Stav. 265 V Trsta, v nedeljo 2*. septembra 1919 Letnik XiIV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, rjutraj. — UfccdnOro: »v. Fr*:ičiSka štev. 20, L nadstropje. — Dopisi m) se pofiljajo ured- ništvu. — Nefnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vcaEsjo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodint. —• Lastnik kossord) Usta EdinosU. — Tisk tiskarne Eillnost — Naročnina zneSs ne mesec L pol leta L 13 — in celo leto L 25-—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. EDINOS Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mat po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inserstni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui sv. Frančiška A*. 2(1 i o Jadranskem vprašanju. Govcr našetaika italijanske mirovne delegacije v italijanskem parlamentu. RIM, 27. (S) Seja se je začelo ob 15*05. --predsednik je dal besedo ministru za zunanje nadeve Tittoniju (živahna pozornost), ki je rekel: »Pripravljate se na razpravljanje o mirovni pogodbi z Nemčijo, ki ustvarja novo Evropo in določa Italiji znamenito mesto v dveh ustanovah, katerima čaje življenje: Zvezi narodov in odboru za odškodnino. Sledila jbc nato razprava o mirovni .pogodbi z Avstrijo, ki daja Italiji sijajne meje in precejšnje gospodarske koristi ter sankcijonira konec avstrijskega cesarstva, kateremu je dal smrtni udarec poraz v Benečiji. Naglašajmo še enkrat to slavo našega orožja, preden jo zastre megla pozabnosti. (Živahno splošno odobravanje in klici: »Živela armada!« »Živela vojska!«) Toda niso začrtane vse naše meje, in vi ste polni želje, da bi doznali, kedaj in kako bodo začrtane. Razun tega smatram, da ne boste hoteli proučavati teh pc^cdeb, ne da bi prej z menoj promotrili splošen mednarodni položaj, ki je posebno kočljiv, kakor ie posebno težaven položaj vaše delegacije, posebno po naših zadnjih izjavah v minulem juliju, ki so vas zapustile polne misli in teme, in katerim je moral slediti molk, daljši, nego bi si bili želeli mi in vi. Notranji spori. Dokončali smo končno splošno vojno z Zaupanjem, da nam bo naša zmaga prinesla v inozemstvu več priznanja naših zahtev z ozi-rom na naše težke žrtve, a doma zedinjeno, složno državo, v kateri bo vizija velikosti domovine ublažila interesne spore in zadrževala strankarske mržnje; toda zunaj so se morali vali delegatje izgubljati v vsakdanjem ho ju za dosego udejstitve vsaj dela državnega programa, a doma niso nikdar še izbruhnile divje mržnje in hujša vretja političnih strank in socijalnih slojev. (Odobravanje). Take so razmere, v katerih vas prosim za dobrohotno pazljivost Samo za pozornost vas prosim, ne pričakujem odobravanja,' ker moja beseda je brez okraskov, in gre vašemu razumu in vaš: odgovornosti, ne vašim čustvom, čeravno sem tudi jaz ž njimi prešinjen, čeravno jih tudi jaz z vami delim. (Odobravanje.) PotreVno je, da podam kot uvod k razpravi o pogodbi kratko sliko o položaju. Tekom splošne razprave o pogodbi bo imel vsak vas, če bo hotel, pravico, da se bavi s kakr-šnosibodi točko naših mednarodnih odnošajev, a jaz bom lahko odgovarjal tako obširno in jpcno, da bodo zadovoljene vaše in narodove upra-ačene zahteve. Če se vam bo zdelo, da so v mojem poročilu nejasnosti, jih bom poskušal v svojem odgovoru razbistriti, če se vam bo zdeio, da so praznote, jih bom poskusi izpolniti. Ne bom vam govoril samo o Reki. Za to, tako vroče italijansko mesto bije ljubeče narodovo srce (ministri in poslanci vstanejo; živahno in dolgotrajno odobravanje, klici »Živela Reka!«) in javno mnenje, ki se, kakor v minulem majniku, zooet vrača k njemu. Toda, čeravno predstavlja v tem hipu Reka v naši politiki najrazdražljivejši del, čeravno je žnjo v zvezi dru^o vprašanje, s katerim vas zadrževati ni moja naloga, in sicer vprašanje discipline v vojski, ki je bila in bo v vsaki državi najboljše jamstvo za red in svobodo, (živahno dobravanje in pritrjevanje; na levici raznde pripombe) so še drugi ne manj važni deli, ki jih ne smemo pozabiti. Delovanje na mirovni konferenci. Bilo je več vzrokov, ki so zakrivili, da sem se v.m predstavil tako pozno. Prvi vzrok so bila težka vrorasanja, s katerimi se je morala konferenca baviti, povrh ne lahkega dela pri sestavilar>ju mirovnih pogodeb. Drugi vzrok je b;l VZilsonov odhod, a tretji vzrok je bila nuira potreba, da se dobro pojasne naši od-nošr»ji z zavezniki, s katerimi smo najprej sklenili naš vstop v vojno. Govoril :bom o vsaki točki posebej. Dogodki na MadžarsVem, na Romunskem, v Gornji Sleziji, v baltiških pokrajinah, ob Črnem morju in v Mali Aziii so prisilili konferenco vsled r.eusmil:ene logičnosti stvari, da je opustila svojo glavno nalogo, sestavljanje mirovnih pogodeb, in da se ie izpremenila v aeropag, ki določa usodo cele Evrope. Ne samo, da je ustvarila nove države in da je dala evropskim tnehm nove oblike, morala je tudi prevzeti te^ko nalogo, da vlada Evropo. Z ozirom na nestanovitno ravnotežje, ki ga je zapustila voina, obnovljene spore med raznimi sosednimi in mešanimi narodnostmi, težave, s katerimi se mora povsod boriti udej-stvovanje pogodeb, bi se ne mc^lo predvidevati, kedaj se to konferenčno delo dokonča, In če bi ne bilo boljše, da stopi na njeno mesto Zveza narodov. Naredil sem vse mogoče, da ibi pospešil konferenčno delovanje, in ko se je govorilo o tem, da bi se zasedanje odgodilo, preden se podpiše mirovna pogodba z Avstrijo in preden se sestavijo druge pogodbe, sem se odločno uprl. Toda če je konferenca počasi delala, se je to zgodilo vsled zapletenosti njenega mehanizma, in Clemenceau je izrazil mnenje vseh svojih tovarišev, ko je rekel pred francosko zbornico s svojo robato odkritostjo: »Mislite li, da je za me zabava, če moram izgubljati na konferenci vsak dan po šest, sedem in tudi osem ur v nedokonč-Ijivih razpravljanjih o vprašanjih, ki se ne izčrpajo nikdar in pri katerih se vedno začenja od začetka?« Na žalost ni Šlo pri menif kakor pri Clemenceauju, samo za večjo ali manjšo zabavo, temveč za patrijotično skrb, ki se je vsak dan obnavljala, za zakasnitev reševanja vprašanj, ki Italijo največ zanimajo. (Odobravanje.) Vsak dan, ki je mmul brez kake do-IvŽkfr i« bil zame vzrok neizrecne žalosti. Toda razun vprašanj, ki nas zanimajo nepo-. Dobro si zapomnite« da boste zastonj zahte-sredno, so bila vsak dan vprašanja drugih dr-1 vaK od svoje vlade, naj vodi narodno in avto- žav, ki bi se bila lahko rešila pravično, in ki sem jih vedno podpiral, če so bila v prid italijanskim interesom ali pa proti njim. Jaz sem bil vedno na svojem mestu in sem vedno sodeloval pri vseh razpravah. Upam, da ni bilo moje delovanje na konferenci brezuspešno in uspehi, ki sem jih dosegel, brez važnosti. Konferenca ni prekinila svojega delovanja, toda č. Scialoji, ki me zastopa, zaupam jaz in vsi popolnoma. Zaradi tega ostanem tukaj na vaše razpolaganje, dokler bo treba. Čč. Scialoji in drugim članom delegacije, Maggiorinu Ferrarisu, Marconiju in Crepsiju izražam javno svoje priznanje za njihovo vrednost in vztrajno delo, ki se je vršilo med nami popolnoma složno v namenih in dejstvih. Težave vsled Wilsooovega odhoda. Omenil sem na drugem mestu odhod predsednika Wilsona, ko je naša delegacija zapustila Rim. Nekateri so pravili, da !bo njegov odhod olajšal njeno nalogo. Toda naredil jo je še težjo in zapletenejšo. Ameriški delegati v Parizu so morali ostati z Wilsonom v brzojavni zvezi, ki posluje zelo počasi. Manjkala mi je torej možnost direktnega razpravljanja, pobijanja in pojasnjevanja, kar mi je bilo mogoče s Clemenceauom in Lloydom Georgem. Wilson ne priznava tajnih pogodeb. Vprašanje naših odnošajev z Wilsonom se bo moralo nekoč točno pojasniti, toda ne bomo se smeli omejiti samo na čas, iki se je začel v minulem februarju z razpravami z našimi delegati temveč segniti nazaj k vstopu Amerike v vojno in še dalje, v november 1. 1916., ko je izdal Wilsonf kot zastopnik največje nevtralne države, znani proglas, s katerim je pozival vojujoče države, naj pomislijo, če ni že prišel čas za mir, ker jasno je, da je nameraval postati sodnik med vojujočimi strankami no vstopu Amerike v vojno. Ta značaj sodnika ;e vedno več izbijal: Že dne 22. decembra 1917 je bil naš minister za zunanje zadeve obveščen, da se Wilson že smatra v Angliji za najvišjega sodnika, bodisi glede nadaljevanja vojne, bodisi glede mirovnih pogojev. Nekateri naši diplomatska agenti so že tedaj opozorili, da si je treba zagotoviti Wilsonovo podporo pri najbistvenejših državnih zahtevah. Potem, januarja 1918, je »moralo to postati jasno vsakomur. \Vilson je v svoji poslanici kongresu svečano povedal, da ne priznava tajnih pogodeb in že nato zanikal vsako veljavo naše londonske pogodbe. Razun tega je naglašal svojih 14 toček, v katerih se je že tedaj kazala možnost nesporazumka z Italijo. Člen 9., ki je govoril o italijanskih mejah po jasno začrtanih narodnostnih črtah, je omogočal vsa mogoča tolmačenja. V začetku oktobra 1918 je zbor italijanskih senatorjev upravičeno naglašal, da postaja dosega naših ciljev čim delj, tem bolj negotova, in je izrazil dvome in skrbi, ki so se potem potrdile. Predložil je tozadevno vprašanje vladi in prosil, naj bi deloval naš poslanik v Washingtonu pri Wil-soTtu, da bi nam zagotovil njegovo pomoč. Nismo pojasnili položaja ne po premirju, ne ob \ViIsonovem prihodu v R;m. Državni tajnik Lansinig je izjavil, da je Wilsoo doznal za določbe londonske .pogodbe šele na konferenci. Bilo je prepozno. Kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi, ker že preden je začela konferenca svoje delovanje, se je znalo, da Wilson ne namerava sprejeti italijanskih zahtey v celoti. (Prip.) Tako smo prišli negotovi na konferenco. Ker je stvar že itak v glavnem znana, se iborn omejil na izjavo, da je odločujoča oseba na konferenci Wilson, katerega vplivu smo se sicer formalno upirali, toda v resnici se nismo mogli upreti njegovi razsodbi. Wilson odločujoča oseba. Wilson je postal odločujoča oseba na konferenci, ker je dalo ameriško posredovanje odločilno pomoč zaveznikom k zmagi in ker bo mogla Evropa prebiti svdjo gospodarsko krizo samo s pomočjo Amerike. Na ta način je pojasnjena ameriška gospodarska premoč nad Evropo. Gre za položaj, ki ga je ustvarila vojna pri vseh, ne samo pri nas. Toda mi trpimo več nego naši zavezniki, ker nam manka premog, ker imamo malo sirovin, večjo draginjo in manj vreden denar. Dobro vem, da je mnogim v Italiji neljubo, če se govori o gospodarskem polomu, in se boj-'m, da bi omenjanje tega poloma ugasnilo domoljubni ogenj, toda jaz gotovo ne govorim s tem namenom. Ta polom ni samo v Italiji, temveč na celem svetu in mora se omenjati/če se hoče razumeti Wil-sonova absolutna premoč na mirovni konferenci. Jaz govorim samo v tem smislu in moja dolžnost je, da govorim o tem, toda ne nameravam nikakor sklepati iz tega dejstva, da se mora Italija podvreči kakršnisibodi težki od-reki. (Živahno dobravanje.) Amerikanec Lhoowerf ki je do pred kratkim vodil prehranjevanje Evrope s strani Amerike, je nedavno pisal: »Če se posojilo 5 milijard dolarjev na leto, od katerega najmanj 600 milijonov dolarjev za Italijo, ki ga prosi Evropa od Amerike, ne omeji za začasno prehodno dobo, bo to pomenjalo gospodarsko usu-žnitev Evrope. Beseda je trda, toda nisem je izgovoril jaz m ne bom ji ugovarjal z retoričnimi protesti. Sklenimo rajši možat sklep, da se bomo čim preje reiili odvisnosti. (Odobravanje.) Navadimo se večji varčnosti in večji produkciji, manjšemu uvažanju ter popravimo naše finance, da bomo mogli plačati inozemstvu, kar je najnujnejša ca aaš obstanek. {Odobravanje.) nomno zunanjo ipolitiko, doikler bo na5a država gospodarski odvisna od drugih držav. Gospodarska vzajemnost. Wilson je izjavil v svoji poslanici, ki jo je poslal 8. minulega avgusta kongresu, da je Amerika rešila Evropo s svojim vstopom v vojno in da jo mora sedaj rešiti v tej največji krizi. S tem, da reši Evropo, bo rešila tudi samo sebe, kakor je naredila na bojišču. Z druge strani je v našem lastnem interesu, da podpiramo narode onstran morja, ker Evropa je naš najboljši klijent. (Pripombe.) Ne bomo mogli gledati njene propasti, ne da bi pri tem pomislili, da bi njen polom zadel nas 6ame. Brez dvom no obstoji gospodarska vzajemnost med Ameriko in Evropo, kakor obstoji tudi med evropskimi državami napram Ameriki, od katere pričakujejo izdatno pomoč. O tem »o prepričane zavezniške države in posledica tega je, da se pripravljajo, med tem ko tukai razpravljamo, komisije, katerih se udeleže belgijski, angleški in italijanski trgovci in izvedenci, na pot v Ameriko s skupnim delovnim programom. * Naši trgovci in podjetniki bodo stopili v stik s prekooceanskim! tovariši, na katere bodo lahko vplivali, razlagajoč jim naše potrebe in naše vire. »Če mora torej Amerika v lastnem interesu podpirati Evropo — poreče morda kdo — in če mora dati to pomoč celi Evropi brez izjeme, je jasno, da to ne more imeti vpliva na evropsko in našo poKtično situacijo.«' Nič bi ne bilo napačnejSega od take sodbe. Bistven pogoj za dosego kredita od Amerike je kon-čncveljavna ureditev mednarodnega položaja, tako da bo zagotavljala trajen mir. Ze angleški finančni minister Austen Camberlein je naglašal, da so morale zavezniške drŽave živeti po premirju vsled zakasnitve sklepa miru od dolgov in da trosijo več nego so trosile v vojni. Mi smo n. pr. zvišali naše dolgove samo v času od 31. decembra do 31. avgusta 1919. za 20 milijard. (Kom.) Rekel je brez zatezanja, da 4>i imelo tudi kratko podaljšanje tega stanja za posledico neizogiben bankrot in grozna socijalna gibanja. Wilson se je trudi postavil na to stališče. V zadnji svoji poslanici, ki sem jo Že omenil, je rekel, da bo položaj abnormalen, dokler bo obstojala negotovost o mirovnih pogojih in dokler ne bo Evrop?^očno znala, kakšno pomoč lahko dobi od Amerike. Toda ta pomoč ne pride, dokler se vse mirovne določbe ne določijo končnoveljavno in dokler se ne rešijo vprašanja, ki bi mogla povzročati nove spore in nove spopade. To tembolj, ker je med vojno lahko prevzela kredite država, toda po odložitvi orožja postajajo zopet privatna stvar. In zasebniki ter banke nočejo seveda dovoljevati posojil državam, v katerih groze novi zapietljaji vsled neureditve teritorijalnih vpra-šarj. Na vsak način je, nerede na to, vise napel-e-vaade Hrvatski, kar M imelo za posledico, da bi se ne bilo dobilo nič, m sama londonska pogodba, ker M se v reški stvari ne bila mogla zahtevala takojšnja iapofoitev, bi bila Prisila ob vek-avo. Resnica je, da je londonska pogodba vedno vezala Angleško In Francosko, ki ste jo podpisali, toda v sefc 17. Januarja se je sklenil sporazum z italijanskimi odposlanci ln brez vsalrh pridržkov gđede idoločeb pogodbe same, da morajo biti- sklepi konference enoglasni. Zato so-glašanje Angleške in Francoske s posameznimi to^ka-ml londonske pogodbe ni mogio imeti za nas nobene vezave brez soglašanja Amerike, ki je izjavila že meseca januarja leta 1918., da Amerika ne pripoznava pogodbe. In Wi1soo ie v konferenčni seji, kakor Izhaja Iz zapisnikov, izjavil odločno, da konferenca nI samo razgovor med Italijo, Francosko in Angleško, temveč da Ima Amerika pravico do mesta, Id Ji gre, :n da ima še drugo pravico* da razpravlja o vprašanjih, ne da bi se ozirala na londonsko pogodbo. In Francoska in Angleška ste nam po naJvečH naklonjenosti napram nam od meseca julija dat}e zagotavljali svojo .pomoč, seveda ne lako, ki bi ju spravljala v odkrit spor z WilsoiKHn. (Dolgotrajne pripombe.) Bilo se ie torej treba postaviti na drugo polie. treba je bilo da novo odposlanstvo krene na drugo pot, kajti pot kompromisa, katero so nastopili naši predhodniki, in se potem umeknili, ln tu že (slišim, kako se šepeta beseda odrekanje, pač ni bila nič drugega ko odrekanje vaših odposlancev na mirovni konferenci. Vendar pa se more govoriti o odrekanju le toliko, kolikor gre za stvar, ki je odvisna od lastne volje, da bi se dobilo manj. Bilo bi ze!o udobno zame, da bt bil vztrajal na odrekanju ln si ohranil popularnost, toda opominjali so me, da imam višje dolžnosti in da so trenutki, v katerih je potrebno," da se najde mož, ka žrtvuje svojo popularnost za rešitev položaja, iz katerega bi drugače ne bilo izhoda, ln če bi mogel danes storiti na račun svoje popularnosti uslugo državi, mislim, da bi vredno zaključil svojo poKtiSko karijero. (Prav dobro.) Ko je sprejelo vaše odposlanstvo nalog, da odpotuje v Pariz, je vedelo prav dohro, da tedaj, ko dozoreva politični položaj, favno mnenje smatra za odgovorne tiste tjudi, kl na] se v trenutku dozorevanja položaja bavilo ž nJim, in ne »če izvora, vedelo je prav dobro, da uspeh popravi vse zmote. Vedelo je, da je bilo zalo aalo verJetaMd za »pek in zato ee ie moralo zatajevati v največji meri ta se Žrtvovati. Vaše odposlanstvo je vedno pomnilo, da mora v vsakem slučaja vsak kooprorais za Jadran sloneti na osnovnem temelja, da se Je mu gospostvu, kjer pa bi bile Italijanske manjšine, da se učinkovito zavarujejo v svojem narodnem sestanka podpiral z odločno in učinkovito koristi, da se krepko poskrbi za našo varnost meje na suhem in v Jadranskem morju, ln ne samo v Kvarnerju, temveč od Kvarnerja do Otrantske-ga preliva. Tem načelom odgovarjajo po dolgih pogajanjih ugotovljeni in predsednika Wllsona predloženi prediogL Ti predlogi predstavljajo okrčitev onih, ki jeh je italijansko odposlanstvo želelo, pri pravljeno za popustitev v določenih mejah. Toda Clemenceau se je po razpršitvi megle, ki Je zatemnjevala naše odnošaje, se je pokazal naklonjen Italijanski nad-oblastl nad Reko In Jo Je 13. avgusta na zaseb-niem sestanku podpiral z odločno In učinkovito zgovornostjo. Lk>yd George Je prijateljski pristal na to 31. avgusta. Potemtakem 'je sta4 v ospredju načrt Italijanske nadvlade nad Reko z Jugoslovansko mejo, ki naf bi se potegnila od Plomlnskega rtiča do Idrije In bi vključevala v jugoslovansko ozemlje vološčanskl okraj ter deloma podgrajskl ter postojenski in idrijski. V podrejenem pogledu bi se Jamčilo za ltalifacstvo In popolno neodvisnost Reke. Toda naša meja, potegnjena tako, kakor sem rekel, bi bila meja v svobodno (državo, katero je predsednik Wilson hotel predvsem podvreči ljudskemu glasovanju* kar bi se reklo, da se Izroči Jugoslovanom, a je potem, ko je iz-poznel upravičenost oporekanja, pristal na to, da naj bi imela značaj stalnosti pod trajnim Jamstvom Zveze narodov. V obeh slučajih pa bi pristanišče hi reška železnica morala imeti mednarodni značaj In bi Ju morala upravljati Zveza uvodov. Dalmacija, izvzemšl Zader in nekoliko malih otokov, bi se morala Izročiti Jugoslaviji, z učinkovitimi Jamstvi za Italijanske gospodarske koristi. V obeli slučajih bi se morala ves Kvarner h» vsa dalmatinska obal do vključeaega Kotom nevtralizirati v strogih oblikah, in enako bi so moralo nevtralizirati ozemlje, določeno svobodni državi, pa naf bi se to ozemlje v smislu prveg? predloga izročilo Jugoslovanom. aH pa če bt se. v smislu dragega predloga, ta država ustanovila 7 značajem ln poroštvom stalnosti, V obeh slučajih •bi se poveril mandat za Albanijo Italiji in bi se * priznala Vakn»a ter bi se nevtraiiztral ftrfskr preliv. Ce porečete, da vas ne zadovoljujejo tf pred logi, se oe bom čudil, ker tudi mene ti predlogi ne zadovoljujejo. Ti predlogi ne odgovarjajo popolnoma na šemu nacionalnemu mišljenju, toda dajali bi nam poroštva za naš položaj in našo nadvlado v Jadrana, ki jih ni podcenjevati. Na vsak na-čin predstavljajo vse, kar nam more dati sodelovanje Francoske in Angleške kateri ste se zedimli v term, da z n»mi vrec trujete italijanrko vrhovno oMast na<* ReVo, ks*eri se s svofrmi mfnove^rm brzojavkami, katere fe dobesedno prejelo naše odposlanstvo v Parizu tr?jno upira predsednik Wilfon« Strinjam se pa z WHsonom v mnenju, da se morata resico pristanišče in železnica poveri*: Zvezi narodov ter Dalmacija, izvzemši Zader izroči?! Jugoslovanom, da se pa nasprotna Italiji poveri nadzorstvo n^-d Albanijo, ki b' obenem z nevtralnostjo Kriškega preliva zastaralo Italin absolutno gospodarstvo nad Otrantskim prelivom in potemtakem nad Jadranom. (Pripombe.) Vedno smo bili mnenja, da parlament ne sme izgubiti ničesar od svojih pravic; zato bc parlament sodnik in izreče zadnjo besedo te-bo tolmač misli in mišljenja dežele. Priporočam pa eno samo stvar, in če je ne bi priporočal, bi mislil, da zakrivljam pravcato izdajstvo proti svoji državi, da naj se, potrjujoč italijanstvo Reke, kakor je potrjujemo vsi, parlament ne izjavi za odstop s konference, ker bi to imelo za posledico izgubo vseh dobičkov, ki nam izvirajo iz pogodeb, ki bi ne bili več deležni njih izvršitve. To bi pomenjalo zopetno osamljenje, to bi pomenjalo, da se odrekamo položaju velevlasti, ki nam ga za *?otavlja naša navzočnost na konferenci. Tc bi bila velika zmota, katere bi se pač kmalc morali kesatil (Živahno dobravanje in ploskanje.) ' • • » Ker smo prejeli ostali del govora tako pozno, da ga nikakor nismo mogli prirediti za današnjo številko, in tudi nismo imeli prostora, objavimo drugi del jutri. Iz Jugoslavije. Ministrska kriza. BELGRAD, 25. Današnja »Politika« poroča: Včeraj ob 6 popoldne bi morala hiti v narodnem predstavništvu seja načelnikov strank, na kateri bi imel dr. Trumbič poročati o jadranskem vpra šanju. Dr. Trumbič pa je bH zadržan priti k seji in ker dr. Smodiaka ni bil pravočasno obveščen o tej seji, zato so snoči do 7. zvečer čakali na prihod delegatov. Ker ni prišel nobeden, bi se imelo vršiti posvetovanje danes. BELGRAD, 25. Rešitev krize se današnji dan ni j pomaknila niti za korak naprej, niti m bilo pregovorov med strankami. Govori se, da bo kriza tra-! jala še cel teden. i BELGRAD, 36. Včeraj je imel radikalni klub seio. kateri je prisostvoval tudi Pašič, BELGRAD, 26. Narodni klub je imel včeraj sejo. katere se je udeležil tudi dr. Smodlaka. Razpravljalo se je o notranjih razmerah, ki so v zvezi s krizo. BELGRAD. 25. »Politika« poroča: Tekom današnjega dne so se začela posvetovanja za rešitev kriae. Zdi se, da bo prerisednik narodnega predstavništva pozval vse načelnike strank, naj z glasovanjem odločajo, kdo naj sestavi novo vlado. Uspeh tega glasovanja se bo sporočil prestolonasledniku. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo radikale!. Narodni klub in dr. Koroščeva skupina zahtevali, da se poveri njim sestava novega kabineta, ker imajo po njihovem mnenju te stranke večino v Srbijt, na Hrvatskem ln v Slo-ventfi. Pričakuje se, da bo akcija dr. Smodlake vplivala pomirjevalno, ker se trdi, da bo ublažil nesporazumbenja med strankami. Dr. Smodlaka ie hnel včeraj dolg razgovor s JVotfčem. BELGRAD. 25. V tukajšnjih pofctJčnHi krogih se M. da m PUJtt oe ansk več povraM ▼ Para, ker ne more podpisati miru z Avstrijo, ker je pod pisal bukareški-mir leta 1913. BELGRAD. 25. Dr. Draža Pavlovič je pričel ponovna posvetovanja z načelniki strank. Pri na-dikalcih je našel Iste težkoče kakor poslednjikrat Včeraj popoldne so bili mimo drugega pora^govorl o zunanji politiki. BELGRAD, 25. Včenaj je prestolonaslednik regent Aleksander sprejel Pašiča v avdijenci. BELGRAD, 25. Včeraj ob pol trinajstih so se završili kronski sveti. Dr. Trumbič in dr. Smodlaka sta podala poročilo o Jadranskem vprašanju. BELGRAD, 25. Včeraj ob šestnajstih je bila v Narodnem predstavništvu seja načelnikov strank. Na tej seji ie dr. Trirmbič referiral o Jadranskem vprašanju. Načelniki bado obvestili svoje klube o zunanjem položaju. Stranke bodo prinesle svoje sklepe o členu 51. mirovne pogodbe z Avstrijo, potem se bodo iznova pričeli pora^govori o rešitvi ministrske krize. Naloge nove vlade. BELGRAD, 26. Nova vlada se bo lotila najprvo nastopnega dela; dvanajstin do konca tega leta in volilnega zakona. Potom se bo narodno predstavništvo razpustilo in odredile se bodo nove volitve aa konstrtuanto. Pričakuje te iz gotovostjo, da se bodo volitve vršile začetkom leta 1920. Zanje se delajo velike priprave. Kralj Peter v Belgradu. BELGRAD, 24. Krati Peter je dospel danes opoldne iz Arangjelovca v Belgra-d, kjer bo ostal stalno. Nastanil se je v vili Radulovičevt na Topči-derskem brdu. Na posebno željo ni bilo nobenega svečanega sprejema. Odhod poslancev v Pariz. LJUBLJAlNA, 26. Tekom prihodnjih dni odpotuje večja deputacija jugoslovanskih poslancev v Pariz v svrho posredovanja na mirovni konierenci slede raznih vprašani, ki se tičejo države SHS. Zborovanje inženirskih društev. BELGRAD. 26. Danes se je v Belgradu pričelo zborovanje inženirskih društev iz Jugoslavije, na katerem bodo zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci. Zgradba novih tvorale monopolne uprave. LJUBLJANA, 26. Iz Belgrada poročajo: Monopolna uprava je dobila za obnovo svojih naprav in tvomic "kredit 30 milijcmov dinarjev. Ta denar se jo porabil v prvi vrsti za zgradbo novih tvornic v Skoplju m v Smederevem. kakor tudi za popravo itarlh poslopij. Nove tvornice so n'itmenjene pre-deda-vi tobaka. Organizacije države SHS. Neodvisne belgrajske »Večernje Novosti« pišejo: »Slišijo se glasovi, da so neke politične skupine sklenile tajno .poigodbo, po kateri naj bi država SHS temeljila na federalistični osnovi. Ideja d federalistični osnovi, o osnovi združenih drža-ic, se je za ta kratki čas našega skupnega živcema pokazala kot povsem škodljiva. Solidna edinstvena in centralistična organizacija je edina podlago. za državno edinstvo. Tudi sam Trunrbič se le v času vojne, tekom ustvarjanja države izrazil, Ja ide:a narodnega edinstva izključuje organizacijo države na federalistični osnovi. Pa tudi strogi centralizem nI dobra podlaga. Mi smo vsi bratje, Ui že ičclgo nismo živeli skupaj in te različne r&z-nere poednih pokrajin se gotovo ne dajo zabrisati na en mah. Proti absolutnemu centraliz-.rru, ki je neizvedljiv, smo tu-di mi. Država SHS more obstojati samo tako, da se posli, po katerih se država kaže kot celota v mednarodnem življenju, izročijo skupnemu legislativnemu in administrativnemu forumu, me-tem ko se naj ostali >osti opravljajo ne strogo avtonomno, temveč v obsegu razširjene svobodne centraliz. cije, v ka-eri bi imela vsaka pokrajina svoje ljudi ali — / sferi iti domeni te najvišje instance. Mi hočemo, ia se naša država onganizira na sledečem principu: ena edinstvena, skupna država, ki bi imela svojo državno avtonomijo, v kateri bi vsaka po-krajna imela iste ustavne kompctence, a ki bi organsko bila razdeljena po ekonomskih razmerah, 'i znašali 10 milijonov kron. Te zgradbe za silo so preračunjene za deset let. VVIIson o senatovih pridržkih. CKEVENNE. (Zedinjene države.) 25. (S.) Govore; o pridržkih, ki jih je predložH senat glede čl. 10 mirovne pogodbe z Nemčijo, je WiIson izjavil, da bi bM kot načelnik izvrševalne oblasti primo--an smatrati odobritev teh pridržkov za odklon o Je britve mirovne pogodbe. Amerika in mirovna pogodba. \VASHiNGTON, 25. V senatu je zbudilo veliko presenečenje ki razburjenje, ko je senator Tho-*nas. od kate-ega se je dtv^edai menilo, da je aa ratifikacijo m-TOvne pogodbe, izjavil, da je pogodba v svoji dosedanji obliki polna napak in nasrroi-stev in da jo vsled tega ne more podpirati. Izjava senatorja Thomasa je hud udrarec za one senatorje, ki so za podpis pogodbe. (52) llljesa oiioroKn, Avgust Šenoa. — Drevedel M. C—t Popolnoma je naravno, da je moj oče visoko cenil pokojnika ter mi neštetokrat pripovedoval o lem vzoru poštenja, in ko nam je prišla vest, da je Radič nenadoma umrl, so ga oblile solze, in spomnil me je jokaje svoje svete obljube, s katero se je zaobljubil v trenutku svoje največje nesreče. Obljubil sem mu, da se bom tudi jaz držal te zaobljube. Toda ni bilo priložnosti. Izvedeli smo sicer za Uijevo smrt, nismo pa izvedeli, kaj dela njegova rodbina, in ker smo vedeli, da je bil Radič imovit človek, nismo dvomili niti naj-nanje. da morete njegova žena in hči živeti brez skrbi. Jaz sem kot pomorski kapitan odpotoval z očetovo ladjo v Levanto, pozneje pav Indijo: moj oče pa je odšel za trgovino v Beretlre. Marsrljo in na Kri. Ko sem se vrnil s potovanja, sem našel očeta v velikih skrbeh. Povedal mi je, da tudi njega ni bilo doljo časa dcrca, a ko se jc vrnil pred kratkim domov, je na^el nekoliko pisem od neznane roke, v katerih se mu je sporočalo, da se Rađićevo N—lfci Avstrija BEROLIN, 24. Nemška Avstrija Je ustavila plačevanje. S ptič tega dejstva ne pomagajo nobene besede nič. Oktobrski rok Je pred vrati, do tekle obresti avstrijskega državnega dolga se ne bodo izplačale in treba Je počafcatt, na kakšen način se bo stvar pozneje uredila. Argentinsko posojilo Zavezniškim državam. BUENOS AIRES, 26. (S.) Zbornična komisija za finance je predio žil a načrt za sklenitev dogovora z zavezniškimi državami, katerim bi se dovolilo pobilo 200 milijonov zlatih piastrov za 2 leti po 25% obresti, določenih za nakup argentinskih is>-■dclkov, v prvi vrsti poljskih pridelkov. Manjšina komisije je predlagala, naj se pooblasti vla»:a, da dovoli skupno posojilo za nakup poljskih pridelkov vsem zunanjim vladam, katere je priznala Argentinija. ZeleznJčarska stavka. LONDON, 26. (S.) Železničarji so imeli v sedežu železničerske zveze posvetovanje, v katerem so proučevali položaj; upravni Železničarski odbor fe šel o poldne k Lloyd Georgeu, da se posvetuje z njim. Ob koncu seje je izjavil Albert Thoman, da prične stavka o polnoči. Železničarska stavka v Angliji. LONDON, 27. (S) Listi pišejo, da se je stavka začela o polnoči. Na progi »Creat— Wostegl« ni vozil noben vlak. Zdi se, da so vsi vlaki te družibe ustayili vožnjo. Mnogo vlakov so morali ustaviti« ker je osobje pri znakih zapustilo svoja mesta, čeravno so mnogi strojniki in kurjači želeli, da bi se povrnili k svojim družinam. Robert Williams, zastopnik prevozne zveze, je izjavil »Dayli Maylu«, da bo »Manchester Union« vzdrževala železničarje. LONDON, 27. (S) Smatra se, da razpolagajo stavku joči delavci z veliko glavnico in da ■bodo lasebno čast si štejem, da morem danes pozdraviti novoimenovane gg. vseučiliške profesorje. Veseli smo 5>iH, ko je Narodno predstavništvo sprejelo zakon o vseučilišču v Ljubljani, veseli, ko smo doznali, da je zakon ta od Kralja potrjen in službeno obnarodovan a najbolj smo se razveselili ob vesti, da je izvršeno imenovanje prvih profesorjev za naše vseučilišče. Zakaj tako je beseda meso postala, s tem v resnici stopa v vidno življenje našega naroda stari ideal! Skoraj impozantno je število učenjakov, ki tvorijo prvo reprezentanco našega vseučilišča, sijajen je dokaz, da se je vzlic vnanjim oviram zarodila nam častna vrsta znanstvenikov, in zlasti, da je vzlic zapostavljanju napredoval naš narodni jezik do one višine in točnosti, ki jo zahteva znanstveni pouk na vseučilišču. Nova doba ni nas našla nepripravljenih, pripravljali smo jo pa tudi v tem pogledu iz lastne zavesti in iz lastne moči! Ćastitam gospodom na imenovanju. Ob en m z narodnim idealom dosegli so tudi svoj — osebni ideal. Ni si mogoče misliti lepšega •poklica, kakor je poldic: posvetiti se svobodni vedi in jo tradirati, voditi podmladek s v o j e-g a naroda in s tem narod sam do najvišjih kulturnih ciljev, odgojevati dozorelo mladež v lastni materinščini za prve službe v državi ali svo«bodne poklice. Da bodo novoimenovani profesorji dosegali v tem smislu čim lepše uspehe, za to nam jamči njihov sloves m njih dosedanje delovanje. Seveda pa gg. profesorji ne bodo takoj sedli za pogrnjeno mizo, to se pravi: zanje niso še pripravljene vabljive katedre, knjižnice, laboratoriji itd., kjer tri takoj lahko razvijali svoje pravo delovanje. Saj univerza sama skoraj še nima, kamor toi položila mlado glavo. Prve gospode profesorje same bode stalo še mnogo časa in truda, da šele vse pripravijo in urede, kar zahteva univerza že za svojo prvo gradnjo, začetni ustroj in uvedba delovanja. Treba .bo uprav čebelične marljivosti, da se ta naš znanstveni Čebelnjak priredi za satovje in med. rekovanja, ki jih ne more dokazati z ničemer. — Ta poštenjak Tomo, — je odgovoril Randič in hitro vstal, — nam je pisal samo resnico, izvedel pa jo je od vašega sokrivca Pe-tričevića, katerega je izvabil v svoje stanovanje in ga tamkaj skrival. Petričevič ni bil pri svojih sorodnikih, temVeč v Tomovi sobi, danes pa je prišel semkaj, da privabi vas semkaj. — Nisem bil v Zagorju, — je potrdil ravnodušno pijanec. — Po Petričeviću smo izvedeli, da ste ponoči oplenili Radičevo skrinjo. — Ta stari pijanec laže, — je zakričal obupno odvetnik, — on ne more pričati. _Ne norčuj se, — je pripomnil Petričevič, pri tisni vSi bolje tobak v svojo pipo, — saj menda veš za one groške — In kako si me odpravil..." _ Dosti! — je zagrmel Randič. — Priče smo mi trije sami. Ves val pogovor z vašim sokrivcem, katerega ste hoteli zvabiti s seboj, smo slišali skozi špranje v »teni, za katero smo bili skriti. Izmeček človeški, hujši od neumne zveri, povej, kje Je Mana denar, povej, ker te zadene božja pravica! — in kapitan je udaril • pestjo po mizi, da M je stresla hiša. (Dalje.) Prepričani pa smo lahko, de boio gg, profesorji Izvedli vse tO z isto energijo, s katero so se doslej posvečali svojemu delu, to iz ljubezni do stvari, do ukaželjne naše mladine in do narodnega napredka. To realno pripravljanje našega vseučilišča bode še prav posebno njih zasluženje. Da bi jim vse to hitro šlo od rok in po sreči, s to željo pozdravljam še enkrat iskreno v imenu vseučiliške komisije in svojem imenu prvi naš univerzitetni svet. (Ploskanje). Tekom seje je podal g. predsednik dr. D. Majaron o sedanjem stališču vseučiliške komisije ter o bližnji dobi našega vseučilišča še nastopni ekspoze: I. Vseučiliška komisija je bila lani začetkom decembra ustanovljena v namen in z nalogo, da sporazumno z narodno vlado vrši priprave za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vseučiliška komisija se je sestavljala iz zastopnikov peverjeništva za uk in bogočastje, iz domačih vseučiliških profesorjev in docentov ter delegatov naših akademičnih strokovnih društev, odnosno korporacij. Tako sestavljena komisija je bila poučena o težnjah narodne vlade in o željah našega akademičnega razuroništva, ter je bila tudi v stanu proučevati in ugotavljati pogoje, od katerih v poglavitnem zavisi ustanovitev univerze vobče, in fakultet posebej, ki jih je bila komisija vzela koj iz kraja v svoj program, namreč bogoslovne, modroslovne, pravne, medicinske in tehnične. Po mnogih plenarnih sejah, v katerih so se vršile temeljite razprave, deloma na podla-^i poročil subkomisij za vsako fakulteto, dospela je komisija začetkom aprila meseca do ugotovitve in operatov, ki so lahko služili cdlčilnim faktorjem za skorajšno rešitev preva'.nega vprašanja o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Ta setev komisije in naše pokrajinske vlade je tudi zares padla na rodovitna tla, kajti ministrstvo za prosveto — tega ne moremo dovolj hvaležno povdariti — je naše akte s posebno blargohotnosjo ocenilo, našim težnjam dalo povsem sankcijo in tudi ob krepkom sodelovanju naših narodnih predstavnikov in ministrov brzo poskrbelo, da je prišel načrt zakona o ustanovitvi našega vseučilišča nujnim potom do rešitve v Narodnem predstavništvu in potem do potrjenja po prestolonasledniku in regentu, katero se je bilo izvršilo že 23. julija, a se je moglo objaviti radi nastale vladne krize šele dne 23. pret. meseca. Še je bilo počakati rešitve nadalinrh temeljnih predlogov vseučiliške komisije, namreč imenovanja prvih profesorjev na vseh fakultetah, in tudi to se je izvršilo z ukazom Nj. Viscčanstva prestolonaslednika od dne 31. avgusta. S tem je dobila univerza v Ljubljani svoj zakonit obstoj, pa .tudi svoje zakonito predstavništvo. V Sloveniji, v Jugoslaviji se je pojavila nova juristična oseba, veličastna »universitas,« ki jo moramo v imenu kulture in naše bodočnosti pozdravljati sedaj, jo spoštovati in negovati vsikdar. Vseučiliška komisija pa je spričo tega izpolnila svojo poglavitno nalogo in raziti se jej bo sedaj v zavesti, da je srečno dokončala težavno, a prelepo svoje delo, D. Vseučiliška naša stvar preide sedaj v roke zakonito postavljenim njenim varuhom, ki jim bode glasom čl. 3. zakona o vseučilišču v Ljubljani poslovati, dokler se ne izdelajo specijalni zakon in uredbe, povsem po zakonu in uredbah o »univerzitetu kraljestva SHS u Beogradu« (zakona z dne 27. februarja 1905 in 23. julija 1919.) Na tej podlagi je univerza v Ljubljani najvišje samoupravno telo za višjo strokovno izobrazbo in za pospeševanje znanosti čl. 1). Univerza, sestoječa iz svojih učiteljev, slušateljev, uradnikov in služabnikov (čl. 3.), se upravlja sama sete. Nad njo ima nadzorstvo zgolj minister prosvete. Tudi v materijalnem ozira je univerza samostojna pravna oseba in se vzdržuje ob državnih stroških po budgetu, ki se določa vsako leto, in poleg tega še z dohodki ustanov in drugih naklonitev (čl. 2.). Univerza ima svoje organe, oblastva, to so: 1. rektor, 2. dekani fakultet, 3. univerzitetni sve*, 4. univerzitetna uprava, 5. fakultetni sveti in 6. univerzitetno sodišče (čl. 7.). Vse to si določa univerza sama. Rektorja voli koncem vsakega šolskega leta univerzitetni svet, ki sestoji iz vseh rednih profesorjev univerze (čl. 10). Rektor upravlja univerzo, jo predstavlja v javnosti in skrbi za red in administracijo (čl. 8). Dekana (starejšino) voli vsaka fakulteta izmed svojih rednih profesorjev za dobo enega leta. Dekani upravljajo posle vsak za svojo fakulteto in skrbe predvsem za pouk in izpite (čl. 9). Univerzitetni svet sestoja, kakor rečeno, iz rektorja kot predsednika in vseh rednih profesorjev. Njegova naloga je v poglavitnem: 1. voli rektorja, 2. sprejema ali zavrača profesorje, izvoljene po fakultetnih svetih, 4. predpisuje disciplinarni red za slušatelje in pravila o podelitvi državnih podpor dijakom, 5. posvetuje se o onih vprašanjih, ki se tičejo cele univerze (čl. 10). Univerzitetna nprava sestoja: rektor kot predsednik in dekani vseh fakultet. Univerzitetna uprava vrši te-le poglavitne posle: 1. razpolaga- s svotami, ki pripadajo uri verz: po državnem budgetu, in z vsemi drugimi dohodki, 2. vodi fonde univerze in pazi na njeno celo imovino, 3. skrbi za zgradbe in za prostore, ki so potrebni za ponk in razne zavode, 4. voli in predlaga ministru prosvete -pisarniško osobie (čl. 11), Fakultetni svet sestavljajo vsi profesorji in docenti dotične fakultete z dekanom kot predsednikom. Fakultetni sveti vrše poglavitno nastopne posle: 1. sestavljajo program in razporedbo predavanj za vsak semester, 2. skrbe za drrvolnitev izpraznjenih stolic, predlagajo ministru prosveie spajanje in deljenje stol'c in otvoritev novih stclic, 3. volijo in predlagajo ministru prosvete re^ne in izredne nrofesorje. toda potom univerzitetnega sveta, ki jih spre;ema ali z motiv?c;k> zavrača; vodijo in predlagajo ostale učitelje, 4. odločujejo o prijavah strokovnjakov izven profesorskega zbora, ki ibl želeli brezplačno in izredno predavati, 5. odločujejo o podelitvi naslova častnega doktorja, 6. odločujejo o raz^oredbi izpitov in sestavi izpitnih komisij (čl. 12). (Koncc jutri) Ivan Baloh: H0] Sozd. Moj gozd — tako sem vzkliknil, ko sem prvi' krat prestopil prag svojega zelenega templja. Moj gozd — ti mi boš zavetišče, ti mi boš uteha v bridkih urah mojega življenja — to je bila pozdravna moja uvodna pesem, ko sem gledal košate zelene krone dreves, ko sem prvič zaslišal tajno šepetanje in lahno šumenje pomladnih listov. Moj gozd — ti mi boš zadnja rešilna postaja, ko me bo vse zapustilo — v obupu. So trenolki v človeškem življenju, ko odreče človeška tolažba in pomoč. So trenutki, ko je bolje, da srce ne odkrije, kar ga boli in teži, ker ne ve, kakšen odmev bo našla njegova .bolest. So tudi ljudje, ki imajo za trpina zlato-skle-do besedi, a v srcu skrito grenko kupo, iz katere se izbivajo besede: prav se ti godi. Tako mi je neko jutro v pozni letošnji pomladi — bilo čudno pri srcu. Gledal sem skozi okno, gledal, poslušal in mislil na domačo vas, na svoj rodni kraj, na vso domovino. Kamor sem pogledal, povsod sem videl na nebu le črne oblake. . Iz pas« B nn Koroškem, Ljubljana, 24. sept. 1919. Veliko je upravičenega, a še več neupravičenega nezadovoljstva v naši Jugoslaviji. Vsak se ima nad čim pritoževati in misli, da bi se moralo to in ono drugače urediti. Če pa pride kateri naŠ:h ljudi od zunaj domov, ne more dovolj zatrjevati, da so razmere v Jugoslaviji dosti boljše, nego kje drugič v svetu. Na vsak način smo v Jugoslaviji preskrbljeni s kruhom in mesom in drugimi živili v toliki meri, da bi bili na vojno Domankanie in vojne razmere že davno pozabili, ako ne bi bilo draginje. Ta je pa po celem svetu in marsikje še večja nego pri nas. Nemci in njihovi prijatelji na Koroškem napenjajo vse piščali, da bi naš5m ljudem v krajih, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, omr-zilo Jugoslavijo, češ tam je tako in tako, a pri nas vse boljše. Kako je pa v resnici tam, kjer vladajo oni, se vidi iz tega, da so tam še vedno v veljavi rekvizicije, ki se izvajajo pod najstrožjim pritiskom oblasti s pomočjo orož-ništva in vojaštva. Kljub temu je toliko po-mankanje mesa, da prete v večjih krajih nemiri. To dokazuje okrožnica n. a. okrajnega glavarstva v Beljaku, dne 14. avgusta t. 1. Št. 16.378, naslovljena na vsa občinska predstoj-ništva, orožniške postaje in nakupovalce živine. Okrožnica se glasi: »Vsepovsodi pojavljajoči se odpor proti oddaji živine daje povod za najresr»ejše skrbi. Okrajno glavarstvo je zato prisiljeno, da v interesu ohranitve javnega reda in miru ukrene naslednje odredbe: 1. Občine morajo nemudoma z vsem poudarkom odrediti, da bodo odseki za preskrbo živine vršili svojo dolžnost in dobavili občinam predpisani kontingent živine in ga pravično in nepristransko razdelile, 2. Razdelitev morajo odseki izvršiti takoj, najkasneje pa tekom treh dni po objavi mesečnega kontigenta. 3. Nakupovalen živine morajo strankam pravočasno naznaniti rok za oddajo živine in v slučaju odpora brez nadalj-nega tuuradnega naloga takoj poklicati orožniško asistenco. 4. Orožniške postaje morajo posebno paziti na to, da bodo odseki za preskrbo živine razdelitev živine vedno pravočasno izvršili, v katero svrho se bo orožništvu v bodoče naznanjal občinam predpisani kontigent. Končno se pripominja, da se že dolgo časa zahteva samo neobhodna potrebščina in more le neokrnjena, polna dobava zajamčiti, da se ohrani mir in red. Zato zanesljivo pričakujemo, da se bodo vsi prizadeti činitelji svoje odgovornosti v polni meri zavedali in po tem ravnali. Ako bi uspeh kljub temu izostal, bi sc morali za oddajo živine poslužiti vojaške pomoči.« Tako sc godi Korošcem pod Nemci še leto dni po preobratu. V Jugoslaviji rekvizicij že davno več ne poznamo, pri nas je kmet danes zopet sam gospodar svoje živine in svojega imetka. Drobne cesti Iz Jugoslraile. Osebne vesti iz Jugoslavije. ImenuV.a sc de/el-no-vladna koncipista dr. Josip Munih, iiodel^en okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, in dr. Stanko Majcen pri višjem šolskem svetu, okrajnim komi- Tedaj se je oglasil zvon v zvoniku. Spomnil sem se tistih časov, ko so Zagorski zvonovi ob zlatih jutrih naših praznikov tako peli, da bi bil grah, ko bi, človek ob takih akordih harmonije spal, in prepričan sem bil, da bi se pesnik Vilhar še v grobu razjokal, ko bi izvedel, da Zagorskih zvonov — ni več. Tisti samotni, enoglasni zvon je ostal kot spomin na nekdanjo harmonijo, toda kakor težko kladivo so udarjali njegovi znaki na svoje srce ter mi govorili: boljše je zate, da zbežiš, da nas ne slišiš. In res, ko sem poprijel za svojo potno palico in se napotil v svoj tempelj, v gozd, sem srečal ljudi, ki jih nisem nikdar videl, sem slišal govorico, ki mi ni bila znana, sem čul godbo, katere glasovi, so v moji duši napravili popolno disharmonijo. Vse mi je reklo, ne _ ukazovalo: Beži — beži v naravo! Tedaj sem spoznal, kaj je narava, kaj je šumeči gozd, kraj moje rešitve. Da, narava, ti si tista veličastna knjiga, nikdar prečitana in nikdar dovolj spoznana in cenjena, kjer najde človek vse, česar potrebuje v morju veselja in v kelihu trpljenja. Majnik se je bližal svojemu koncu — in spomnil sem se, da diha okoli mene še vedno pomlad. V Trsta, 4mm J2. ui. sarjem. V državno službo Dri deželni vladi za Slovenijo se sprejme za višjega državnega živino-zdravniha Fr::nc Martelanc, viš?'i državni živino-zdravnik v Tolminu, prt.eK se začasno oddelku iza kmetijstvo, in za državnega žrvino zdravnika Josip Ceh, bivši državni žninozdrevsik pri na-mestuištvii v Trilu. prideli se začas^io deželnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani. Državni živino-zL ravnik na Brdu pri Lukovici l'iitzcij Slajpah se i.T.cnue za drugega žfvinozdravnika v žrebčarni na Selu. Anten Sok, veternarski asistent v Slov. Bistrici, se imenuje za provizorčnega državnega živinozdravnika v X. čin. razredu na dosedanjem službenem mestu, Franc Barš. zasebni živino-zdr^vnik v Celju, pa za provizornega državnega živhiozdravnika v X. čin. razre.to pri deželnem veterinarskem uradu. Odpuščeni profesor višje državne obrtne šole O'.on Grebene se spet sprejme v državno službo z neprikrajšanimi prejemki s pravomečnostjo z dne 1. iebruar>a 1919. N: razpisana u .na mesta na višji državni obrtni šoli se imenujejo za učitelje IX. čin. razreda, inž. Fran Kreg:r, Rudolf Skci in suplent Joško Čopič. Franc Devetak. bivši namestili učitelj na državni gimna-ari v Gorici, se sprejme provizorično v cVžavno šolsko službo s prejemki IX. č:n. razreda na gimnaziji v Ptuju. Asistent na državni licejski knjižil ci A!ojzij Glcnar se pomakne v IX. čn. razred. 2 stopnja. Pogodbeno se sprejmo v državno službo za šolsko leto 1919—20 profesorji dr. A-ozij fi-hrn, Ludovik Lang. dr. Fr2nc Lorger, dr. Bruno S-tettinger. dr. Rufolf vitez Zahony, dr. Aleksander Kolenc, Ferdinand Lang, vladni svetnik v pokolu '^eon Lengcbrner. Kapitan L razreda Ivan Sedlar se kr.enuje za stalnega upravitelja v »Vojaškem don:u« v Rogaški Slatni v IX. čin. razredu. 3. stopnja. Imenuje se pristav pri višjem šdskem svetu Ivn Abram za ravnatelja pomožn h uradov v VIII. čin. razredu, orožnlški stražmojster Ignacrj Zima za kancelista pri višjem šolskem svetu in Justina Kavčič, pisami-ška pomočnica pri predsedstvu deželne vlade z>a pisarniško oiicijajit-ko. V pokoji se odslovljeni primarij ginekološkega oddelka deželne bolnišnice dr. Alfred pl. Valenta, ki se mu všteje službena derba od 1. aprila 1S»98 do dne vpokojitve. Smrtna ofcsodba. V torek ie porotno sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt na vešalih tovarniškega delavca Leopolda Sevdla, državljana republike Avstrije, ker je dne 11. julija t. 1. zgrabil in zadavil 11 letno Milado Brejla v Tržiču na Gorenjskem. Porotniki so stavbena vprašanja o Jcrivdi soglasno potrdili, na kar se je izrekla smrtna obsodba. Pržava SHS ali Jugoslavija? Milan Marjanovič r:še v svojem listu: »Država SHS ni nasprotje Jugoslav'il. t: isto pa tudi ni isto. kar je Ju,go-slav!ja. SHS še ni Jugoslavija. SHS je združitev, ni zlitje, je mehanička zmes, ni pa kemični spoj, jc kottroromis in bo kljub vsaki centralizaciji vsik-tiar še trpela na tem. da je v svojem temelju kompromis. Zcto bo vsaka centralizacija bolj ali minj nehanična, torej tudi bolj nasilna, kakor prirojena. Jugoslavija je in mora biti sinteza rase, tuše in vsega bitja: Ne pravno izenačenje, marveč ze-dinjenie. notranje in temeljno.« I. Jugoslovanski jpovirarski kongres. Hrvatsko noWn?rsko društvo ie sklenilo, da skliče v Zagreb prvi kongres vseh jugoslovanskih novinarjev, in h.ccr v dru-gi polovici oktobra. Priprave za ta kongres <=o v .polnem teku rn je hrvatsko novinarsko tf-irftvo že stopilo v dogovore z novinarskimi društvi v Belgradu, Sarajevem in Ljubljani. V ča^n rvirskih krcx:.h vlada za kongres veliko zani-;r:u:;je, ker se bodo ob tej priliki sestali jugtslo-v r :i Časnikarji prvič v svoji svobodni državi. 7a i eb *\I novinarji se pripravljajo, da sprejmejo svoje tovariše ie vseh jugoslovanskih dežel na sreć?.Ti način. Kongres bo položil temelje skupne-jmi de!n vseh jugoslovanr-kih časnikarjev v mečni o-.-3'nizaciji zveze jugoslovanskih novinarskih aru-vtev. F oca te za žigosanje Jugoslovanskih bankovcev so na>Ii pTi nekem Tomsighu, ki so ga aretirali ts d.ii v Gradcu. Imd je na svojem stanovanju cinkove plošče za žigosanje .avstrijskih bankovcev, la~:*o kemika!:? za ponarejanje bankovcev in raz-re dnige stvari, pred vsem vlomilsko orodje. Ko g?, prijeli, je imel pri sebi 13 tisočakov, glede katerih pa se še ni maglo dognati, da h" so pristni ali ponarejeni. Mož se je izdajal za doktorja teh ni ikili znanosti, v resnici pa je po poklicu trgovski pomočnik, ki je radi vforna presedel že tri letno *čo. Od leta 1916. do 1918. je bil vo:ak v Lebringo. V Grcdcu je občeval v najboljih krogih in irre-1 intimne stii' e s tamkajšnjimi italijanskimi častniki. Tom^igh je Tojen Tržačan. Vnebovp?joča tatvina. V Zagreb je te dni dospel neki ameriški issetjenec, ki si ie tekom let s tež kim de!cm v tovarni prihranil 16.000 dolarjev. S tem denarjem se je vračal k svoji družini kot milijonar — saj bi bil za 16 tisoč dolarjev dobil 950 tisoč kron. Mož je more! v Zagrebu čakati na železniško zvezo ter je sedel na klop v bližini kolodvora. Tu se je kmalu zbralo krog njega nekaj Ljudi, katerim je neprevidni mož pripovedoval o Ameriki in svojem »denarju. Ko je zooei ostal sam. }e segel v žep po denarju — no, žep je bil prazen! Nekdo mu je dragoceni zve ženi izmaknil V niajvečjem razb-urjeniu je mož tekel v mesto in spraševal za svojimi žulji, toda zaman — tat je znal popolnoma skriti svojo sled. Nesrečni mož si je ruval lese. jokaJ in vpil — saj je v trenutku postal berač. Jezik: V škaftah po okoli ®olk*pc 4 lire škattfr na izkaznico. Po zahtevi, s ozirora na menžbia, ki *e nahaja v skladišču, se dobi: I zavoj stedarh bi Škotov po 85 stot. zavoj in 1 zavoj riževega zdroba po 80 stot. zavoj. Razun tega se bodo razdeljevala v razprodaja!-« nicah ^provizacijske komisije, v prodajalnah de-Javske zadruge, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov. Julijanske zadruge, zadruge Škedenjskih delavcev in konsumnega skla--dišča »Pmatiche cel Lloyd« tudi naslednja živila: Kava: 10 dkg po 12'— lir kg. Cikorija: 30 dkg po 2*— liri kg. Ekstrakt holandske kave marka Itaiia: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj. Leča: 30 dkg po 2— Mri kg. Slanina: 15 dkg po 8*20 Ur kg. Trebušnina (psneela): 15 dkg po 8'20 kg. Cisto o!j;no olje: 20 d na osebo po 5'50 lir liter. Kis: četrt litra po 1*40 liter. Kondenzirano mleko, sladko: 1 poscdica na odmerek živilske izkaznice in sicer: .prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio ali marka Nutrice) po 2"v0 liri posočica; kondenzirano, nesladko mleko (marka Colombo) v posodah po 1 kg po 4'10 lir posoda. Jafca: 1 jajce na odmerek cr je natisnjena petrolejka. Pri nakupu -pe-trclera .pteščip-nejo razprodavalci odgovarjajočo St. 6, ki je na desni strani nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajal od 30. septembra do 6. oktobra t L Izkaznice se bodo k on tretirale v ulici Cassa di Ri-sparmio št. 13, II. natdstr. do 7. oktobra. Rao ^rot! frumL Idr ja, <4-»« seDtMnbra 191©. Fr^^u^m Kj&smp.^t s r. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, koiikor mu veftva zakon. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU [lica Peste vcgal iL ta. - Lastna pilala. Delniška glavnica ln rezervni zaklal K 2JO.WO.JM Izvršuje kalautna ?S2 Snaat in Inas^fii Uradna ure od S.30-T1.30 In 14.30-K Pospešil sem svoje korake — in čim bolj sem se fcližal svojemu cilju, tem lažje mi je bilo pri srcu, nanj ni več tako težko udarjalo — saj je zven v zvoniku — utihnil. Pred menoj je bila razgrnjena velika ravan; bila je kot terasa pred prekrasno stavbo. Ni je lepše in dragocenejše perzijske preproge, kot je tista dolinica pred svojim gozdom. Vsa pretkana in prepletena in nasuta najlepših in najpestrejš-h cvetic, tako da bi sam Rafael težko našel dovclj primernih fearev, da bi naslikal njrhovo pristnost. Z nekim svetim strahom sem šel Čez to cvetočo teraso, k^kor da bi se bal, da ne pohodim in tic unitim kaki cvetici njene -glavice, da bi tako zmanjšal lepoto tega cvetočega kraljestva. Ob robu gozda so me pozdravile zadnje ma'nikove čmarnice. Njihove ča5e so bile bele kakor sneg in njihov duh opojen, da je moral popotni:: zavonjati in zeslišati nj:hov glas: me smo v kraljestvu cvetic — kraljice majnika. Hotel sem že natrgati šopek iz njihovih vrst, sem si m slil: čemu bi vencle na moji mizi in j v par dneh izduhtele; le poveličujte lepoto OVES, otrobi fa e je vršil 26. septera ra ob 13 piedpoldne Cbenem se najf^kreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so nam v pokrj-nikovi dolgotrajni bo ezni in v bridkih urah n egove izgube stali EDB¥OST« štev. 265. V Ti^tu, dno 28. septembra 11/19. Urnik razprcdajalnic sprovizacijske komisije. Od ponedeljka, 29. t. m., dalje baio razprodajal-«k;e aprovizaciisk-e komisije odprte občinstvu od 8—12 in od 14—17. Domače vesti. Odborov« seja političnega društva »Edinosti« se bo vrnila v sredo, 1. oktobre 1919 ob 20 v Naroo^em domu. Predsednik. Hžkrrtna kosa. Te dni je umrl v Trstu vladni ćrv etnik Tomaž Friihaui, natiiornik poljedelstva za Primorsko. Pokornik je bil tzboren strokovnjak ki veiik pospeševatelj naših kmetskih koristi. Pri po-igTebu so brli zastopani kr. komisarijat, obe kmetijski dxu:<.b: in obilo občinstva. iN. v m. p.! Izp'.ačevaoje pokojnin za mesec oktober 1919. Pokojnine, vzgojevainine, mHoščine, podpore in drug^ slični prejemki se bodo izplačevali osebam, k: stanujejo v Trsta, oziToma ki so pristojne v zasedenem -cszemlju aLi ki so bTez-dvomno italijanske narodnosti, za mesec oktober v 2 tur rrusih in sicer civilni prejemki od 1. do 8. In vojaški prejemki od 11. do 15. oktobra. Civilni prejemki: 1. oktobra orke A—C, 2. oktobra črke D—A 3. oki. H—L. 4. okt. M—D, 6. odet. P—R, 7. okt S—T, S. okt. U—Z; vojaške pokojnine in podpore: 11. okt. A—F. 13. okt. G—L, 14. okt. M—H in 15. okt. S—Z. — Prejemniki se v lastnem interesu pozivajo. da pricejo po svoj denar na določeni dan, ker bi d iig26e morali čakati do 16. oktobra. Ukvi-c c?§a se bo vršila pri ravnateljstvu davčnega «jrada (pokojninski odsek) na trsu evangeiske cerkve 2, lil. nadstr., soba 131. O našem šolskem vprašanju se je začelo precej živahno razpravljati v ferža^iem italijanskem ča-sopč ;u. Tako je p:sa$ o stvari »Lavor atore« v svoji petkovi -jutranji številki in sicer v nam prijaznem smislu, kar je porabila »Nazionec, otrki jutranji števMki, seveda v ra\no nasproatem smislu. O stvari izpregovorimo obŠ:rneje v eni prihodnjih številk, seveda, če nam ne bo naših izvajanj črtala cenzaira. Potovanje izrednega komisarja Mosconija po tržaški oklici. Tržaški majrstrat nam poroča: Goe.poJ izred« komisar M ose oni je na svojem po-tovaru po trža&ki okolici, v spremstvu svoje pie-aneniie gospe, občanskega asesorja kJt. Kablerja in deželnega glavarja Zarube, včeTaj posetil Opčine, Trebče, Padriče, Gropado si Bazovico. BM je povsod sprejet z žtvo simpatijo, imel je priliko, da se je na deigo razgovarjal z okoličani o tamošnjih rizmerali in o najnujnejših potrebah tamošnjega prebivalstva. Ogledal si je Šolske cavode, cerkve, pokopališča, dela za pogozdovanje tržaškega krasa. vzorni vrt v Bazovici ied. Zagotovil je Lzrečnc prebivalstvu te vasi, da se bo zammai ta obnovitev trgovanja z živino, kar leži onim okoHča-oom tako na srcu in kar bi moglo biti tudi mestni aprovfczacrji v veliko korist. Na svojem izletu jt obiskal kenrisar Mosconi tudi konjušnico v Lipici. Pokazal je živo &.n!mame za to konjerejo hi ie ni: prošnjo nekaterih uslužbencev v konjušnici oblju bil, da bo posjedoval pri pristojnih čmi-telHt d^ se jim dovoii primerno izboljšanje plače. »Pučki Prijatelj«, ta vrb naš istrčfci drug, nam K despei danes iz Pazina in s.cer njenova 4. številka ki ima obilo zanimivih m poučnih novic z vseh delov tuine Istre. Dobiva se v Trstu v tobakami Staniče vi v ulici Milano biitm knjigarne Stoke. Cene za meso. Od danes, 26. septembra dalje ec določene do nove določbe maksimalne cene ra sveže soveje meso in sicer: sprednji del s prikla-do po 5'20 irr kg; zadnji čel s prflda-do po 5*40 lir kg; obledje po 9 lir kg. Izplačevanje obrestnih odrezkov in vrednostnic avstrijskega državnega dolga. Civilni komesarijat za JuHjsko Benečijo javlja, da se obrestni odrezk in vfoinostni papirji avstrijskega državnega dolga Iaiiko predlože od 10. oktobra daije pri deželn' finančni b.'?-gaj«i (tTg evangelske cerkve 2) zi Ti\*t in pri -davjnrh uradih m dr-uge petetične okra je Julijske Benečije. Pri izplačevanju obresti n: obligacije se morajo predložiti potrebne pobotnici. Izplačevalo se bo v kronali. Naznanja se, da se k svote Tre bc?_o mosđe menrati v italijanske v ita-ftjarus e krc po izenačbi, določeni z odlokom vr hovnega poveljstva od 31. marca 1919., ker ne veljajo za nje is£S pogoji, katerim je podvržena izmenjava. Razpis natečaja za sprejem poHc?)sklh agentov. Glavno ravnateljstvo za javno varnost je razpisalo natečaj za sprejmem 8000 ageatov v zbor policijskih agentov. Prošnje za sprejem morajo bit kcikovane z 2 lirnim kofkom, naslovljene «a mi-mstvi: tvo za notranje zadeve m predložene pri--stojr.m poveljstvom ali pre*elcwram. Asprranti, k; bodo Si>oznani za sposobne, bodo imenovani zt p licijske agente x začetno letno Hačo 3200 lir. Pojasnila dobe in te resi rane i pri civilnem komisa-rijatiL ulica 30. oktobra 7 I. »acs-tropje. Trgovska šoli v Gorici. Vpisovale v šok) se bc vršilo v šolskih prostorih (trg Rotta) 1., 2, 3. in 4. oktobra t. 1. od 10—12. Vsak učenec, ki še m obiskoval te šole, mora predložiti pri vpisovanju rojstni spremst sii.-' > dovoljenje za obiskovanje šole. — Pri vpi-s ..nju m j-ra v^do plačati 6 lir vpisnine in 4 lire •kt'K'^a prispevka za učna sredstva. Gojenci trgov- e na»iaf;eva4oe šole plačajo samo 2 liri kot ek za učna sredstva. „vadirški sladkor. Rojenčani in Gretarji sladkor lahko danes, v nedeljo, od 10—11 umnem društvu v Rojanu. Tam se bo tudi la'.kor v torek ali sredo. — Tudi po vseh dru i krajih se bo delil sladkor v torek tali sredo. — Tisti, ki dobijo sladkor pri PreJogu v Trstu, bedo plačali in obenem dobili siardkor v terek ali src o. Vs drugi pa plačajo danes, takoj. Kedaj se bo dclrl sladkor, bomo natančno še objavili v Edinosti- Sladkor za vlnograthiike se bo plačeval po lir 4*50, ker nam je Trgovska zbornica javila, da ga dobimo po 4*50. Plačati je treba takoj: za Sv. Kril p i g. Koluta Francu št. 24, za Presek pri gosp. Goriu^u Aiojcu. za Konto\el v prodajatni aprovi-za-j ske k-cmisije pri g. Starcu Karlu, za Opčine v pro-aji .ini apr ovi zaci j ske komisije pri g. Malalanu Karlu :u Ra/nu, za Barkovlje pri g. Starcu Ferdi-narr u, učitelju, za Rojan in Greto pri g. Pcrtotu Josipu, učiteljm, v Rojanu na riebri za cerkvijo, za L njer pri g. Coku Ktrlu. za Sv. Marijo Magd. Zgornjo in Spodnjo pri g. Mikiavcu An-torm, trgovcu v Sv. M. M. Sp., za Skedenj pri g. Sancimu Antenu Drejaču, za vse druge kraje pri g. Prelogu, trgovcu, trg Barrierz-Molin a vento 1. Sladkor se bo dobil tam, kjer se plača in sicer v torek. N« vsak kilogram odpade še majhen trošek za prevoz, taro, sjubštev in delitev ter skiadarinio, kt se plača o prejemu sladkorja. Vrečo ')e treba prinesti s seboj. »Glasbena Matica«. V ponedeljek, 29. t. m., ob 15 je odborova seja, h kateri so vabljeni tndi gg. poverjeniki orkestra in pevskega zbora. Slovensko gledališče. Sinočna uprizoritev Sode rmanno ve »Castl« je popolnoma uspeia ob polni -hiši. Danes ob navadni uri se igra ponovi. Za potovanje po železnici Iz Spilja prod Ljato-meru je potrebna izkaznica (brez sttke) od prist-S-»e politične oblasti (pol. ravnateljstva, komisari- Rst, zadnje šoUko izpričevale m, če ni v u staršev ali njihovih namestnikov, pi- 3J V de jata, okr. glavarstva) z izrecnim dovoljenjem te oblasti ca kraje ob tej progi in vizuma Dravske divizijske oblasti. Brez tega vizuma je prekoračenje demarkacijske črte nemogoče. Prodajanje nagrobnih kannov. Obđma ima aa prodaj gotovo število starih nagrobnih kamnov, ki se nrso pri zadnji dražbi razprodali, po naslednjih cenah: navadni nagrobni kamni po 2 krt, majhne piramide s podstebrjem ali stebri s podstebrjem po 3 lire, križi s podstebrjem po 4 ttre; večji spomeniki po cenitvi. Kdor žeti kaj natopiti, naj se javi pri pokopa liščnem nadzorni št vu od 8—12. Desetmesečni »Gospodinjski tečaj« v zavod« šolskih sester v Tomaju se otvori. Poučevalo se bo vzgojesJovje, spisje, računstvo, šivanje, kuhanje in druga h gospodinjstvu spadajoča dela. Za vso oskrbo, hrano in stanovanje se plača mesečno 100 lir. Potrebno obleko, perilo, tndi za posteljo, prinese vsaka s seboi Oglasu je priložiti zadnje šolsko izvestje oziroma odpustnico, tudi izkaz, da je prosilka zdrava in lepega vedenja. Dekleta, porabite priliko ter s« oglasite do 10. oktobra, da se vam začetek pravočasno naznani. Nesreča na morja. LIoydov parnfk »Baron Bruck« je v petek odplul iz Zetdra. Ko je vozil par-nik s polno paro proti Lošinju, je nenadoma trčH ob neko ladfcjo, Id je vozila premog. Moštvo so re-ššli, razun enega, ki ie najbrž utonil v vodi. V Trstu je javil poveljnik ladje nesrečo na tukajšnjem pristaniškem poveijništvu. Verižna trgovina z nogavicami. Fran S. in Hum-bert K., oba iz Žkodnja, sta kupMa 360 parov vojaških nogavic. To so izvedeli karabinjer ji, katerim se je posrečilo rcsloditi prodajalce onih nogavic, in sicer desetnika Kareia D. in dva vojaka, Štefana B. in Salve tora P. Vsi trije so t&i nastavljeni v vojaškem skladišča v Skednju. Vojake in oba Skedenjca so aretirali. Mastna tatvina. V petek popoldne ste se asta-tiia dva voza pred skladiščem tvrdke »Bteroonte-si«. Nato je prišlo par neznancev, kš so odprti skladiščna vrata — s ponarejenimi ključi Naložba sta na oba voza v naglici razne zaboje blaga m sukna. Ko so naložili vozove so se lepo odpefjafti. Cez per ur je prišel uradnik omenjene tvrdke po opravkih v skladišče in tsri&oj zapasfl tatvino. Škode je bilo ofcoti 260.000 lir. Nanunl ie tatvino karabinjer jem v vi. Beivedere, kateri so naSB vse bkgo v nekem skladišču v nL Curticola 10. Bdago so oddaii gospodarjem. Tatove sedal iMelo. Darovi. — Moški CM podružnici so darovali Gebovin Bogomil voRK) po pok. Florišunu Cehovmu L, 40. Braniški fantje m dekieta pod gesiom: a pri nas je korajža L 43. Ob priliki sestave irkaeov za ia-menjavo kronske valute nabral uradnik L 25. Neimenovan L 100a — Srčna hvala. Porotno sodile. Mož, ki je živel na taj račun. Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič pri razpravi proti dr. Robertu Steinerju. Delleznar.ijeva soproga, je hotela opisati drja. Steinerja kot neznačajno osebo; rekla je, da je preganjal njenega moža. Končno pa je skoraj priznala, da je delal Steiner vsem vad-njanskim prebivalcem le dobrote. Tudi druge priče izjavljajo, da je bil Steiner sicer strog, toda pravičen. Plačal je občinske delavce dobro. Priznati morajo, da je le po njegovi zaslugi bilo oproščenih mnogo vašča-nov vojaške službe. Anton Mohorič, delavec pri poljedelski Soli :n občinski nameščenec, je hvaležen Steinerju, ker je poskrbel, da se je vrnila njegova družina iz Wa-gne. Tudi Fratic VelKeo izjavlja, da so se delavci sicer bila Steinerja, da so ga pa ljubili, ker je bil pravičen. Razprava se bo nadaljevala najbrže do torka. Tržška kmetijska trafta. Ako anaHašramo grozdni sok a*: moit, najdemo v njem navadno 16—20% sVadkorja, C5% gumčjevtt in sluznatfe ter 0'5% tellskcvinskih in dušična!* sno< nadalje naie količine jabolčne in všaske kiseHne vinskega kamna ali birse. čreslovtoe, rudninskih aH pepel-natlh snovi (apno, magneeOn, kal!], fosforna kinina, natron itd.), aromatične ril d«avne, bu-ietne snovi ter barone snnri Itd Ce sprešamo grozdje, ne moremo nčkdar spravtti ix nJega vseh teh tverin, ampak vedno ostane 5e v tropinah :iek?j teh snovt. Ce niso tropine dobro iztisnjene, so videti jako mastne ter se ieptfo ob prste, ako ih primemo. To je znak, da ie ostalo v triih poseb-:iio ir nogo eJadkorja. Zato se take tropine rabilo za izjddovnanje domaČega vtna. Ce hočemo dobiti Jobro vino, bomo groodje rofekaJt, hlastine odstranili ter robkano erozdje zmečkali skozi grozdni ntn, ter izprešaii v preši. Potem ko smo pustili tropine pri beKb vinih 24 ar v kadi pod mostom s pokrovom pogreznjene vreti, a prt črnih vrni h 2—3 dni, bomo vino odtočHi v sode, kjer bo na-JalfevaJo vrenje. V kadi nun ostanejo tropSne, na katere bomo prifiH toliko mJaćne vode, kolikor vina smo oc-točili, a na vsakih 100 litrov vode bomo dodali 10 kg sladkorja, katerega bomo prej / škafu v topli vodi raztopili. Preden prilii-e.no vso vodo tropinam, IHi bomo v kadi pokrili e vrelnim poltrovom. katerega bomo na kad pritrdil; z štirimi zagvozdami, tako. »c'a bodo stale tropine ve. časa vse-ga drugega vrenja vodno pod sladkorno vodo. Kad bomo t-em pokrili s plahtami in deskami, da ne bo prihajal zrak. ki bi lahko povzročil kiseljenje. Ta 1075 sladkorna voda bo vrela 4—5 dni ter bo dala 5% alkohola. Ker je pa v tropinah že od prej osteHo par odstotkov sladkorja, bomo dobili tako vince s 5—8% alkohola. Oim več tropin in sladkorja, tem bolje bo vino. Borzna poročila. Trat, dne 27. septembra 1919. Tečaji: Jadranska banica 250» 255 Cosui4ch (Austroamerjcana) 465— 465 Daknatia (Parob. urj 300— 310 fteroKmSch 1386— 1410 Uoyd 840— 870 Lussino 1425— 1475 Marti notidl 380— 390 Navicaztoaa Hm TMesMaa 1430— 1460 Oceani a 420— 440 Prem uda 580— '600 Tri^covlch 510— 520 Assicurazioai OeocHl 16500—16750 Rinoione Adrlatlca 3075— 3150 Ampelea 430— 440 Cement Dalma&a ' 275— 285 Cement Spalato ! 330— 345 CtstHnfca. petroieta 1765— 1*15 Čistilnica riža (Pflatan dao) , , 285— 300 Krka 393— 396 Tržaški Tramway 216— 220 Tržaika tvornica olja 950— 1000 HTPRIKIRCČUISE TOME — t— n ■■ ■al ■•T jbJ MIRODfLNICA MMej Franc, wL S. MIchele št 26. Dobe se vnko-vrstni miTodiJnSkl predmeti po nizkih cenak. Čopiči, barve, firaež, parafunri, jesihova kiselina in vse druge kisline, stnrp za unačevanje miši in podgan, mineralna voda, naftalin, milo, sveče, Ščeti itd. itd. 2629 MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarni ca Osvaldella. Via Medte 26. Izdelovanje in poprava stroiev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pletro Plppan. Trst ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, uL s. Giovannl i in 12. Naiboltta izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone DoUinar. Trst, Via dei Gtisi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne ohleke po angleškem m francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd: Cene zmerne. Postrežba točna. 337 se bo vršila danes, 28. septembra v Sv. Križu pri Trstu. — P-ed tombolo in po temboli PLES. Svira godba it Sv. Križa. — Dobitki: čin k vina 100 L, tombola 200 L. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Mo-o&rti zalrip v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom nL Ckor Butthfl (rrsl stnloa) it. 21 sprejema Mine vloše od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dele posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan fzvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. m ZLATARNICA G. PIN9, TRST s« nahaja na Korzu St. 13 (Mvla satsrnlca G. Z:R<(OVIT2 & Vel!V« labera srebrnih In zlatih tu, uhanov, verižic iti. Cenjeni fnserentl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plavajo antecipatno« Tehnični Studii vojnih poškodb. Gaom. EZSO COLETTI Gorica, Pia^sa Beržollni it. 1. Plačilo popolnoma odloženo do časa likvidacije. Vsako nedeljo v Tolminu, hotel Modrijan. HSiHiiHSiLO mm, m eti. ^irriera vscchia Si/. 8 ima v.liko z A t). na Dunaj (črez Videm, Trbiž, vsaki po-nccfeljek, sredo In petek), v Cervmjao, Tržać (črez Bivio). v Reko, črez St. Peter na Krasu, v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm), v Miian, Fteriz, London in Bordeaux (črez Cer vin j an). v Logar.ec (zveza z Reko), r Benetke (črez Bivio, Cervbtjaii). v Benetke (črez Tržid). v Logatec (črez St Peter na Krasti) v LiuM-iano. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bologmo. v Videm (čre^ Bivio), Tržič (zveza s Cervitnanom, Gorica), v Reko črez St Peter na Krasu. Dohodi. 2 Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. Iz Belgrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubljano). Iz Logatca. Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrežino). Z Reke (črez Št Peter na Krasu). Lz Rima (črez Bologio, Padovo. Benetke, Cervmjan). Iz Benctck (črez Videm, Tržič). Iz Cehiiriana, Tržiča (črez Bivio). Iz Eenetek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio). Iz Logatca, (zveza z Reko). Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio). Z Reke. Iz Londona, Pariza, Bordeau-T, Milana, Benetek, (črez Cervinjan). Postaja pri Sv. Andre}x Odhodi. O. V Herpdje - Kozina, Kanfanar, Rovinj, Pulo. M. V Koper, Bine, Potcč. O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico in Poni brdo. O. V Herpelje-Kozma. M. V Koper, Buje. Dohotfl. M. Iz Puj, Kopra. O. Iz Pule, Rovmja, Kanfanara. Divače, Her- pelj-Korfne. O. Iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačinc, Opčin. M. Iz Buj. Kopra. O. Iz Posibrda, Gorice, Ajdovščine, Prva- čine, Opčin. M. Iz Poreča. Buj, Kopra. 0. Iz Pule, Rovinja, Kanianara, Herpeli, Divače. ki haa veselje poučevati v zavodu, se sprejme. Prednost ima ooa, ki zna igrati na glasovir in je vešča kakšnega modernega jezika. Natančna poiasaila daje vodstvo zavoda. Kje pove laser, oddelek Edinosti. Hiše, posestva z opekarno, rudokope Ima vedno na razpolago prometna pisarna Zagorski, Maribor, Blsma kova ulica 14. ftntj za šittfljs ii vezaijt pravi matii umi Seidel & Neumann Ia »Singer* Gast & Gasser a . , . Tvrd k a ustanovljen 1. 1879 »^Su^.«? FHSIKESCO BEDSflR popravljanja. Trst ^ Campsn le 10 Tis:, vo^sl Via Nia/a-S. Cat^i n. Vo. izboru vsakovrstnega t:a^a za moštce in žr>ns'ie. — B ago za suKnje, ža uet, ba hant, s ilr». e'.itnin ter raznih predmetov za okras obl k. Vse po znižaa h konkurenčnih cetiah. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. II. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak. = Mešanec. ZOBOZDRAVNIK rrt* m M - ' ^ v, • -■U*'" H iiUjiiOlji ^zz ./u ti ia'si Corso 21, I. naJstropji Ordinira od 9- 12 dop. in o J 3-6 pon. BrszIiD]2sl3fl mm p!sn';inii3 h ralil u)\\ se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica Commerciale št. 5, pri trvrdkl J. Pipera H Co P r Dteijž ftmm Trst, Corao Stav. Razgtedn:ce v platin i. >pe; a'it>.ta: v barvah, fotesehizzt. Qjbine-., viiit, p»veJinii, rt produkcije vsakevrsie. £.edja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmska - 1/Jir«nj^ z>a fej| Drcz ooleCin. Plombiranja. Umetri zojje. K £ F--.:-i; f ik MCS3 OS 13 ZLJITIIHISE::: /eli^o izbero »e vdobi pri POV^I v Trsta TRO GARIDALDI (BARRlEitA) 3. Z Aicsa na veli a. li \ AnsiiA BfflKfll Deln. gliv. K Centrali! T^ST mm (iJiijini] 5 - ?I3 L 111:3111 Podružni-e: Dubrovnik, Dunaj.4 'Cotir, J j !*>-Ijana, Metiiović, OoUiji Spfit, ^iiJCiii«, Za Jar EiCspozitora: Kranj. Obavlja vse v bmčno stf3C9 sptlijsls na hranilne knjižice pr »ti 3i/sr, Ietni"n nhrs-stirn v oancogiro-prometu proti l^tiin 3-brestlm. lia odp>veJ navezane zneste sprejema po najmjvjdnejS h pobojih. Ki si imajo pogoditi od slučaja do sluč.ija. Czjiv 03jei rasuto jnjili (SiIji Jin;i');). Biagajna posluje od 9 do 1J I 'in*.1 r. 7*5 FELLEQRIM0 CIMCELLI f Trst - ulka Malcanton 5tv. 9 • Trst (Hila ujtanovljana leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreau?, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za (evlje itd. Vse po ugodnih ccnah. Postrežba točna.