Kam plovenio?! Na Slovenskem Štajerskem »deluje« na neki prijazni dvorazrednici pomožni učitelj, ki je dovršil celo peti gimnazijski razred in se sedaj pripravlja za sposobnoštni izpit. Možu s toliko naobrazbo pač ta izpit ne bo delal prav nikake težave, saj si ga dotična komisija najbrž ne b o upala temeljito izpraševati — iz samega rešpekta pred njim. Š.tirje gimnazijski razredi navadno zadoščajo, da pride dijak v prvi letnik učiteljišča, ni li potem naravno, če postane petošolec kar definitivni učitelj, ne da bi obiskoval učiteljišča? Ko bi šel iz 4. razreda v učiteljišče, bi moral tam še štiri leta trgati hlače; za stanovanje i dr. trošiti svoj denar itd. Tako pa gre samo še eno leto v gimnazij, potem vstopi v prakso kot pomožni učitelj in čez tri leta lahko postane definitivni učitelj. Ni mu bilo treba trošiti svojega denarja za nadaljne študije, še plačilo je dobival in vrhutega doseže definitivnost dve leti poprej. To je gotovo praktično — za njega, če se mu posreči. A šalo na stran 1 Da bi ne imeli podatkov iz popolnoma zanesljivih virov, bi tega ne verjeli. A tako se moramo vprašati: kako je mogel dotični nadzornik nastaviti pomožnega učitelja s tako pomanjkljivo naobrazbo? Kakšen pojem ima g. nadzornik o učiteljstvu sploh, ako hoče take osebe riniti v naš stan? Hoče li imeti same figure, ki bodo mehanično izvrševali njegove ukaze? Naše mnenje je, da bi moralo protestirati vse učiteljstvo proti takim.inom, a vsak krajni, posebnopa šeokrajni šolski svetbiserooraltakih učnih oseb braniti. Če smo prav poučeni, je dotični nadzornik pri uradni skupščini slovesno obljubil, da ne bo več uporabljal pomožnih učiteljev z nedostatno naobrazbo. Pikre besede nam slijo v pero, pa bodi tega dovoljl Ako zvemo še kaj sličnega, bomo govorili jasneje in odločnejel