Apel na tovariše — po gasiiskem kongresu. Kdo ni čital časopisov ob priliki gasil« skega slavja v Ljubljani? Gotovo so ga obs hajala čuvstva zadovoljstva in ponosa. Da, res ponosna mora biti zemlja slovenska, po=> nosna naša domovina na prostovoljno voj» sko, katere delegati so 3. avgusta preplavili stolno Ljubljano in manifcstirali, skupno z južnimi brati, z odposlanci petih nam prija« tcljskih držav, za vzvišene gasilske ideje. Ca. 10.000 gasilcev je korakalo skozi Ljubs ljano ... Ali vprašam vas tovariši, koliko je bilo med temi tisoči nas, koliko je bilo uči*» teljstva? — To dejstvo me je privedlo do sklepa, da napišem nekaj vrstic. Bojim se, da se bodo nekateri posmehovali, drugi zo» pet odložili list, čim bodo prečitali uvodne vrstice. Naj bo kakorkoli, povedati hočem, kar sem sklenil. . Mnogokrat se slišijo iz ust tovarišev po-= milovalne besede, češ, kaj počenjaš tam »za plankami«, da ne umrješ od dolgočasja! Pri« jatelj, če hočeš tolmačiti svoj poklic pravilno, če hočeš na drugi strani ustrezati zahtevam novega šolskega zakona, boš pač takoj na jasnem. kako široko polje ti je odprto, ko» liko dela te čaka na izvenšolskem terenu ... Ali si član Sokola kraljevine Jugoslavije, se li udejstvuješ v sadjarski in kmetijski po« družnici, ali prirejaš s krajevnimi diletanti igre, kaj je s čitalnico ...? Nič? Potem si res pomilovanja vreden in lahko se ti zgodi, kakor zgoraj omenjeno, pa bodisi da službuješ v najlepšem slovenskem trgu. Ali ne bi hotel dati odziva glasu vesti, ki te kliče v gasilske vrste? Ali te ne ganejo vzdihi naroda, niti elementarne nezgode, da bi se odločil organizirati prostovoljno \oj' sko gasilcev, kjer jih še ni, oziroma vstop'ti v že obstoječe društvo in dajati omahujočim, neodločnim dober vzgled? Exempla trahunt! Ali ne bi prevzel ene ali druge funkcije v dremajočem društvu in ga pognal kv:.škj? Ncoporečna je resnica, da je v pretežni ve* čini krajev učitelj edini. ki je zmožen vod* stva raznih organizacij. Tvoja moralna do!ž« nost je torej poživiti zaspana društva, tvoja naloga je, ustanoviti društvo, kjer še n-j ob« stoja. Narod je voljan sodelovati in te v de.u podpirati, samo pokaži mu resno, nesebično voljo do dela, pokaži in dokaži mu, da hočeš s tem le njemu dobro. Apeliram zlasti na vas, mlajši tovariši, ki ste se že kot dijaki udejstvovali v raznih prosvetnih in telovadnih organizacijah, dalje na vas, ki ste kot mladi rezervni oficirji zmožni poveljevanja — saj bo tudi gasilstvo kmalu prevzelo vojaške kpmande — pojdite v gasilske vrste in pomagajte ljudstvu, ki vam bo hvaležno. Bodite uverjeni, da varn bo to mnogo pripomoglo težo sedanjega na^ šega gmotnega položaja lažje prenašati, kajti krepila vas bo zavest, da imate narod za s'e= boj, da se tudi narod ne bo pomišljal zavzeti se za vas in se eventuelno tudi žrtvovati v vaš dobrobit. So pa nekateri, ki bodo ugovarjali rekoč: Gasilstvo je zastarela organizacija, naloge istega uspešno vrše zavarovalnice, ali —• gas silci so le »žejogasci«... itd. Njii^ pa kli* čem: iPoiščite dnevnike izza kongresnih dni in sodite ali so one velike osebnosti, katere so zastopale na kongresu našo in tuje države. v svojih nazorih zastarele! Ali morete od katerekoli zastarele organizacije pričakovati impozantne inanifestacije, karšno je videja 3. avgusta Ljubljana? Ali so vsi tisoči član= stva.toliko za duhom časa? Bi ne bilo sme* šno pričakovati od zastarele ojganizacije razvoja in napredka, katerega so ji razni slavnoštni govorniki prorokovali "in želeli? Poiščite, tovariši, v časppisih gpyor, katcrega je naš stanovski tovariš Ljudevit Musek, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju, oddržai v nedeljo 3. avgusta na slavnostni seji v dvo* rani ljubljanske univerze, prečitajte ga in sodite! — Velikih zaslug zavarovalnicam ni mogoče odreči. Ali kriza dajaa^šnjih dni one=* mogoča premnogim, da bi se 'žavarovali vse= stransko. Kdo naj rešuje ljudi, živino, neza« varovane premičnine? Kdo naj bb povodnjih črpa vodo iz kleti, shramb in podzemskih stanovanj? Tukaj zavarovalnica odpovc. — Odgovor na tretji očitek pa bodi: Ppjdi in stori, da »žejogasci« za vedno i^ginejd iz po« vršja. Ideje gasilstva so tako vzvišene, naloge istega tako plemenite, da poštenega človeka srce boli ob raznih pikrih in umazanih žaljiv« kah, ki padajo na račun gasilskih društev. Žalostna resnica je, da imajo vodstvo mno< gih naših podeželskih društcv v rokah ljudje, sebičneži ki se hočejo na račun dobrodelnega društva^ okoristiti. Ven s takimi! Tu si zopet poklican ii, dragi tovariš, da kot državni uradnik, kot kulturni delavec v kraju pre* prečiš vsako izkoriščanje javnosti in okori^ ščanje posameznikov. Nastopi energično in pokaži, da si poleg svojega vzgojiteljskega poklica tudi čuvar javnega imetja! Vsi bijejo po nas, še celo taki, ki bi mo= rali in mogli težkoče našega stanu objektivno presojati, ter nam predbaciva 365 prostih dni v letu. (O tem bi se dalo govoriti!) Ali pustimo to! Dajmo in pokažimo, da znamo naših 365 prostih dni bolje izkoristiti v prid ljudstva, kakor baš oni širokoustneži. Le za= vednost in požrtvovalnost učiteljstva bosta mogli naš ugled in naše stališče med naro* dom dvigniti do one višine, katera je za pros cvit naš in Ijudskih mas neobhodno potreb« na. Kadar bo narod videl v šoli kulturno in prosvetno ognjišče. ne le za svojo deco, am=> pak za vsakoga. kadar nas bo smatral za svoje voditelje, svetovalce in pomočnike, ta=> krat bodo sigurno tudi na merodajnih me« stih upoštevali in priznali naše zasluge, ter nam izboljšali gmotni položaj, za katerega se že tako dolgo brezuspešno borimo. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi.. Janko Prislan. učitelj in gasilec.