TVEGAUJE RISRI- RAUJE celiar .PRESKOK MISLI-V 5L0VH16! A PREBIVA- LEC PAUAME CVETU1 GROZD FR, MESTO OB LO I Rl UOVIUAR KOPRIVC VAS BLIZU POREČA POLOTOK ALOJZ- DALJNE TJAŠ" PROJEKT LIRA. MÜSL1MAH %\ BOG OBVODI.. DREVO SESTAVIL SLU TREWUTEK MOMEUT AVSTRALS. MEDVEDEK ROVT, LAKE O IME PEVKE PROPUIK DODATEK TE5TU ČEBELJA TVORBA IDEPACTAAI ml FRAHÜ3) OtAUEL GRČA HRIB PRI BEOGRADU BIC1-KL1ZEM EL.ORGR "“'M. REGULATOR HA URAH LEVI PRITOK VOLGE UBOŽEC, PROSTAK NE5TO V 5REDLUI ITALIJI RAZUO-BARVUI POIDRAM TROPSKA PAPIGA ZAHVALE Ob nenadni, boleči izgubi dragega očeta MIHA PRIMOŽIČA se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in izrečena sožalja sodelavcem iz tozda Gumoplast, skladišča, mehanične delavnice in raziskovalne enote 610. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. . M , D . Milos, Tone in Marko Primožič Ob izgubi moje drage mame LENE VUJIČIČ NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 61 rešitev. Izžrebal jih je SLAVKO MEGLIČ iz splošnega sektorja. Nagrade pa je razdelil takole: 200 din — Zaletel Marko, štipendist 150 din — Ivanka Pajntar, upokojenka 100 din — Anton Tišler, upokojenec 70 din — Pretnar Miro, 300 70 din — Hlebčar Milan, upokojenec Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 20. aprila 1987. Za danes je križanka še po starem. Odbor za obveščanje bo sklepal o povečanju nagrad in morda o praktičnih nagradah. se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz tozd-a Poliure- tan' Radmil Vujičič Ob izgubi dragega očeta ILIJE STANIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 512/4 za denarno pomoč in izraze sožalja. hčerka Drena Vlahovič z družino Ob boleči izgubi drage mame ALOJZIJE ANŽIČ se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v oddelku 531 za podarjeno cvetje. Hvala vsakemu posebej za izrečena soža- lici J ’ hčerki Zinka Teršelič in Mihaela Ropret Ob smrti dragega moža in očeta LUDVIKA RIBNIKARJA se najiskreneje zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 523 in plastike 541 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala tovarni obutve za podarjeni venec, solidarnostno pomoč in izrečena sožalja. žena Darinka, hči Mili in sin Darko Vsem dolgoletnim sodelavcem iz skladišča gotove obutve, vzorčne montaže, režnskim delavcem oddelka brizgane obutve in tovarišici Jožici Spendal, se ob odhodu iz sredine, v kateri sem preživela veliko let, zahvaljujem za spominska darila, ki mi bodo v trajen spomin. Vsem še enkrat hvala za vso pozornost. Vsem skupaj pa še v nadalje želim obilo delovnih uspehov, zadovoljstva, predvsem pa osebne sreče. Irma Dornik PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Gričar Srečo, Lovrič Vinko, Ručigaj Marko, Kavčič Janja, Lauseger Rudolf, Čelikovič Milan, Trifkovič Milan, Čo-ragič Sabid, Šober Janko, Vokič Stanka, Vrabl Janez, Kralj Boris, Bečirevič Djurdjica, Keserovič Hazima, Jesih Danijela, Sulejmanovič Mara, Dobrin Simon, Čebron Primož, Malič Sead, Golmajer Matjaž, Florjanič Borut, Cvetkova Živka. V MREŽO Litija Lindič Bojana Tržič II. Meglič Suzana Valjevo I. Filipovič Radisav ODŠLI IZ TOVARNE Fras Marija, Jež Pavla, Uzar Iris, Dežan Mojca, Rakuša Marija, Pernuš Angela, Bubalo Marija, Mekuč Jožefa, Mu-stedanagič Senija, Vulovič Zlatomir, Meglič Suzana, Kos Aleksandra, Jančič Tilka, Jeraj Marija, Stritih Danica, Banič Stane, Štefe Marija, Kosi Kristina. IZ BUDUĆNOSTI Markuljevič Stjepan, Benedič Siniša, Kuharič Anica IZ MREŽE Žalec Bled Ptuj Titovo Velenje Ljubljana IV. Maribor I. Šrimpf Lidija Petrovič Marija Vrabl Janez Strožič Darja Vidic Eva Lukman Dušanka Iz Nepala nam je poslal pozdrave Filip Bence, šofer iz transportnega oddelka, član odprave LOTSE ŠAR 8400 87’. V SPOMIN MINKA DVORAK Prezgodaj minil je Tvojega življenja čas; usoda že ob rojstvu določi nam kdaj pride smrt po nas, z žalostjo v srcu spremili smo Te v tisti kraj, od koder vrnitve ni nazaj. Obmirovale so Tvoje pridne roke, obnemeli smo mi, težko dojeli smo kruto vest, da Te med nami draga Minka več ni. V spominu nam bo ostalo Tvoje blago srce, lepi izdelki, ki z ljubeznijo so jih spletle Tvoje zlate roke, v zemlji slovenski počivaj mimo, saj v taborišču trpela si za njeno osvoboditev, in vedno ljubila si jo srčno. V imenu vseh Tvojih sodelavk in sodelavcev ter prijateljic Nada V SPOMIN MARI ZUPANC Majhen je svet Ampak vseeno velik Rada imela si vse In tako te bomo obdržali v spominu Vendar življenje teče dalje Spomin na tebe bo ostal Lepe ure skupaj preživete Ostale nam za vedno V očeh solze Ob zadnjem slovesu tvojem sodelavke — sodelavci gumame PREKLIC Vlado ZARABEC izjavljam, da so govorice o Mariji ZUPANČIČ iz sekalnice 510 neresnične. NAŠI PETDESETLETNIKI Vera HAM, ŠIVANJE GOLENIC V ŠIVALNICI Trbo- Čestitamo! IZOBRAŽEVANJE OB DELU Pri centru za usmerjeno izobraževanje Bijeljina je končal šolo za prodajalce MILENKO ŽUNIĆ iz poslovalnice Ruma. Čestitamo! RAZPIS ŠTIPENDIJ Tovarna obutve »Peko« Tržič razpisuje za šolsko leto 1987/88 naslednje štipendije: — diplomirani ekonomist — diplomirani inženir strojništva za konstrukterstvo — diplomirani inženir strojništva za tehnologijo — diplomirani inženir strojništva — diplomirani organizator dela proizvodne smer — dipl. inženir kemijske tehnologije — diplomirani inženir računalništva — inženir strojništva za konstrukterstvo — inženir strojništva — inženir kemijske tehnologije — inženir usnjarsko predelovalne tehnologije — organizator dela — proizvodna smer — inženir računalništva — ekonomist — čevljarski tehnik — tehnolog — čevljarski tehnik — tehnolog za Benedikt — čevljarski tehnik — tehnolog za Trbovlje — čevljarski tehnik — modeler — strojni tehnik — kemijski tehnik — usnjarski tehnik — gumarski tehnik — programerski tehnik — ekonomski tehnik — komercialni tehnik — administrativni tehnik — orodjar — rezkalec — izdelovalec zgornjih delov obutve — izdelovalec zgornjih delov obutve — za Benedikt — izdelovalec zgornjih delov obutve — za Trbovlje — izdelovalec spodnjih delov obutve — šivalec gornjih delov obutve — šivalec gornjih delov obutve za obrat Benedikt — šivalec gornjih delov obutve za Trbovlje — izdelovalec gumarskih tehničnih izdelkov 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendije 1 štipendija 2 štipendije 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendije 7 štipendij 3 štipendije 5 štipendij 3 štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 10 štipendij 20 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 2 štipendiji Kandidati morajo poleg točno izpolnjenega obrazca 8,40 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« predložiti še: — potrdilo o vpisu v šolo oziroma frekventacijsko potrdilo — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (kandidati za vpis v višje oziroma visoke šole). Kandidati za štipendijo naj oddajo zahtevano dokumentacijo najkasneje do 30. junija 1987 v Tovarna obutve »Peko« Tržič — kadrovski oddelek. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V Budućnosti bo 17. in 18. aprila republiško delovno-proizvodno tekmovanje delavcev obutvene industrije Hrvat-ske. Budućnost bo dva dni gostitelj najboljših delavcev hrvaških tovarn obutve. To bo pravi mali praznik, ne samo za Budućnost, ampak za ves Ludbreg. V program so vključili razstave likovnih del slikarjev naivcev »Hlebinske šole«, gledališke predstave, tovariška srečanja in podobno. ZA BOLJŠO PRIPRAVO Ob vhodu v obrat družbene prehrane z dvorišča bodo delavci splošnega gradbenega podjetja Tržič zgradili prizidek, kjer bo bife s priročnim skladiščem in prostor za grobo pripravo zelenjave. Teh prostorov praktično nimamo. Če hočemo v kuhinji odpraviti zastoje pri razdeljevanju hrane je nujno, da je bife ločen od kuhinje. Tam bo tudi med malico možen nakup cigaret in osvežilnih pijač. Hkrati z gradnjo prizidka, bo urejen tudi prostor za hladilnico, ki je za tako velik obrat predpisana z odločbo sanitarnega inšpektorja. Pričakujemo, da bo z dograditvijo prizidka, ta bo končan do dopusta, več in boljše možnosti priprave hrane, predvsem pa bo zadovoljeno higiensko tehničnim predpisom. m Delavski svet DO S6P gradbkec KRANJ podeljuie PRIZNANJE Peko Tržič za prizadevno in uspešr: sodelovanje, ki ima izreden pomen za družbeni in gospodarski rsrvoi delovne organizacije Kranj. 273.1987 Predsednik DS DO Direktor DO Splošno gradbeno podjetje GRADBINEC iz Kranja je ob praznovanju delovnega jubileja tudi naši delovni organizaciji podelilo priznanje za uspešno sodelovanje. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.