Stav. 131.
V Trsta, v sredo 12, maj« 115,
Letnik XI.
Uhlja Tiak cten, tndi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjatraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne.
LTinifrilMiii Uttea Sv. Frančiška A'iskega St 20, I. nadstr. — Vsi 4ofM naj 5* potiljajo rrednlštvu li-ta Nefrankirana pisma se ne
-prejemajo in rokopisi se ne vračajo, latfajttel! in od*ovomi urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Mc Edi»oct<a — Tisk lekarne .Edinosti*, vpisane zadruge z •mejetMm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega SL 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
h* no(n i na zn«Sa : Za celo leto.......K 24 —
Zm pol leta................^ -
xa tri mesece.........................o
ta nedeljsko izdajo za celo leto ......
za pd leta................
5-20 2-60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele Številke po lO vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosii ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....m:ti po 10 vin
Osmrtnice zahvale, poslanico, oglasi denarni!: zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst..... . . K 20* — vsaka nadnljna vrsta ......... . . .2"—
Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj na 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reHamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno Sc
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilnični račun Si 811.652.
•S
JlLimi
mmmi
USMAHli
UhBffall&JIa
f i ^
i. "a t
iiiiy!
m rusKo-nernškeiti Mm položni neizpremenlen. U-pešno prodM Miih in mM M ns m fronti v srenji mm in u Kar*
Bitka pri Lillu so nadaljnje. - Hernllil uspsSi p?! Bsrry m taco. - Odbit! immm napadi pri f\im in u Prlestsrojalflu.
Z a^smjskc-rusfeeša fiojllfo	v'vsSS
1 odličnega nastopa kot armadni voditelj vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo.
DUNAJ. II. (Kor.) Uradno se objavija: II. maja opoldne.
V	bojih tekom zadnjih dveh dni so naše čete prebile rusko bojno linijo pri Dembi-ci. V sled tega so bile južno od Visle bojujoče se močne ruske sile prisiljene k na-glj uniaknitvi za dolnjo \Vysioko. Dale-kose/nost teh dogodkov pojasnjujejo danes zjutraj došla poročila o uniaknitvi sovražnega južnega krila na Rusko-Poli-3kcm. Močno utrjena fronta ob ISidi je postala nevzdržljiva in jo Rusi najhitreje iz-pr znujejo.
Ka*'Or je imel uspeh pri Gorlicah in Jas-lu posledice za karpatsko fronto, tako > pliva uspeh armade nadvojvode Josipa Ferdinanda pri Tarnowu in Dembici na položaj na Rusko-Poljskem.
V	srednji Galiciji naše in nemške čete med neprestanimi uspešnimi boji silijo za razvalinami premaganih ruskih armadnih zborov proti oddelku Dynow - Sanok ob Sanu. Poizkušen protinapad treh ruskih divizij pri Sanoku ob železnici proti zapadu. je bil krvavo odbit ob težkih izgubah sovražnika In zasledovanje nadaljevano. Število ujetnikov in plena dnevno narašča.
Iz Gozdnatih Karpatov prodirajoče kolone so pri Baligrodn vrgle močnega so-\ ra/nika iu s sprednjimi četami pri Dvorniku prekoračile San. Ruka osma armada, ki se Je v splošnem bojevaia med Lup-!rowskim in Užoškim prelazom, je sedaj 7 znatnimi deli istotako zapletena v poraz.
V	jugovzhodni Galiciji so prešli Rusi v \ odHeijiih v napad. Napad n*o^nii» sil se\erno od reke Prut na Cernovice, je Ivi na državni meji odbit in ujetih 620 u-jetnikov.
Severno od Horodenke se je sovražnim tJdeikom posrečilo priti na južni breg Dnjestra. Boj se tu še nadaljuje.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. *
LONDON. 11. (Kor.) \ojaški poročevalec »Morning Posta« priznava, da ima u-inikanje Rusov iz zapadne Galicije vendarle večji pomen, kakor bi bilo soditi iz uradnih petrograjskih poročil.
MTItffiile fionoi tesarske hiše in generalov Conroda in Boroevica.
DUNAJ. 11. <Kc r.) Njegovo Veličanstvo ce«ar ie izdal sledeča lastnoročna pisma: Ljubi feldmaršal nadvojvoda Friderik! Y ponovnem priznanju Vaših izrednih zaslug Kot armadni višji poveljnik. Vam podeljujem kot znamenje mojega hvaležnega zaupanja vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo v briljantih.«
Ljubi stričnik nadvojvoda Evgen! Od-l ar ste prevzeli vodstvo pete armade, se Vam je posrečilo, spraviti podrejene Vam sile n:» visoko stopnjo pripravljenosti in iih na dahniti z zaupljivim duhom.
Hvakžno sprejemam to na znanje in Vam izrukam toplo pohvalno priznanje.«
Ljubi stričnik nadvojvoda Jožef Fer-dmand! Podeljujem \am, zmagovitemu \ odji Četrte armade, vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo.«
Ljubi general pehote pl. Conrad. Podeljujem Vam v ponovnem priznanju Vaše odlične službe kot šef generalnega štaba celokupne armade, vojno dekoracijo k velikemu križcu Leopoldovega reda in k I. razredu mojega reda železne krone.«
PODLISTEK
GREŠNICE.
— Francoski spisal Xavier de Montćpin
Pismo je pisal Arzen in so bile v njem te-le vrstice:
»Ljubi angel moj!
Dal sem prinesti Tvoj kostum Made-linette iz Lu\embourga in Ti ga pošiljam s prošnjo, da ga danes zjutraj oble-češ.
V eni uri bom pri Tebi in Ti potem razjasnim vzrok svoje prošnje.
Objemam in poljubljam Te tisočkrat.
Arzen.«
—	Kaj si je neki domislil! — je vzkliknila Pivome. — Toda naj bo, storim, kar želi. saj mi tako kmaiu razreši uganko.
Vstala je in se oblekla. Točno ob enajstih je potrkal Arzen na vrata.
—	Kdo je? — ie vprašala Pivoine; --lili si ti Arzen?
Z nčmtto-rBSkega bojišča.
BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. maja:
Vzhodno bojišče.
Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno bojišče.
Rusi so poskušali včeraj na liniji Besko-Brzezov ob Stebnici — oddelek Brzezan-ka—Ropizyce (vzhodno od Dembice) — Szyzucin ob VisJi ustaviti zasledovanje generalobersta Mackensena. Ta namera se je popolnoma izjalovila. Proti večeru so biie ruske linije na mnogih mestih, posebno med Beskoni in med Bzezowom In Lut-czo, prebite, potem ko se je že dopoldne obupen napad več ruskih divizij izjalovil ob zelo težkih izgubah za sovražnika. Zasledovanje se nadaljuje.
Vrhovno armadno vodstvo.
Cesar Viljem generalu Mackensemi.
BERLIN. 10. (Kor.) Cesar Viljem je poslal generalu Mackensenu sledečo brzojavko:
»Pod izkušenim vodstvom Vaše eksce-Ience, so Vam podrejene zvezne armade s silovitimi udarci prebile rusko fronto med Karpati in \ islo. gonile žilavega sovražnika v štiridnevnih, neprestanih bojih iz postojanke v postojanko, mu odvzele pregledne množine vojnega plena in končno skupno z drugimi deli nemške in avstrijske armade nr^ajtUe daleč razširjeno sovražno karpatsko postojanko. Vodstvo in brezprimerna hrabrost čet sta tekmovala, da izvojujeta zmago, ki se bo častno pridružila zmagovitim dejanjem te vojne.
Zato sva Vam hvaležna jaz in domovina. Kot izraz mojega posebnega priznanja vam podeljujem zvezdo velikih kom-turjev in veliki komturni križec kraljevega hišnega reda Hohenzoliernzev z meči. Viljem, *
»Baseler Nachrichteu« o prebitju ruske fronte v Galiciji.
BAZEL. II. (Kor.) Vojaški kritik lista »Baseler Nachrichten« smatra prebitje ruske fronte kot izvrstno zamišljeno. Dejanje je bilo presenetljivo. Splošno je vladalo namreč domnevanje, da pravi frontalni napadi ne dovedejo do večjih uspehov. In to tembolj, ker so bile na vzhodu dosedaj vse večje bitke dosežene z obko-litvijo. A sedaj je bil kar nenadoma na fronti, ki prekaša ono pri Graveiottu za več kakor dvakrat, izvršen sijajen enoten frontalni napad na sovražno postojanko. To ni samo zgodovinsko, ampak tudi vo-jaško-tehniško velik dogodek.
V obširni razpravi razvoja bitke omenja kritik, da je medsebojna pomoč obeh zaveznikov brez primere v svetovni zgodovini. Kritik dalje ne more popolnoma razumeti, kako da Rusi teh velikih predpriprav niso mogli opaziti.
Generala Biilow in Kluck odlikovana s »Pour le Merite«.
BERLIN, 11. (Kor.) »Reichsanzeiger« naznanja, da je bil generaloma BuIo\vu in pl. Klucku podeljen red »Pour le Merite-.
Dosedanji generalni guverner Nove Gvineje, dr. Hahl. je bil imenovan za pra-
—	Da.
—	Pridi notri.
—	Je še nekdo pri meni .... ali si popolnoma oblečena?'
—	Da. sem.
Vrata so se odprla in Pivoine je le komaj in komaj zadržala glasen vzkrik začudenja, ko je v Arzenovem spremljevalcu spoznala onega mladega človeka, s katerim so se že večkrat bavile njene misli. Bii je Fra Diavolo, ki jej je dopisoval, kakor vemo, po — zraku.
Umetnik pa je bil najbrž že pripravljen, kajti izraz v licu mu je ostal popolnoma miren, ko je njegov pogled srečal Pivoini-nega.
—	Ljubo dete, — ie dejal Arzen, — tu ti predstavljam gospoda Fra Diavola, e-nega naših najizvrstnejših slikarjev, ki te bo slikal za mene. To je vzrok, da sem te prosil danes zjutraj, da oblečeš kostum, ki si ga imela v svoji ulogi v moji igri.
—	Milostivi, za boga, res ni treba tega. da bi bila lepa tako, da bi jo človek oboževal! — je vzkliknil slikar, vihajoč si brke. — Na mojo čast, prekašate najdra-
vega tajnega višjega vladnega svetnika in predavajočega svetnika v državnem kolonijalnein uradu
Z zopodneso bojišči
BERLIN, 11. (Kor.) WoiKov urad poroča: Veliki slavni stan. 11. maja:
Zapadno bojišče.
Včeraj dopoldne je bila pred Westen-dom po našem ognju pregnana neka angleška linijska ladja. Vzhodno od Yperna smo zopet napredovali in uplenili 5 strojnih pušk.
Jugozapadno od Lilla so Francozi nadaljevali napade na Lorettske višine in kraje Apiain in Carency. Vsi napadi so bili odbiti. Število tukaj ujetih Francozov je narastlo na 800. Med Carency in Neuville so Francozi jarke, kl so jih zavzeli, še obdržali v posesti. Boj se tu nadaljuje. Jugozapadno od Lilla je bilo sestreljeno neko angleško letalo.
Severozapadno od Berry au Baca. v gozdovih lažno od La Vlile au Bob so naše čete zavzele včeraj z naskokom iz dveh zaporedoma ležečih linij obstoječo postojanko v širini 400 m. napravile mnogo ne-ranjenih ujetnikov in uplenile dva metalca min in mnogo municije.
Sovražni Infanterijski napadi severno od Flirey in v Priesterwaldu so se izjalovili ob znatnih izgubah za nasprotnika.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokado angleškega vodovja.
ROTTERDAM, 10. <Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: Sedaj je dognano, da je okoli 1500 potnikov »Lu-sitanie« zgubilo življenje. Vsa poročila soglašajo v tem, da so ostali potniki po prvem strahu zelo hladnokrvni. »Lusitania^ ni vozila s polnim parom, ampak je napravila 16 do 18 vozlov. To in pa okolšči-na, da je imel parnik svojo eskorto, bo pri preiskavi, ki jo bo vodil lord Merssy, predmet razprave.
Po drugih poročilih je ladja pred torpediranjem vozila v cik-caku, tako da se je na ladji razširila vest, da se je pojavil sovražni podmorski čoln. Toda oficirji so to odločno zanikali. Čolne je bilo jako težavno spraviti v vodo, ker jih je parnik po torpediranju pognal naprej, ker je bila u-ničena važna cev na parniku in se ladja radi tega ni mogla ustaviti.
Neki Ameriknec je pripovedoval, da se posadka povelju kapitana, da naj spusti čolne, ni hotela pokoriti in da se jih je moralo prisiliti s samokresom, da so spustili v morje čoln s 40 ljudmi.
LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Čeprav je iz poročil admiralitete o nemški blokadi razvidno, da so podmorski čolni v tednu do 8. maja razvijali živahno delovanje, posebno proti ribiškim parnikom, se zamore vendar reči, da število došlih ladij od izbruha vojne še nikdar ni bilo tako veliko, kakor v tem tednu. Število je narastlo od 801 v tednu, ki je končal z 12. avgustom 1914 na 1604. Pri Lloydu izjavljajo, da tudi izguba »Lu-sitanie« ne bo dosti vplivala na angleško plovbo. Število potnikov, ki so se včeraj pri Cunard Linie priglasili za potovanje v Ameriko, je skoro ravno take veliko, kakor običajno, dočim je na Cunardovem parniku »Transilvania«, ki je odšel včeraj iz Newyorka in imel na krovu 879 potnikov, le 12 potnikov odpovedalo odpoto-
vanje.
žestnejše Matteaujeve in Boucherjeve slike, in če bi bil Latowo imel za svoje pastelne portrete take originale, bi sedaj imeli od njega vse drugačne mojstrske slike.
Pivoine se je posmehljala in obenem zardela zaradi tega drznega laskanja.
Arzenu se je zdelo, da je slikar v svoji pohvali uporabljal v veliki meri umetniške barve in je sklenil, da jih da uporabiti v prihodnji veseloigri, ki Jo je nameraval [naročiti pri Gilbertu.
—	Kedaj pa naj prične gospod Fra Diavolo? — je vprašala Pivoine svojega ljubimca.
—	Kadar hočeš ti, ljubo dete.
—	Potem prične lahko takoj.
—	Meni je prav, in če je tebi všeč, mu lahko sediš vsako opoldne od enajstih do ene.
—	Meni je popolnoma všeč tako.
—	Dobro, potem ostane tako, kakor si rekla.
—	Da.
—	Ali je svetloba dobra v tej sobi? — je vprašal Arzen slikarja.
BAZEL, 10. (Kor.) »Baseler Anzeider« piše o katastrofi »Lusitanie«: Priznalo se bo, da se je od nemške strani tako izrecno svarilo, da bi bilo ob primernih odredbah britskega vojnega brodovja pač mogoče, torpediranje preprečiti. Izdana svarila so bila v resnici tako dalekosežna, da je nemška mornarica spravljala s tem v negotovost uspeh cele akcije. Nadalje treba opozarjati na to, da je ravno Cunardline posebno poudarjala sigurnost svojih ladij z motivacijo, da so vse njene ladje oborožene, kar je v direktnem nasprotju z dementiji, ki so bili izdani v slučaju »Lusitanie«. Ce bi se pa smatralo tudi za res, da ladja ni bila oborožena, pa ostaja še vedno lastnost pomožne križar-ke angleškega vojnega brodovja, za kar dobivajo laštniki ladje vsakoletno veliko subvencijo od angleške vlade. Vsled te lastnosti postaja ladja vojna ladja. Popolnoma vseeno je, je-li v trenotku potopitve bila oborožena s topovi ali ne. Ta lastnost, tudi če bi bila ladja samo v slučaju potrebe uporabljena kot pomožna križar-ka, je brez daljšega opravičila postopanje nemških podmorskih čolnov. Vsa očitanja radi uničenja tolikih človeških življenj se morajo po pravici nasloviti na družbo, katera je pripustila, da je ladja vkljub svoji lastnosti kot pomožna križarka prevažala potnike Krivdo nosi oni kupčijski duh, ki postavlja dobiček nad odgovornost.Am-pak tudi potniki, ki se zaupajo taki ladji, niso prav brez vsake krivde. Njihovo ravnanje je približno podobno ravnanju lju-dij, ki si izvolijo za letovišče nalašč trdnjavo na bojnem ozemlju bojujočih se armad.
LONDON, 11. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz NVashingtona: Senator Stone, predsednik senatne komisije za vnanje zadeve se je izrazil sledeče: Ne smemo prezreti, da je bila »Lusitania« angleška ladja, da je vozila pod angleško zastavo ter je bila obvezana, stopiti vsak čas v službo angleške vlade. Potniki so morali tudi vsled svarila nemškega poslaništva dobro vedeti za grozečo nevarnost, ko so se podali na to ladjo, na kateri so se nahajali jia angleških tleh.
Grozilno pismo nemškemu poslaniku.
LONDON, 11. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Newj'orka: Nemški poslanik je dobil grozilno pismo, v katerem je rečeno, da bo nemško poslaništvo v ponedeljek ob 1. uri 32 minut ponoči razstrelje-no v zrak. Grof Bernsdorf je sporočil pismo časopisom z opombo, da bo ob označenem času spal. Ni dvoma, da je predsednik Wilson trdno odločen, vojni se izogniti. Državni tajnik je opominjal, da se je treba zadržati mirno.
Dernburg je imel v Clevelandu govor, v katerem je sporočil, da je kapitan »Lusitanie« prisegel, da je tovor ladje obstojal iz municije in kovine. Izkazilo ladje navaja 360.000 funtov medi, 60.000 funtov bakra, 189 zabojev vojaškega blaga, 1271 zabojev municije in 1200 zabojev patron za London. Dernburg je opozarjal na to, da je bil tozadevni svarilni inserat ponovno objavljen. _____
Ufilson o stališča Ameriks h potopitvi „Lusitinue".
FILADELFIJA, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik Wi!son je govoril tu pred 4000 naturaliziranim! Amerikanci in je napravil tu prvi namigljaj o stališču. ki ga bodo najbrže zavzele Združene države v vprašanju potopitve »Lusi-
—	Prav izborna! — je odgovoril Fra Diavolo.
—	Potem ne potrebujete ničesar drugega kot svoje slikarsko stojalo .... dam je takoj prinesti semkaj.
Arzen je odšel iz sobe.
Komaj pa je zaprl vrata za seboj, je pohitel Fra Diavolo k Pivoini in izpregovp-ril z vsem ognjem:
—	Torej ste res vi! Ti si, angel moj! Vendar sem te zopet našel! .... Hvala vam, sveta nebesa, kajti na Rubensa. ljubim te grozno!
Obenem je drzno ovil svojo roko okoli Pivoininega pasu in jej vkljub njenemu slabemu odporu ukradel celo kopico poljubov.
—	Ali gospod! .... — je vzkliknila Pivoine, ki je, navidezno jezna, v resnici pa zelo vesela te hrabre drznosti Fra Dia-volove, pobegnila v kot sobe.
—	Poslušaj me, angel moj, povem ti vse, — je odgovoril slikar. — Glej, dušica zlate, čemu bi človek delal dolge ovinke in tratil čas s praznimi besedami. Ljubim te, to veš. Mlad sera in talent imam; lju-
tanije«. Predsednik je rekel: Čeprav Združene države vzdržujejo mir, bi vendar poskusile, Nemčijo prepričati o kri-vičnosti te,tragedije.
Vojna TErčfje proil mspariBMfl.
Boi za Ourđanele.
CARIGRAD, 10. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Na dardanelski fronti pri Ariburnu je izvršil sovražnik včeraj popoldne štiri o-bupne napade, a so ga naši vot " bajo-netnirn naskokom popolnoma i e gnal i. S . ražnik je imel tekom bojev težke izgube. Okoli trije bataljoni so bili uničeni danes proti poldnevu. Sovražnik je neprestano spravljal svoje mnogoštevilne ranjence na ladje.
Južno od Siddil Bahra je izvršil sovražnik pod zaščito ognja vojnih ladij z morskega obrežja napad, ki pa je ostal vsled našega napada brezuspešen.
Na ostalih bojiščih se ni zgodilo ničesar pomembnega.
CARIGRAD, 10. (Kor.) Časopisi objavljajo izvlečke iz zapiskov neketrn čivid-ca dardanelskih bojev in poud;- jo posebno delovanje turških letalcev, i se niso zadovoljili samo z letalsko šoiu v San Štefanu, ki so jo ustanovili Francozi, ampak so delali še naprej in napredovali u-spešno. Naši letalci se poslužujejo z uspehom letalskih pušic, ki jih. kljub temu, da je to francoska iznajda, delajo sedaj v Carigradu.
Neki turški letalec je vrgel do 60 bomb na Angleže. Naši letalci so strah sovražnih letalcev in njihovih priveznih balonov. Tekom poleta preko Si Idil Bahra je eden naših letalcev konstatiral, da je bilo 17 sovražnih oklopnic iu križark. 30 tor-pedovk in 60 transportnih parnikov izven strelske daljave turških baterij, dočim so: se bližali obrežju le bolniški parniki, da prevzamejo številne ranjence.
Neki drr.g letalec je konstatiral, da se nahaja višina Hisarlik južno od Kum Ka-lelia še v posesti Turkov, ki imajo v rokah tudi še višino in rtič Kaba Tepe.
Položaj u Italiji.
RIM, U. (Kor.) »Giornale d'Italia« piše: Ministrski predsednik Salaudra je konterirai danes dopoldne s kraljem in nato z zunanjim ministrom Sonninom.
»Giornale d'Italia« svari občinstvo k previdnosti proti razširjanim nasprotujočim se vestem in pripominja, da ni res. da bi se moral danes dopoldne sestati ministrski svet. a da je bil odgoden. Zato so vsa poročila o dozdevnih posvetovalnih predmetih resnega značaja, o katerih naj bi se razpravljalo na tem ministrskem svetu, popolnoma neresnična.
RIM, 11. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Kakor javlja »Tribuna«, je sprejel Gioiitti danes nekaj svojih političnih prijateljev. Giolitti za enkrat ne zapusti Rima.	_________
Drugo vojno posojilo.
DUNAJ 10 (Kor.) Hiša Rotschildova se je, kakor pri prvem avstrijskem in ogrskem vojnem posojilu, udeležila tudi sedaj vršeče se državne vojne operacije z zneskom 25 milijonov.
Centralna uprava avstrijskih posesti vladajočega kneza Ivana Liechtensteinskega je prijavila pri kreditnem zavodu podpis 5 milijonov kron na drugo avstrijsko vojno posojilo.
bi me in postanem ženij. Ljubi bog je ustvaril lepa dekleta za velike slikarje, to ve svet! Stavim svojo indijansko pipo proti lotu korporalskega knastra, da ne moreš trpeti tega mladička, ki me je pripeljal k tebi. Pusti ga torej na cedilu in bodi Fo-inarina drugega Rafaela, in prisegam ti, kakor se imenujem Fra Diavolo, da le napravim neumrljivo, kakor je Titianova ljubica!!
Pivoine je ravno hotela odgovoriti na te navdušene besede, ko je Arzen zopet vstopil in prekinil pogovor, ki bi bil drugače gotovo silno napredoval.
Fra Diavolo je začel delati.
Po približno dveh urah je bila skica iz-gotovljena in spoznati je bilo v površni risbi dražestne poteze Pivoinine.
Umetnik nato odšel z oficijelno obljubo, da pride zopet drugo jutro ob istem času. Sklenil pa je, da ponovi svoj puset še isti večer.
• • ♦
V prvem poglavju te povesti smo obljubili. da povemo kaj več o Fra Diavolo-vi preteklosti.
Stran H.
»EDINOST« itev. 131.
__*
V Trstu, đnfc VI. maja I9ii>
Jcsit>, pe Fran, pe ton, peš.
11. stot., 11. s4ot, 11. stot,
10. stot.; Fer-ujet; Fontanot ujet; Forn^.s3r ujet; Frsncovič
Kronjac Jo-
stot., ujet; j Vrbnik, ujet: | stot.. Trst,
sar, stot., n an.
lz$ube 5. domobranskem pešpolka.
Imena mrtvih so tiskan n močneje; kjer ni nobene pripombe, je dotični k ranjen.
Bendch Matej, pe*ec 11. stot., Šišana, ujet; Benčina Karel, pešec 11. ujet; Birlik Josip, peš. 11. stot., ujet; Bonaza Viktor, peš. 10. stot., Pcrtole ujet; Borula Natal, peš. 10. stoL, Barbana, ujet; Bozac (Božac?) Ivan, pe«, 11. stot., ujet; Brancovič Ivan, peš. 12. stot ; Butcovich Blaž, pešp. 11. stot., ujet.
Crismann Peter, peš. 11., stot., ujet.
Ce-melj Matko, desetnik 11. stot, Buda-nj«, ujet.
Dekanič l\an, nadom, rezerv. 12. stot. ; Descovich Andrej, peš. 11. stot, ujet; Don-dč Josip, pešec 10. stot., Pazin ; Duras An- i ton, peš. 10. stot., Barbana; Durn Anton, j pešec 10. stot, Vipava.
Fafcec Ivan. poddesetnik luga Ivan, peš. stot., Izola Bla*, peš. II. stot, Koper, L 10. stot, Pa Ji, . 11. stot, Pazin, ujet; Frank An 11. stot., ujet; Frojla Andrej, pe$. Mošćenice, ujet; Frol Anton, peš.1 Kastav, ujet; Furlan Leopold, peš. | Podgr?d, ujet.
Gabrovlch Anton, peš. 10., Jurini pri Pazinu, mrtev; Gasparini Anton, peš. 11. sior., tot, ujet; Gersich Marij, peš. 11. sle t.,' Sanvinčenat, ujet; G bec Alojz, peš. 11. j stot., Staflfec (?) v goriškem okraju, ujet ; Giig Ivan, peš. 11. stot, Slap, ujet; Gusin A t n, pešec 11. stot, Radmani, ujet; Gu-$tin Karel, peš 11. stot, Pazin, ujet.
Hrovatin Jernej, pešec 11. stot. Milje, ujet; Hrovatin Ma-ij. ptšec 11. sfot., Trst,! ujet; Hrzič Josip, peš. 11. stot, Drbonic.
* la bec Viktor, peš. 10. stot, Pazin; Jekić i Josip, peš. 11 sto*» Tinjan, ujet; Jelčić Anton. p?dde>et. 10. stot., ujet; Jež Alojz, pe-1 šec 11. s!ot, >Št. Vid pii Vipavi, ujet; Jur-j zola Ivan. pešec 11. stot., ujet
Kk meneč Josip, pčšec 11. stot., Slavinaj! ujet. Količ Ivan, peš. 10. stot.; Konobel, j Franc, rez. pešec 2. stot, Trst; Krismanni Ivan, četovedja 11. stot, Trst; Krnjec Ivan pešec 10. stot., Dolina mrtev; sip, nadom. rez. 11. stot., ujet
Laščak Ferdinand, p^š. 11. Lipavič Anton, pešec 10. stot., Makovec Ksre!, poddeset. 11. ujet: Malecihar Ivan, peš. 11. stot., Košana, ujet; Masenich Mihael, pešec 11. stot., Vr-ujet; Matković Jokip, poddeset. 11. ujet; Milotić Šme, pešec 11. stot., Ti-uj.t; Mitton Julij, pešec 11. stot., Vale, ujet; Mitton Peter, pešec 11. stot., Sanvinčenat, ujet; Montagna Josip, pešec 11. sto?., Boljunc, ujet; Morgan Ignac, peš. 11. stot., ujet; Morosin Matej, peš. 12. stot., Kanterar; Morsetič Jocip, peš. 11. stot., Dekani, ujet; Mussina Ivan, peš 11. stot., Trst uet.
Negode Ivan, pešec 11. stot., Trst, ujet; Nesich Ivan, pešec 11. stot, Koper, ujet
Opasić Fran, pešec 10. stot, ujet; Orel Anton, peš. 11. stot, Tomaj, ujet; Ivan, peš. 11. stot, ujet; Orsič Ivan, 11. stot, Vrbnik, ujet.
Pacek Franc Anton, peš. 11. stot, Pavlin Dc-mir ik, pešec 11. stot, Vrsar, u;et; Peiessa Fran, pešec 11. sot, Piran, ujet; Pertot Erncst. pešec 10, stot, Trst, roj. I. 1889., mrtev (Pertot Ernest, rodom iz Bar-kovelj, stro'ni stavec v n-ši tiskarni je bil četovodja); Pescicar tPeščikar?) Vinko, poddeset. 11. stot., Kastav, mrtev|; Petaros Peter, pe*ec 11. stot., ujet; Petronio Jero-nir, desetnik 5. stot, Koper; Piglian Ivan, pe:ec 11. stot, Sanvinčenat, ujet; Pilar Jo-sp nad. rezerv. 11. stot, Tinjan, ujet; Pi-rjevec Matija, poddeset. 12. stot.; Požar Fr n. pešec 11. stot, Belsko ; Pravcich Josip. nadom. rez. 11. stot, ujet
Rados Kapetan, poddeset. 11. stot, Vis-u an: Rakovac Anton. j eš. 11. stot.. Poreč, ujet; Rasman Josip, peš. 11. stot, Koper, ujet; Ritiosa Ivan, peš 11. stot, Vizinada, ujet; Rkzi Josip, peš. 11. stot.. Milje, ujet; Rosseto Ivan, pešec 10. stot., Lazaret, mrtev; Rubeša Alojz, peš. 11. stot, Kastav, ujet; Ri nko Fran, pešec 11. stot., Pazin, ujet; Runko Josip, pešec 11. stot., Pazin, ujet.
Salvagno G., nadom rez. 12. stot.; Sa« menic Ivan, pešec 11. stot., ujet; Saršon Anton, nad. rez. 12. stot; Schira Anton, peš. 11. stot, Labin, ujet; Schufeisel Karel, peš. 11. stot. ujet; Segon Marij, pešec 11. stot., i je.; Segulin Fran, peš. 10. stot.; Ma-teTija; Sersić Jurij, peš. 11. stot, Baška, ujet;Settich Anton, peš. 11. stot.; Vale, ujet; Sirch Edvard, poddeset. 10. stot.; Sirol Fran, peš. 10. stot., Pa'.in, ujet; Sirotic Karel peš. 11. stot, Buzet, ujet; Skopaz Dominik peš. 11. stot Labin, ujet; Skvarča Fran, peš. 11. stot, Opčine, ujet; Sosičlvan, peš. 11. stot., Trst, ujef; Sticharich Josip, peš. 11. stot, ujet: Stiković Liberat, peš. 11. st., Pazin, ujet; Stocovaz MateL peš. 10. stot., Grižnjan, ujet; Stolha (Sfolfa Leopold, peš. 11. stot., Brje, roj. I. 1892., ujet; Stu-parich Gašper, peš. 11. stot. ujet; Suber Ivan, desetnik 11. stot., Materija, ujet.
Šabec Ivan, peš. 11. stot; Hrenovica, ujet; SkerI] Anton, peš. 11. stot.ujet ; £kerlj Fran, peš. 11. stot., Roč, ujet; Šuštar Iva i, rez. pešec 12. stot.
Toniašič Ivan, nad. rez. 12. stot; Tomšič Fran, peš. 12. stot, padel 7. februaija 1915; Trp Anion, peš. 11. stot, Dobricij, ujet; Turk Julij, pešec 10. stot, Izola, ujet
Umefr Alcjz, peš. 10. stot, ujet.
Valcich (Valčič?) Nikolaj, peš. 11. stot., Vipava, ujet; ujet; Verbič Fran, pešec 11. stot., Vižinada, ujet; Visintin Anton, nad. rez. 27. pešp-, 3. stot, Perteole, ujet v Rusiji); Vis»ntin Just, p. 11. stot. Trst, ujet: Viškovič Mate, peš. 11. stot., Labin, ujet; Vivooa Peter, peš. 11. stot, Buzet ujet ; Vcgrič Anton. peš. 11. stot, Trst, ujet
Žigu-i ** peš. 11. stot, Veprinac, ujet; Znidarsk i n, peš. 10. stot. Trst, ujet; Zrinščak Anton, peš. 1. stot, Učka, roj.
3 paiel 20. do 24. jan. 1913.; Zuccor.
Luka, peš. 10. stot; Zupančič Ivan, peš. !0. stot., Trebnje, padel, 12. febr. 1915 ; Zupančič Marij, peš. 10 stot., Trst, ujet. Žagar Josip, peš. 11. stot., Osilnica, ujet
Orlić peš.
ujet;
Domače vesti.
Logika vojne. Praški »Cas« prinaša tale cenzurirani članek: Vojna ima svoj jezik, svojo gramatiko in — kar je glavno
—	svojo logiko. Umetnost te vrste je znalo od nekdaj le malo ljudi. To pot so bili
—	v času miru se bo moglo govoriti octeni marsikaj — iznenađeni tudi oni najpokli-caneji, ker prakse in teorije 1. 1914, popolnoma nove, takorekoč ni nikdo poznal. Ako bi mogli svobodno pisati, dala bi se pribiti vsak dan kaka fantazija, kakov sad tistih strategov peresa, ki spremljajo dela na bojišču — težko kupljena s krvjo in največjo energijo — z lastno toploto želja in strasti. V sedanji omejenosti časopisja ni mogoče ovračati enostranskih informacij. Ali, na eno okolnost bi vendar opozorili, namreč na to: da se položaj na bojiščih ne sme presojati po začasnih vnanjii; uspehih, ali neuspehih, da je vojna celota odnošajev in da le končna rezultanta daje pravilno sodbo o uspehu. Ko pravimo to, se nahajamo v najbolji družbi, ker so bile po tem načelu vzgojene tri generacije pruskih generalov po njihovem učitelju, Clansc\vitzu. Na izgledu se najbolje vidi, za kaj gre! Napoleon je leta 1S12 os\{;::I pol Rusije, osvojil si je tudi! Moskvo. Pod pogoji tega velikega uspeha je hotel skleniti mir. Ali — ni ga dobi!. Ruska vojska ni bila uničena in Napoleonovi uspehi so razpadli v nič. S tega stališča treba gledati vse pojave vojne, te iz-pref cnljive. negotove igre. Noben del fronte, nobena bitka ni sama na sebi nič absolutnega. Jc le člen v verigi. V luči tega načela so tudi boji v Karpatih stopinja do nadaljnih dogodkov. Žele nadalini boji pokažejo, kak učinek je napravila karpatska bitka na koncu vojne.
Tako »Čas«. To je res veljavno navodilo za presojanje dogodkov. Saj vidimo, da Rusi niso dosegli odfočiinega uspeha, ko so zasedli Galicijo. V soglasju s tem razrr.otrivanjein so tudi oblasti večkrat že opominjale javnost, da realno presoja stvari.
»Neue Freie Pressc« se je hudovala, ker
iei ie cenzura zaplenila članek o govoru Gabrijela d' Annunzia na Garibaldijevi slavnosti v Quartu. Nevoljno je rekel dunajski list, da mu je žal. da ni mogel izpolniti beline z drugim tekstom, a to z ozi-rom na razburjene čase. Zaključil pa je takole: »Občutljivost prebivalstva v monarhiji zaslužuje vsaj toiiko obzira, kakor občuljivost pesnika Gabrijela d'Annunzia, slavnostnega govornika v Ouartu«.
Cenzura pisem. Najvišje deželnobramb-no sodišče je izreklo znamenito razsodbo. Trgovski pomočnik, Anton Sinimer v Pragi je pisal svojemu prijatelju v Ne v.-Yorku pismo. Pismo je bilo predloženo ceuzuri in cenzor je zaplenil pasus, v katerem je videl zločin žaljenja Veličanstva. Pisca pisma so zaprli in izročili dežclno-brambovskemu sodišču v Pragi. To sodišče je — ker je pismo došlo*samo v roke cenzorja — videlo samo poizkus žaljenja Veličanstva in je obsodilo obtoženca v šest mesecev težke ječe. Proti tej razsodbi sta vložila pritožbo ničnosti toliko obtoženec, kolikor vojaški tožiteli. ta poslednji zato. ker je bil obtoženec obsojen le radi poizkušenega žaljenja. Branitelj obtoženčev je zahteval popolno opro-ščenje obtoženca, ki mu obstanek cenzure za pisrna ni bil znan. Ker pi^mo ni došlo na določeni kraj, sploh ni tu nikak kažnjiv čin. Popolnoma nevzdržijiv da je kazenski predlog radi storjenega žaljenja Veličanstva, ko vendar ne more nikdo vedeti, da li pismo, oddano za Newyork, pride v kraj, kamor je namenjeno. Nič lagljega da ni, nego da se pismo, ki ima napraviti pot preko morja, izgubi. Najvišje deželnobrambno sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo obtoženca, ugodilo pa oni vojaškega tožitelja ter ga je obsodilo radi storjenega žaljenja Veličanstva v leto dni težke in poostrene ječe. V utemeljevanju se naglasa, da se more obtožencu verjeti brez drugega, da mu obstanek cenzure pisme ni bil znaa, knjti sicer gotovo ne bi bil oddal pisma. Zločin pa je storjen v tistem hipu. ko je pismo oddano v poštno nabiralnico. Po krivici je torej, prva instanca videla le čin poizkušenega žaljenja \ ehčanstva.
V Kolon ji pri Trstu bo v nedeljo, 16.
maja t. 1. ob 4 popoldne »Prireditev otroškega vrtca«, v pokritje stroškov otroške kuhinje. Spored je zanimiv in času primeren ; prireditev bo na vrtu, ob'slabem vremenu pa v prostorih otroškega vrtca. Ker koristi vsak, kdor obišče prireditev, Ciril-Metodovi družbi, vabimo vse Slovence iz mesta in okolice v nedeljo v Kolonjo!
Na ribjem trgu. Včeraj so stopile v veljavo maksimalne cene za ribe, kakor jih je določila aprovizacijska komisija. Zgodilo se je pa. da izven nekoliko sip, okoli katerih so se ženice kar trgale, ni bilo na ribjem trgu niti ene onih rib, katerim je določena maksimalna cena, dočim je bilo še precej drugih rib, katere niso prišle v poštev pri določanju maksimalnih cen in katere so prodajali po K 2.80 in dražje. Prodajalci rib so se sicer izgovarjali, da ni rib zaradi slabega vremena, češ, da si ribiči niso upali na ribji lov.
Vreme. Sicer smo sredi meseca majni-ka, a človeku se zdi, da smo sredi meseca novembra. Že predvčerajšnjim popoldne je začel pihati precej močan severovzhodnik, dočim je toplomer še dopoldne kazal nič manj nego 22 Celzijevih stopinj nad ničlo. Obenem je začel padati tudi dež. Predsnočnjim je pa deževalo skoro vso noč in veter se je spremenil v pravo pravcato zimsko burjo, ki je ob močnem dežju pihala včeraj celo dopoldne. Toplomer je pa kazal včeraj dopoldne samih 7 stopinj nad ničlo. Včeraj popoldne kasno je veter nekoliko odjenjal, dasirav-no piha še vedno močno. Nebo je pa vse zastrto z oblaki.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico Rdečega križa v ulici Fabio Severo so bili sprejeti črnovojnik Fran Zadnik, Mihael Hervatin železniške straže, Nikolaj Kovačevič 2. bosansko-hercegovskega pešpolka, črnovojnik Ivan De Stefano in Vladimir Koje 2. bosansko-hercegovskegi pešpolka — V mestno bolnišnico je bil sprejet črnovojnik Peter Renner. .
Mož, ki ne zaupa zdravnikom. Včeraj dopoldne okoli polienajstih je bil zdravnik pozvan na pomoč na Goldonijev trg, češ, da je tam neki človek, ki je precej težko pobit in potrebuje zdravniško pomoč. Zdravnik se je nemudoma odpeljal na ie-čeni trg in tam je med množico ljudi našel 351etnega Arnolda Merahia, ki je imel precejšno rano nad levim ušesom, mož je bil po nesreči padel in se tako ranil. Ko ja pa zdravnik pristopil k njemu in se pripravil, da bi mu izlečil rano, mu je Mer-čhio rekel ne prav posebno uljudno:
—	Kar pustite! Glava je moja in je ne zaupam nikomur. Se bo že sama zacelila.
No, zdravnik mu ni hotel vsiljevati svoje pomoči, vendar ga je pa dal s svojim vozom odpeljati na njegovo stanovanje v ulico del Solitario štev. 2.
Mož, ki noče, da bi se o njem pisalo.
Včeraj popoldne okoli polišestih je prišel na zdravniško postajo neki približno 301e-ten mož, ki je rekel zdravniku:
—	Imel sem doma v neki steklenici nekoliko žganja in v drugi nekoliko lizola. Slučajno sta pa obe steklenici popolnoma enaki, in ko sem hotel sedaj, pred dobre pol ure, popiti par požirkov žgania, sem po pomoti pograbil za steklenico z lizoloin. Sicer je pa bila lizolu že primešana voda.
Zdravnik mu je nato svetoval, naj pije mleko, a nato ga je vprašal:
—	Kdo pa ste vi?
—	Jaz. No, jaz sem vendar jaz! — je odvrnil mož.
—	Pa moramo zapisati vaše ime, vaš priimek, vaš poklic in kje da stanujete, kakor tudi, koliko ste star, — mu je pojasnil zdravnik.
—	Seveda! Vse to naj bi vam pravil, da Lodo jutri vsi Hsti pisali o meni. Ne boš kaše pihal! — je zaključil mož in odšel.
Pazite na otroke. Marija Treviova, ki stanuje v hiši štev. 16 v ulici Valdirivo, je včeraj dopoldne ob polienajstih prinesla na zdravniško postajo svojega komaj Sletnega sinka Mija. Mali revček je grozno kričal vsled bolečin: imel je namreč zlomljeno piščal desne noge. Mati njegova je povedala, da je ubogi Mijo padel s postelje in da potem ni mogel več stopiti na desno nogo. Zdravnik je bogemu otroku tesno povil zlomljeno nogo in svetoval materi, naj ga ponese v mestno bolnišnico.
Antonija Rebo, stanujoča v ulici Giuli-ani štev. 40, je pa snoči ob sedmih prinesla na zdravniško postajo svojo komaj trimesečno hčerko Karmelico, kateri je z neprividnim ravnanjem pri previjanju zvi-nila levo roko. Zdravnik je nežnemu otro-čiču naravnal zvinjeno ročico in mu jo povil z Buroffovimi obkiadki.
Tatovi v mesnici. Mesar Luci jan Fab-bro ima svojo mesnico v ulici sv. "Vida št. 7. Predsnočnjim je Fabbro, kakor običajno vsak dan, zaprl mesnico ob navadni uri in ko je včeraj zjutraj že na vse zgodaj prišel odpirat, da bi meso, katerega je imel v racsnici dve četrti, nasekal za prodajo. je našel mesnico popolnoma zaprto in zaklenieno, kakor jo je bil sam zaprl in zaklenil prejšnji večer. Drugače je bilo v mesnici: takoj, ko je vstopil v mesnico, je Fabbro obstal, kakor bi bil oka-menel: onih dveh četrti vola, ni bilo nikjer več. Seveda mu je bilo takoj jasno, da so po noči neznani tatovi s ponarejenimi ključi odprli mesnico in odnesli obe četrti vola, ki sta bili vredni 50 kron. Ni mu preostajalo drugo, nego da je šel na policijski komisarijat v ulici della Muda vec-chia. kjer je prijavil neljubi dogodek. Seveda ni o tatovih ne duha ne sluha.
Tat, ki noče odnehati. Gospa Roza, soproga Romana Perca, ki stanuje v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 24, se je predsnočnjim okoli devetih nahajala na kolodvoru južne železnice: čakala je namreč brzovlak, ki prihaja z Dunaja ob devetih in četrt Naenkrat je pa opazila, da n je neki precej prileten človek odprl torbico, ki jo je imela obešeno na roki, in skušal vzeti iz torbice novčarko. Roza Per-cova se je nato- obrnila in strogo pogledala onega človeka, misleča, da mu bo to dalo dovolj razumeti, da ga je videla. A glej. ni minilo pet minut, in že je oni predrzni uzmovič ponovil svoj tatinski poizkus. Tedaj je pa bilo Percovi že preveč: pozvala je redarja in dala onega predrz-neža aretirati. Na policijakem uradu na
ilezijice, ____
odveden, pa aretirani, ki le 56 letni težak
neza arcurau. r*«	-—
kolodvoru južne železnice, kamor Je bil odveden, pa aretirani, ki le 56 letni težak Anton Zammatteo, prenočujoč na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, m no-
tel reči ne bev ne mev. Oddali so ga pod ključ v ulico del Coroneo.
Prazen sod. Krčmar Fran Perišić, ki i-ma svojo krčmo v alici deli' Olmo št. 2, je predvčerajšnjim popoldne okoli šestih spravil prazen sod za štiri hektolitre, vreden 50 kron, iz krčme v zalogo, ki io ima v ulici Antonio Caccia št. 15. Preden je pa odšel nazaj v krčmo, se je za par trenutkov oddaljil iz zaloge, ne da bi jo bil zaprl. A ko se je vrnil nazaj v zalogo, je konstatira!, da mu je med tem neki uzmovič izmaknil ravno tisti sod, ki ga je bil ravnokar spravil v zalogo. No, ni trajalo dolgo, pa je zvedel, da je njegov sod spravil iz njegove zaloge 251etni težak Pa-skval Mecchia, ki stanuje v isti ulici Ant. Caccia št. 11. Obenem je tudi zvedel, da je Mecchia skril sod. v hiši št. 12 ravno-iste ulice. Perišić je skušal dobiti od Mec-chie nazaj sod zlepa, a ker rnu to ni uspelo, je pozval redarja in ga dal aretirati. Mecchia je pa na polici?, komisarijatu v ulici dei Bachi, kamor je bil odveden, na vse pretege tajil, da bi bil on vzel sod, katerega so res našli v kleti hiše štev. 12 v ulici Antonio Caccia.
Ljubezniv soprog je gotovo Andrej Cil-li, ki stanuje v ulici della Barriera vec-chia štev. 15. Včeraj popoldne se je bil nekaj spri 8 svojo 46!etno soprogo Fran-čiško ter se je tako razkačil, da jo je pograbil za desno roko in jo dokrvi ugrizni! nad laktom. Oklana Frančiška je pa šla na zdravniško postajo, kjer ji ie zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Umrla je ona 45Ietna Magdalena Giu-mačeva (ne Blumačevn, kakor je bilo včeraj po pomoti tiskano), ki se je predsnočnjim na svojem stanovanju s samomorilnim namenom zastrupila s karbrlno kislino. Kakor smo že včeraj poročali, jo je bil dal zdravnik z zdravniške postaje, ki jej ni mogel več izprati želodca, prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je bila sprejeta v III. oddelek. Tam je pa nesrečna žena okoli polnoči umrla.
Zlobnež. 221etni težak Just Godina, ki stanuje v ulici del Molino a Vento štev. 212, se je predsnočnjim prepiral z nekim drugim gostom v krčmi, ki se nahaja v hiši štev. 25 v ulici di Riborgo. Prepir bi se bil pa kmalu spremenil v pretep, ker !e Godi::a pograbil neki stol in ga grozeče zavihtel po zraku. Pri tem je pa zadel v svetiljko »Argus«, ki je bila vredna 24 kron, ter jo zdrobil na kosce. Tedaj je pa krčmar zahteval od Godine, naj plača škodo,, a ker Godina ni mogel plačati, ker ni imel toliko denarja, ga je dal krčmar aretirati.
Samomorilni poizkus. Snoči okoli poli-sedmih je bil zdravnik z zdravniške postaje teiefoničnim potoni pozvan na pomoč v II. nadstropje hiše štev. 4 v ulici sv. Filipa, češ, da je tam neka ženska, ki potrebuje nujne zdravniške pomoči. Zdravnik se je takoj podal v povedano hišo in tam je res našel neko približno 28- do 30-letno prostituko, ki se je na postelji zvijala v bolečinah. Zdravnik je takoj kon-statiral, da je bila nesrečnica popila precejšnjo množino karbolne ldsline, vsled česar ji je poizkušal izpran želodec. A bilo je že prekasno in ta poskus se mu ni posrečil. Zato je pa dal nesrečnico nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico.
Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu : llovar Ines (Neža), 2 me-secn, Greta št. 69; Gregorka Frančiška, 19 let, ul. d .I Lazzarctto vecchio št. 30 ; Kozu-iić Bijar.ka, 17 let, ul. delt'Industria št. 2.— V mestni bolnišnici dne 6. t m.: Leirarchi Anton, 53 let; Dedič Marija 55 let; Krizman Si I vi j, 3 lnta. — V mestni bolnišnici dne 7.
lo tako nekako, kakor da bi sklep deželnega odbora ne bil veljaven. Čujemo tudi, da je bil deželni glavar nasproten anticipaciji in je baje hotel razveljaviti sklep deželnega odbora. »L'Eco< omenja, da državni uradniki niso dobili ničesar, da v deželnih blagajnah ni preveč denarja in da tudi glede na splošni položaj bi pravzaprav ne bilo treba izplačati deželnim u-radnikom trimesečne plače. — Ali rekri-minacije sedaj niso na mestu in uradniki bodo vrnili, kar so dobili. Nekateri mislijo, da je tista trimesečna plača darovana, ali temu ni tako: vsakemu deželnemu u-radniku se odteguje mesečno primeren znesek in to toliko Časa, da vrne, kar je prejel.
Pokopali so v Gorici gospo soprogo profesorja Povšiča, rojeno Podgornik. Umrla je ravno na dan druge obletnice svoje poroke.
Smrt vojaka. V rezervni bolnišnici Rdečega križa v Gorici je umrl vojak Iiornak Gallas, doma iz Vieterana pri Stražovicah na Moravskem. star 40 let, poročen, po poklicu krojač. Spravila ga je v grob davična infekcija.
□□
□n □□
se ručunajo po 4 stot. be.eio. U&ittco tiskane besede se ra?n-najo »nkrat več. — Najmanjša ; pr'st^jbina xna*a 4<J stotini. :
r	za škropljenje trt prodaja. Gospodarsko
društvo v Krepljah, p Dutovljo. Na-] očni k mora poslati deuar naprej. (1 kg, 1 K). (248
I}-*«	prosta voj ižiine, od 16 let na-
3 Vil i&^lUVm j rej sprejme trgovina z ogljem. Zahteva se stroga poštenost. Nastop takoj. Kaslov pove In«, odd. Edinosti.	240
Državni uradnik v
__________________X. čin. razr. du se
želi porot.ti z gospico p ijetae zunanjosti, do 2-t let staro. Dopisi ako mogoče s sliko pod „Zaupanje' na Ins. odd. Edinosti.	250
I ffrllifjfifnn <P° znižanih cenah vsega blaga LtaUlUUUJU ki se nahaja v prodajalni izgo-tovljenih oblek. Vogal Via Arcata-Sapone. 245
Pgrtot, urar,
ulica Stadion št. 26! J
228
Specijalist za «fT-\z\koc tn UoSne
Ima svoj	%
v Trst«, v uL S. Lazzaro št. 17,1, t
- iPalaaao Di^fta) nrr-n ■ n £
Z« cerkvijo Sv. Aato^a novega. +
Sprejema od 12. d« ls in od 6 io 7 pop. Ženike od & <Jo 6 popoldne._-
Dr. PETSCHNIUU
TRST, S. CATERIHA STE«. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne in vodr.e (spolne) bolezni: UV2-
Magdaleni dne 8. t. m.: Cufc Marij, 19 let; dne-9. t. m.: Bcrgiuc Fran, 19 let; Bogdanovi Sinko, 5 le^; Kariž Emi", 34 let.
z iii brez	z!ate krone
::	in o&robki	::
liližem Tiščite?
konces. zobotehnik
TRST, ulica Cnserma st. 13, II. nstf.
Ordinira od 9. zjutraj do 6.
Ml iz Mšfee.
Dr. Franko odložil svoje deželnoodbor-niško mesto. Deželni podglavar poslanec dr. Alojzij franko je bil v seji goriškega deželnega zbora dne 1. oktobra 1913 izvoljen za deželnoodborniškega namestnika in sicer za namestnika dr. Antonu Gregorčiču, ki je bil izvoljen za deželnega odbornika. Obenem je bilo podano v glasilu slovenske samostojne" stranke k tej izvolitvi tako-le pojasnilo: »Nova deželna odbornika slovenska, ki bosta izvrševala posel deželni'i odbornikov, sta: svetnik Dominko in dr. Franko. Slednji je izvoljen sicer le za namestnika dr. Gregorčiču, ki je izvoljen za pravega deželnega odbornika, ali dr. Gregorčič je bil izvoljen na to mesto samo radi tega, da ga more deželni odbor poslati v deželni šolski svet izmed članov deželnega odbora; v deželnem šolskem svetu ie pa dr. Gregorčič po sodbi Slovenskega kluba kot veščak na šolskem polju potreben. Odbornik bo torej dr. Franko, dr. Gregorčič ne bo odbornik tudi v slučaju, da bi ne bil več državni poslanec.« Dr. Franko pa je sedaj iz svojega lastnega nagiba odstopil svoje mesto dr. Antonu Gregorčiču, ki ie izvršuje svoj deželnoodborniški posel. Goriški deželni odbor je sestavljen sedaj takole: predsednik deželni glavar dr. Fai-dutti, slovenska deželna odbornika sta: svetnik Dominko in dr. Gregorčič, italijanska dr. Pinavčig in dr. Flego.
Za tri mesece plače naprej so dobili goriški deželni uradniki, kakor že znano našim čitateljem. Ta anticipacija se različno komentira. »L'Ecco« omenja, da je bila sklenjena v seji, v kateri ni bil navzoč deželni glavar <jr. Faidutti in vprašuje ce-
8. 9. 10. 11.
dinosi" u Trsiu
jo izdal in založil naslednje knjige:
»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. ---Cena K 1.60.
»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Lc Cbe-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
nmiBSSiH^ii^in m
Mi pMo gin ti „Hitel Balkan" ? Trsta šb za navadne tu.
£ U J^iži«