NA BALKONU. UTVA. TRST.
Kako je lepo na balkonu,
ko dan se nagiblje v večer,
ko trudno vse spi in počiva,
ko čuti glasu ni nikjer.
Krog stebrov samotnih ovija,
dihteči, kipeči se slak,
in pesem čarobno šepeče
mehko in zaspano tja v mrak.
In jaz sem tu — sama, ah, sama
srce mi tako je toplo,
ko prišel bi ti, bi ovila
ko slak se krog tebe mehko.
Čarobno bi pesem ti pela,
tako, šepetaje, mehko,
povedati bi ti hotela,
da ljubim te, ljubim srčno.