tatinu Aiin Izhaja vs»k dan rjntraj. tudi ob nedeljah in prazmkin. - Uredmavo. {SE? sv. FrančsSka Asiškega St 20. I. nidstr..-DopMnaj i" ]uredništvu, -r Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne \TataJa Z. izdztEtelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij llsU ^tdS rW tiskarne .Edinosti; - Telefonurednl^am |l>57. - Naročnina znaSas Za te o leto K 40--, P™ ^if^r jnesicc K 10—, za nedeljsko fcdajo za cela leto K 8 —, pol leta K 4 . Potomizna številka V Trstu in okolici: 10 vinarjev. — EDINOST PosamezneŠtevilke zastarele 12> vin. Ogli^I u novcev t« obđnfloV Wnt po lf| vin; osmrtnice, zahvale, poslanic«, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po j 30 vin; oglasi v teksta lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadalfna vrsta K Mali oglasi po S vin. beseda, najmanj pa 80 viri. Oglasa sprejema Iriseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajO upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in (nseratni oddelek s« nahajata v ulici sv. Frančiška As. it 90. Poštriohranilpičai račun št. 841.652. Posamezna Številka Izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. Dr. Korošec preglasil češko-slovaško in jugoslovansko vprašanje za mednarodno. Pittoni o tržaškem vprašanju. Št. Pr. 1S94-191S. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmiiostiveje blagovolilo izdati naslednji Najvišji razglas: Mojim zvestim avstrijskim narodom! Odkar sem zasede! prestol, sem se neprestano prizadeval, da bi Svojim narodom pribori! zaželjeni mir ter avstrijske nare3e navajal na nota, po katerih morejo, neovirano \ o zaprekah in sporih, Ma-govito razviti moč svoje narodnost?. Strahovita borba svetovne vo;ne je doslej ovirala mirovno delo. Junaštvo in zvestoba, požrtvovalno prenašanje stiske In pomanjkanja so slavno branila domovino v tem težkem času. Kude vojne žrtve so nam morale zagotovili časten mir,, na čigar pragu z Božjo pomočjo stojimo da- 6 S Sedaj se mora- brez odlaganja pričeti obnova domovine na njenih naravnih in zato najzanesljivejših temeljih. Želje avstrijskih narodov se merfijo pri tem skrbno spraviti v sklad med seboj in izpolniti. Sklenil sem, da to delo izvršim s svobodnim sodelovanjem Svojih narodov v duhu enih načel, ki so si jih zvezni- vladarji usvojili v svoji imrovrii ponudbi. Avstrija naj", kakor hoče.'o njeni narod!, postane zvezna država, v kateri vsako narodno pleme na svojom naselitvenem ozemlja tvori svojo lastno državno sUup-nost. V zodinjenje avstrijskih poljskih ozemelj z neodvisno poljslio državo se z le-teni nikakor ne pc~oga. Mosto Trst s svo:o okolico Cobi v smislu želja svojega prebivalstva posebno st2:ye. Ta preuredba, katera se, nikakor ne do= rika celovitosti dežela svete krona odrske, naj zajaiBČiile vsaki posamezni naredni državi niciio saiziostojnost; ščitila pa bo Kčlr.kcvtto tući skupne koristi ter jih uveljavljala povsod tamkaj, kjer ie s&upsosi življenjska potreba posameznih držav. — Ziasti bo potrebna združitev vseh moči, da se, kakor zahteva pravičnost, uspešno rešijo naloge izvirajoče iz vzvratnih vojnih učinkov. Dokler se preosnova ue izvrši zakonito, ostanejo obstoječe uredbe zaradi varstva splošnih koristi nespremenjeno v veljavi. MoJi vladi i© naloženo, da brez obotavljanja pripravi vsa defc. za obnovo Avstrl-|e. Narode, ki bo ua njihovi samoodločbi slonela nova država, pozivam, da pri velikem delu sodelujejo z Narodnimi Sveti, ki naj — sestavljeni iz državnih poslrnoev vsakega naroda — u velja vi jo koristi narodov med seboj in v obče\ aniu z Mojo vlado. Tako naj naša domovina, utrjena po slojsi narodov. katere oklepa. Iz^e iz vernih viharjev kot zveza svobodnih narodov. Blagoslov Vsemogočnega naj spremlja naš trud, da bo veliko mirovno delo, ki zgradimo, pomenjalo srečo vseh Mojih narodov. Dunaj, 16. oktobra 1918. Karel 1. r. Hitssarek 1. r. To se z le-tem daje na obče znanje. Trst, 17. oktobra 1918. Njeg. c. m kr. Apostolskega Veličanstva tajni -svetnrk in namestnik v Trstu in na _ . Primorskem: Dr. baron Fries-Skene 1. r. • • * Obenem se Njegovo Veličanstvo obrača ;.ako-]e na vojsko in brodovje: Pij: lerno željom vseh avstrijskih narodov, se naredi, zedinjeni v narodnih državah, žč-ružijo v zvezni državi. Tako se na eni strani odpravijo cvire, na dr;?gi pa se oepre-za boloćnost neovirana prosta pot skupnemu delu za blagor lastnega nrxo-da in domovine. V tem pomembnem trenutku S2 Gbra-čara na vojsko in Lrodovie. V Vaših vrstah sta zvestoba in edinost vedno neločljivo vezali narode med seooj in z Men^j. Ne imjno je MoJe zaupanje, ca o^ltlav-iia scm in tući sedaj v polni meri preizkušeni duh zvestobe in sloge estaoe tuoj nadalje seomahljiv. Ohranimo ga. i a dali bodi novim avstrijskim državam crogo-cena uedščtna, njim in Meni v prid in korist. V to pomC'zi Bog! Schonbruon, 17. oktobra 1918. Karel I. r. ^ Romunski poslanci se proglasili za narodno skupščino. DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, so se romunski poslanci avstrijske poslanske zbornice danes dopoldne konstituirali kot romunska narodna skupščina in izvolHi za svojega načelnika posl. Isopescula Grecula. Avstrijska delegacija. Važna Izjava dr. Korošca. Pittoni o rešitvi tržaškega vprašanja. DUNAJ, 17. (Kor.) Odsek je danes nadaljeval svoja posvetovanja. Dr. Korošec !je podal naslednjo izjavo: Češki in jugoslo varaski člani zunanjega odseka avstrijske de loga? i je izjavljajo, sklicevaje "se na svoje v vprašanjih v plenarni seji dne 15. t. m. vsebovano zavarovanje, da vztrajajo fiepreMicno na tem. da se zamore češko- slovaško In jugoslovansko vprašanje kot mežnaredno vprasrnje rešiti zadovoljivo le na splošnem mirovnem kongresu. Z ezi-rom na to neizpremenjeno stališče, kakor tudi v očigled temu, đa je pred objavo note predsednika VViisOna na avstrijsko mirovno po;:užbo vsako razpravljanje v n?.-m era v onem cesarskem manifestu vsebovanih rreoiogov brez praktične vrednosti, odklanjajo vsako tozadevno razpravljale kot odveč. Dol. VVasU&o je kritiziral politiko grofa Buriana in stavil predlog, v katerem iz-i a vi i a, da je z ozironi na to, da je grof Bur.an popolnoma tuj demokratičnim stremljenjem vseh narodov monarhije, potrebno njegovo nadomeščenje s kako drugo osebo. * Po delegatu WasSljku je govoril zunanji minister grof Burlan, nakar je nastopal Pittoni proti načrtu ministrskega predsednika, da bi se narodno vprašanje rešMoob varovanju nedotakljivosti Ogrske. Govornik jo kritiziral ekspozo zunanjega ministra in ti.varil pred preoptimističnimi' kon-kluzijami iz 14W;lsonovih točk. Govoreo o splošnih zahtevah italijanskih socialistov, je zahteval, da se o prebivalstvu Tnsta In izključno ali pretežno italijanskega ozemlja istrije ali Truden ta ne sme odločevati brez prebivalstva. Trst naj cstsne samostojen pođ varstvom l&e narodov m zo- Del. Bil'sskl je naglašal. da Pcliaki ne ■nasprotujejo ustanovitvi ukrajinske države in še izražol željo, da os bodo Ukraf.noi In Poljaki na mirovni konferenci mirno porazgovarjali med seboj. Nato je zunanif minister grof Eurlan v daljšem govoru odgovarjal na razne trditve -del. Wasiijka, posebno na očitanje o nesposobnosti. Dr. K-oros3o je izjavil, da Čehi 'in Jugoslovani nrkakor ne zaupajo Burianovi politiki-. Ker pa se skupnost vzrokov, ki jih je navedel Wasilfko, ne krije z vzroki Jugoslovanov in Cehov, sc •bodo ti vzdržali glasovanja in si pridržujejo, da pojac-nljo svoje vzroke za to v primernem času. Vendar pa se iz te abstinence ne sme izvajati niti najmanjše oslabljenje njihovega nezaupanja v politiko grofa Buri ona. Pri glasovanju je bil predlogi delegata Wasiljka odklonjen. Prihodnja seja, ki oe bo vršila tekom prihodnjega, tedna, bo sklicana pismenim potom. PRED ODGOVOROM NEMČIJE WILSONU. BEROLIN, 17. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, se je državna vlada dopoldne sestala k seji, da se posvetuje o odgovoru na noto predsednika WHsona. »Lokalan-zeiger« poroča, da je nemška vlada preje-11 uradno besedilo Wifeonoive note včeraj. Nemški glasovi o drugem Wilsonovem odgovoru. BEROLIN, 16. (Kor.) Vsi Ksti zavračajo v \ViI-senovem odgovoru nahajajoče se napade proti vo-levanju Ncmcrije. Nadaljno uničevani© da se najhitreje usiavi s sprejemom od Nemčije predlaganega premirja. Kar se tiče nemške ustave, je zvezni svet že sklenil njeno izpremembo. »Norddeut-scl*e AH. Zeitung« p!5e": Kakor doseda}* bo vodil tudi vnaprej Nemčivo duh spravljivosU cb varovanju interetov nemškega nareda. »Vosslsche Zeitungc upa, da pomeni izpremenjcnl ten YvTi!so-na le zavlačevanje, ne pa prekinjenia pogajanj. »Berliner Tagblatt« pra\i: Vsled no<\'e Wi!sonove noto je napravila mirovna ideja korak nazaj. Duh, ki gc-vori ižrrje, je slabši kakor pa zahteve. »Vor-\varts« opozarja na izredno dalekosežne zahteve očividno inspiriranega angleškega- in francoskega časopisja in naglasa,, naj se lok nikar preveč ne napenja, sicer se zamore po!cž3j v Nemčiji izpre-mciiiti. , - - ^ - Hrvatski ss-bor. ZAGREB, 16. (Kor.) Pcslanci Fraukove siranke to izročili danes predsedniku hrvatskega sabora predlog, v katerem zahtevajo razveljavile nje cgr-ško-hrvatske nagodbe, člen L iz I. I86S in pro£'.ar sitev svobodnega, samostojnega "hrvatskega nareda K atentatu na Tiszo. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Atentator LeUner le 23 let star in uradnik poslovalnice za krmila. Iz-iavil ]?, da ie nameraval izvršiti tudi atentat na nemškega državnega tajnika Hintzeja, a ie slećnji T,s r"cd izvedbo poizkusa odpotoval. Francosko uradno poročilo Orijentsko bojišče, 14. okt: "Srbske čete so zavzele po boju višine severno Niša in znatno napredovale ob levem bregu Morave. Uplenile so 4 topove. Francoska konjenica je zasedla Pirot Belgijsko uradno poročilo. 15. okt: Francozi in'Belgijci so nadaljevali prodiranje na vsej napadalni fronti. Na levem krilu so napredovali Belgijci par kilometrov severno proge Handzaeme—Gortemarck. V središču so zavzeli Francozi vso planoto od Hcogleua do Gitsa in tudi hrib Gits. Francoska konjenica je prekoračila cesto Rculers—Thourout in prodirala proti Lichter-veldu. Na desnem krilu smo zavzeli VVkicklerhsek in Lendele in dosegli progo Ccurtrai—Ingelmun-ster. . . • - An.iieško uradno pcročHo. 15. okt.: Zavezniške sile so nadaljevale svoj napad. Belgijci so dosegli' dohode v gozd \Vynen-daele in v Thourout, Francozi dohode v Lichtcr-velde. Dalje južno so prodrli kljub živahnemu odporu preko proge Rouiers—Liclitervelde. Južno prekopa so zavzeli Belgijci Lendelede, drusa an-gbška armada pa je dosegla Le Chat in Gulla-gham. Danes je dosegla izhode Courtraija in zasedla Menin in Wcrwic, kjer se je ustalila na desnem bregu E!ysa. Od 14. t. m. «o ujeli zavezniki 12.COO mož in uplenili nad sto topov. 15. okt. zvečer: Prekoračili smo prekop Raute— Deu'e in zavzeli Estcvelles Heurchin in Bauvin. Da'Ie severno smo napredovali pri Haubourdinu. Ameriško uradno poročHo. 15. okt.: Na cbeh straneh Moze smo nadaljevali svoje napade. Vzhodno Moze so pridobili Francozi in Amerikanci na prostoru. Zapadno reke smo znatno napredovali in zavzeli tudi višino 209. Brunhildmo postojanko smo prebili na več točkah. mm bm mmla. AVSTRIJSKO. : DUNAJ, 17. (Kor.) Uradio se iavlji: V Scjsatili občlnsh sz italijanski po-izv^ibvabu sunki ožbiti. V AlbsiiS so se vrž»1 severno Tirane fccii zadnjih oddelkov. Sriri so prodrli čo M^ravet Njihovi napadi vzfec^no Krušsvca s» bili odbiti Načelnik aeiteralaega štabx . ^ Ogrska poslanska zbornica. Tisza obupal nad dualizmom. BUDIMPEŠTA. 17. (Kor.) Na seji po- .sliinske zbornice je govoril prvi crof Tisza, ki ie naglašal, da je že pred več kakor enim letom opozarjal na lo, da se pojavljajo v Avstriji pojavi, ki dokazujejo, da nimamo več opravka z avstrijsko državo, ki stopi na temelju dualizma. Od tedaj so se ti pojavi ponovili- v taki meri, da onemoffočujejo vzdržanje dualizma. Grof Tisza ie nadalievaJ, li ume ti vz drami jene duše narodov in tirali so n. pr. na Balkanu — kakor smo ugotovili te dni — na] ne srečnejšo politiko, ki je narod v Srbiji in Črnogori dovedla do neugasnega sovraštva proti monarhiji, v Bolgarski do neiskrenega prijateljstva, khso je — kakor vidimo — zrušilo po prvi veliki nezgodi, a v Turčiji do zavezništva, ki so je naši državniki usodno precenjevali. To vse mora cedaj monarhija krvavo občutiti *na svoji koži. Mislili so v svoji trlepoti, da bo imela naša vojska s svojim pohodom v Srbijo- — kakor se je bahato izrazil grof Tisza — le lahko delo kake patrulje v krčmi, da napravi red. Polici v Srbijo so si predsta\ Ijali kot kaznujoč® ekspedicijo! (Niso se merili zalo. kar more nastati (in kar je tudi faktično nastalo) iz tega konflikta z malo Srbijo. Rekli so »moicc, reči bi pa morali »mora« že radi dejstva, da je bila Srbija prevažna postavka v balkanski tradicionalni politiki Rusije. Vsakemu razumniku je bilo jasno, da Rusija ne ostane pasivna, le našim državnikom men da n i bil o. A če je bil še kdo, ki ni hotel verjeti v slepoto naših državnikov, je moral potem, •kakor so traktjirali poljsko vprašanje in je hcte»I: »reŠirti«, posebno pa po b; est-iitov-skem miru, videt:, da so bili — slepi. Ali-slili oo, da se morejo igrati z narodi in njihovimi čutstvi m ideali. Kar sami, ne da bi se menili za narode in ves ostali svet, so hoteli določati- njihovo usodo, krojiti jim države, postavljati jim prestole in posedati najije kralje, čeprav so pri tem vedr.o zatrjali, da streme po miru brez aaeksrj 211 koDtribucij! Nrso menda shi-lili v -svoji slepoti, kak odi j i&i nakladajo pred vsem svetom s tako — neiskrenostjo! Po>mo dalje! S kolikim — patri jot skim zgražanjem so poskočili naši državniki in kak vihar sumničenja, ovajanja in očitanja vele izdajstva je završal po vti-em nemškem gozdu, s katerim je bila naša vlada v neprlkHvanem zavezništvu, ko se je začelo naglašati od slovanske strani, da narodi te države smatrajo določitev hrumelo! Naši državniki so protestirali z gromečim pato^om proti temu, da bi se kaka druga država smela vmešavati v naše notranje stvari, in zatrjali \zo, da svoje notranje probleme že sami rešimo in uredimo. V isti čas pa je naš minister za vnanje stvari Czernin sodel-ovai na sklepanju brest-Titovskega miru, urejeval in reševal stvari in določal usodo narodov v — tuji državi! Nismo mi vcleizdaialci, če začenjamo odkrilo govoriti o naši-dosedanji državni politiki — posebno pa v času te vojne. Nismo mi krivi, da je sodba uničevalna ker ie bila ta politika pogubna za. državo. — Obračamo marveč -ulico in trJirno, da najnevarnejši sovražil:ki te države so bili slepi državniki, ki so tirali tako politiko! Naravnost otopeli na duhu morajo biti avstrijski državniki, ako še ne razumejo, kako eodbo je izzivijala v inozemstvu poliiika, ki so jej besede in dejanja v tako kričečem nasprotju! Kako s tako neiskrenostjo rušijo v sovražnem in nevtralnem inozemstvu vero v čistost poštenost iu iskrenest namenov države! Ce pa raza-, mejo, a vendar vstajajo zakrknjeni, potem so oni vele izdajalci, ubijalci bodoče usodej države! .. . , ! Da, čas je prišel, ko je resnično doberj državljan le tisti, ki odkrito govori o, vt£em, kar se je grešilo ui zagrešilo. Le je rešitev še možna, je možna ie s tem, da pride izpoznanje storjenih grehov. Pa le mečite kamenje v nas — izdajalce! No bo nas bolelo, ker imamo zavest, da ste le vi grešili, da ste le vi zakrivili, kar se odigrava sedaj in ogroža bodočnost države. Vi ste omogočili Wllsomi, da moro govoriti osrednjima vlastima težko in usodno besedo: ne zaupamo vam!_ Razne politiine vesti* Kal bo z avstrijskimi Nemci Pod tem naslovom smo že objavili mnenje, izraženo v »Arbeiter Zeitung«. namreč ustanovitev treh nemških držav, ki bi se v skrajnem slučaju priključile Nem-čiji. V »Tagesposti« se sedaj neki cemškonacijo- Strah. U ,EDiNO$Tu št 284 V Trstu, dne 18. oktobra 1913 naJnt politik v ostalem sicer strinja ž A. Z., vendar pa hoče alpskim Kemcem ohrani« Avstrrjo, ki bi težila k Adriji ter pravi /»Alpski Nemci mo-i raio stremeti po lastni državi, ki more odgovarjajoč zgodovinski zvezi, Se nadalje nosili ime Avstrije. O njihovih odnosajih napram Slovencem bo razpravljal nadaljen članek. (Prav radovedni smo nanj.) Sudetski Nemci bodo kot 3J4 milijonski narod z večjo pravico lahko uveljavljali svojo voljo ; za samoodločbo, kot trfkrat slabejši Slovenci, in z večjo pravico lahko zahtevali priklopitev k skupnemu n: redn. ki je res'njihov narod, dočim pu so Hrvatje drug narod kot pa Slovenci. Sudeiski Konici naj korakajo sami; bolje te tako. Mi' alpski Nemci pa moramo svojo sklenjeno moć, kot avstrijska drsava, svoj pogled obračati proti jugu, n.: pot proii A dr ni in na Adrijo sr.mo, ki smo ji p stavljeni kot čuvaji, da jo čuvamo za nemštvo, že nad 500 — Naj se nam ne zameri, če pravim po domače, da bi iim biio treba s krampom puhati na slavi, pa bi jim najbrž ?e ne pomagalo! Slovenske dežele, Trst in Istra spadajo k državi alpskih Nemcev, ki se baje ustanovi po najnovejšem načrtu. Tako vsaj pravi neki ncmškonacijoiiaini politik v »Tagespostic, in siccr na pcdlagi — W!l-sonovih načel. Alpski Nemci morajo imeti svoboden dostop do morja in majhni narodi da ne smejo kvariti živ!jeni':i!cih koristi velikih narodov. A" ostatoni pa Sh> venoi nimajo niti n&iznanjše narodne alr zgodovinske pravice združenje s Hrvati. Umetno n~rejeni slovenski pismeni jezik da je siccr zeio podoben hrva^-kemu in da so tudi prehodi med obema jezikoma, toda lo ni vzrok za zedinjenje, kakor tudi podobnost me a nen^c^o in nizozemščino ni povod za tako zediTtierije. — Politika ima torej pravico 'In dolžnost, da ne dovoli zedinjenja Sic:vc:icev in Hrvatov, katerih popolne ma ne-godovmska zedinjevalna stremljenja smrtno ogro-:n"a življenjske kor??ti večje države. Alpsk" Nemci morajo torej v imenu VvilsKH! proglašene pravičnosti zahtevati, da mora slovensko ozemlje, Trst in Istra ostafci v ni H'ovi državi, v kateri se jim zajamči krajevna narodna samouprava in kulturna samostojnost na lastne stroške. O 1 tega sta!iščaNse ne more odstopiti, dokler se bo sploh še kak alpski Nemec mogel boriti za pravico svojega naroda do obstanka. — To ?e trsti oV; Vdeni članek > o Slove r- . [>a bi odirovarjali? Ne! Tu more ol" jati le zdravnik za — umobolne. GOVEDINA. Jutri, v soboto, I4.1, t. n , t-c Ihi ra2ccrjevata k«"»-vedni • p;ot: št. 22 izkazi:',,; z;i nakup mesa in ma>; "m ;cr iztoćitvi izkuz.nic .št. 59 serije a, b, c. d. Na vsako izkaznico se dobi *1 s kg mesa. Predaja se začne ob 6 z.:utr~i v naslednjih mesnicah: SI-mErsi:?., Barknvlje 41, Bulle. GretsVa cesta 13, PuSt" '"irnii, Oretu, Daprctto. Boccaccio 6.-Cal-lin, t r-,.. 18, Paren t to, P. Caserina 6. Sta- nislav.siey, Campan.lc 17. Všijitini, Csvann 22, Perlatti. Sjnira 9. Rivolt. Uoyd 7. Vattovatz. O&stiiit-Iii 5. Vosak. Cavana 10, tfruna. Bccchcric J. Pasqixa!;ni, Marne Terezije. 41. Zadnlk, P. S. Ciiovanni 6. 1 o-acco, Torrentc 26. Mer se, Farne t o 5, Fcntanot A--: ':a 32, Mu!usa. Pa rini 15. M orni s, Acqt«c--: rito!'. Obmejni cd- ber dele t i" Silo no r 0:2!-: Krt c.:o iiim n j Ve:?, ni rr ? flnle C? c ' v p AaL1 V bližini opoiar' ei>:sJem voiaSkr dajo r. baa.i,: skc-in i ccls'1 \ Sveta V SVOJI Si i ? m. n ir.c;e bodeče V. t-^4 C.-,. JuKcsUi\ ne sklenil avni del države c';.sed2!:te lir^i-ovini- S'.ajcrsic, In . T, n,: „ J. J ^ 5 0 r-T v -|C*-n c-zira na t^cl,. vsled si^^cnTn rmet-•> pen c.'Učenje ncvicczn'li jez^'c^il ra, Msrn^ ki t v ere v j d!?}« *vo?ei l: C! \"C »rose Celja, PUi:?. Rr.dso-' d svojenrr zr-čaja kot slovenskega knief>ke-a neločljiv dc! slovenske zcn:!.'c. N;:rod- se zasotovi zakonito varstvo * r.dravniki r.2. r?.rn*>ta3o cfcčinsivu. Mest-r.t razglasa: 7. c 'rom ra izredno r: r?lr-:n cl;čuin'«> pomankenje zdravnioke-je vojaška oblast dovolila, da morejo v jaških bc?r.!šnic obiskovati i;> sprejo ■dravljenje civiire osebe, ki prebivajo v •'aških bolnišnic. Prebivalstvo sc tore' da se more dotlej, dokkr br. razsajala i. v slučaju potrebe obračali na bližnjo V,""nIco 7a zdra^ nHko pomoč, ki jo po-"o tair.osnU zdravniki, kolil-.or niso -• slut'oi. Vroiar!.c bc!m£nfce se na-: J I.« v poslopju Ausiro-Amcrikane* t : elj !!.« v del 'iškein Uceju in lji:d-'i "u v ul. G. Gozzl. »Fetrinja« v ro-- : * 'biv?! čomobr?s k?).' «J???n« v rr.-a in roianik: Sjirdi« šo"i. »Karlova* tt!trer» rn f-ža^ke solc. Prejeli smr: Z^Cj-na ustavile v pouka na vseh tržaških Šolah je Kl a vzrortJna odreJf.a pcbtopanja v drugih krcr.o'.-fr :h, da so sc v Trstu najprej šoTe za-kliučilc-iio 16 t. m- poietn pa je to podaljšalo do 21. t. in., dočini so drugod takoj v začetku cd- storHa, da bi pravočasno naznanila svoj ukrep, t. u se K res otvor« 22. t. m. šole v Trstu ali se začasna zatvoritev podaljša. Govoriti imajo tu seveda le sanitarni momenti m ravno v tem ozirn se nam zdi potrebno, opozoriti na važno stvar. Narava španske mrzlice, ki zahteva toliko smrtnih žrtev, sicer še ni popolnoma znana, a menda ravno zaradi tega je nujno potrebno, da se vse šolske sebe temeljito razkužijo, preden se zopet začne v njih zbirati mladina, posebno ker se menda v minulih počitnicah zaradi nedostatka razkužil, priprav in delavnih moči tržaške šolske sobe sploh niso ne površno in ne temeljito razkužile, kar bi bilo z ozirom na zdravstveno stanje v mestu hi znižano odporno silo mladine proti raznim nalezljivim boleznim (vsled trajnfcga stradanja) zelo priporočati. Menimo zato, da je umestno, če ukaže zdravstvena cblast podaljšanje zatvoritve šol do 4. novembra L 1. ter med tem radikalno razknženje šolskih sob. Da ne bo nihče tega nasveta smatral za pcslcdico komočnosti — učiteli-stva. pred tem je menda učltclistvo zavarovano s smrtnimi žrtvami iz svojih vrst. — Učitelj. Umrla je po kratki, mučni bolezni ga. Marija Novak, soproga enega naših najboljših na Greti, g. Ignaca Novaka. Naše iskreno sožaljc! Naša Golgota. Mornar Anton KovaČić je presedel sedem mesecev v preiskovalnem zaporu vojne mornarice v Puli ne da bi vedel zakaj- Te dni je prišel iz ječe, strt na ditši in telesu. Začetkom vojne z Italijo je Kovači-: izdal neko nad vse pa-trijctfčr.o knjigo, fcier je opisa val slavne čine av-stro-ogrske mornarice. V znak hvaležnosti je moral v ječo. -Hrvatski List« meni, da je zakrivil zločin, ker je nabiral Pu!f darove, za — hrvatske šele! »Tako so nam ustvarili enega mučenika več, žrtev s-!e?c in zlobne mržnje proti vsemu, Var je naše in pešter^. Na kako zadoščenje more računati ta bedni človek naš, ki se sedaj zdravi v bolnišnici?c — Mi bi dostavili: ni-ti kake parade r.a p-pbt« — znanih uzerih — mu n? morejo prirediti. ker je mož še — ra pol živ. Nc vemo, aH v svojo srečo, ali nesrečo?! Slovenska cc-ntrafna knjižnica v Trstu je za radaljni naš razvoj nujno potrebna. 2e -pred leti je začelo akad. f?r. dr. »Balkan« tozadevno akcijo, ki se ie pa* vsled vojne ustavila. Sedaj je Č3S. da nadaljujemo in izpopolnjujemo pričeto delo. Na predlog g. Wascfcteta in sporazumno z ak. dr. Balkan je sklenil cdbor Slovanske Čitalnice, tega ;:a;sfarejšega našega društva, da prevzame tozadevne predpriprave. Po dotičnem predlogu naj bi sc ustanovila v. Trstu slovenska centralna ljudska in znanstvena knjižnica. Za temelj naj bi služile Že obstoječe knjižnice slovenskih društev, \ prvi vrsti precej velika knjižnica Slovanske Čitalnice, ki 6i na ta način postala splošno dostopna. Knjižnico bi upravljal poseben kuratorij. ki bi imel tudi nalog, prirejati javna predavanja, kurze, ekskurzije itd. Na ta način b! nastala prava ljudska ljudska univerza. Odfccr ie sestavil ped roben načrt, kako naj se Izvede in organizira ta za nas veleva ina akcija, in jia razposlal meseca julija vsem društvom, ki prihajajo v poStcv s prošnjo, da se odbor o njem posvetuje in pošlje potem delegate na Slrnpno posvetovanje, ki se bo vršilo prihodnji teden v Slovanski Čitalnici V Trstu. Doscdaj so se odzvala le društva Ljudski oder, Balkan in Učiteljsko društvo. Prosimo tedaj ostala društva, da se v interesa stvari same odzovejo čim prej povabilu ini menujejo delegate za sestanek. Na«-odnl davek. Gospod Josip Lenardič. velein-dustriialec in veleposestnik na Vrhniki je daroval Narodnemu^vetu 100C kron. Srčna hvala"! Poziv staršem! Starši, ki imajo otroke na prehrani in želijo, da sc otroci vrnejo domov, naj se o Klase danes, v petek, ali jutri, v soboto, od 3 do 5 pop. v SJov. Čitalnici v Nar. domu. Starši, ki žele otroke dobiti nazaj, naj se oglase sedaj, ker odbor pred pomladjo ne ho mogel več skrbeti za pcvraiek otrok. Jutri, v soboto, bo ob 5 pop. odbo-rova seja v Slov. Čitalnici. — Predsednica. Davčna administracij j Trst 1. razglaša: S l. oktobra 191S je zapadel Četrti četrtletni obrok občne in posebne pridolmine Zato se poživljejo vsi davkoplačevalci, da plačajo te davke direktno ali pa potom poštne hranilnice pri "c. kr. davčnem uradu (Piazza Chiesa cvangetica št. 2 I. nadstr. »Naše srce« — prepovedano. Kranjska dcželna-vlada je sporočila poslancu dr. Ravnikarju kot predlagatel'u pravil društva »Naše srce«, da nc dovoljuje ustanovitve tega društva Po!eg drugh nebistvenih razlogov za odklonitev navaja vlada razlog, da se za pcslOvalni iezik društva poleg slovenskega določa tudi srbohrvatski iezik. ki na Kranjskem ni uradni jezik oblast! in bi vsled tega postala nadzorovalna pravica obla?1i iluzorlčna. _Kai takejra je ob sedanjem času, ko sc cclo izdaja cesarjev mr.rvfest na ustanovitev samostojne »slovanske države, megrje samo rri nas. ker berem dekaz. kako malo resno mislijo vladni te!;i na dejans«:o izvršitev tistega, kar oblji:b-; 3. nai^ovesnejši način. Kdo bi iim verjel! Podpore r&đbt'nm avstrijskih izseljencev v Ameriki. Namestnišrveni svetnik razglaša: Dogovorno s c. kr finančnim ministrstvom je c kr. notranje ministrstvo z odlokom z dne 5. avgusta 19IS, štev. 334S0 določilo, da ima za podelitev podpor na podlagi zakona z dne 17 avgusta 1917. d. z. I. Štev 376 rodbinam avstrijskih izselenccv v Ameriki vel ati kot nastopni dan enotno 7. decembra 1917 nc gler'c na to. ako se nr.baja glavar družine v sovražnem sli v nevtralnem ozem.ju Amerike 1. avgust 1918, ki ie bil z odlokom c. kr notranjega ministrstva z dne 30. oktobra 1917, štev. 67347 določen kot nastopni dan za podpore rodbini po pridržanih v ostalih sovražnih držav estane še nadalje v veljavi. Ta dva nastopna dneva veljata s2*r.o za one prošnje, ki so biic že vložene do 15. avgusta 191$. Na prošnje, ki so bUe vložene po 15. avgustu I91S sc imajo podpore na podlag zakona z dne 17. avgusta 1917, d. z. I. 5t. 376 podeljevati šele od neva prijave; izvzeti so le slučaji, v katerih posebne npoštevalne okolnosti zahtevajo, da sc podpora prizna tudi za prejšnji čas. V teh slučajih si pa c. kr. notranje ministrstvo. č gcvorao z ostilhn: udeleženimi centra!-nin;i oblastim pridržuje končno odločitev. Telovadno društvo Sokol v iVstu naznanja, da se telovadba naraščaja ne vrši. dokler je zaprta vsled bolezni -Šola. »Koloc. Danes zvečer ob RJ-4 pevska vaja Pro- ! sim točno rn vsi. — Pcvovcdja. ✓ [CEOfcSVlJa itOZjSi©*! Skladu za vojaške vdove in siroto ]e oh priliki! sedanjega »nabiralnega tednadaroval dr. I ran Potrta neizmerne žalosti naznanjam, da je moja nad vse ljubljena mama izdihnila po kratki bolezni svojo blago dušo 15. t m. ob 9 zvečer pustivši me v britki bolesti. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, 18. t. m., ob 9 zjutraj iz Hiše žalosti 5 uL Cecilia de Rittmeyer št. 14. Julka Vouk. Ta oglas velja kot direktno obvestilo. -• Z*-- -'rS^:-;,-. ž ^ - ■ M'- ^Sfzzr":";:.iiz jr^^H Iz dna srca se zahvaljujemo za izkazano sočutje ob priliki JLi4Xm\\ dlet* smrti naše nepozabne !§3 ŠTEFICE. j » Posebno se zahvaljujemo č. g. Župniku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti, in za obilo f darovano cvetje. Žafisfoca drusina Mar?eSERC. F^^^iBdM B--- - - • - -- - - -- - JU? ]- C "Iv včeraj, 16. t. m., po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspali. Po^creb predrage ss bo vršil v petek, 18. t. m.. r»b 31/, pop. iz hiše žalosti Greta Zgornja 5t. 251» na jo kopališče pri Sv. Ani. TRST, 17. oktobra 1918. Ignac Kojak, soprog. Miroslav, Zmasoslav in Stanisteva* otroci. mm ZAHVALA. Družina Gasperčič ^ se iskreno zahvaljuje vsem onim blagim osebam, ki so nas v teh H .težkih, britkih urah tolažili z mnogimi dokazili sožalja o priliki prebrit-ke izgube našega dragega nepozabnega specijalist xa otoške bofiazni se le p in o?đ!nlra od 2—4 ^ep. v ul. Stadion 6 8 (gledališče Fenice) staro železfe in kovine, jeklo, nove in staro železno žico, edino le razrezano in rabljenoj male žreblje, nove in rabljene, nove pile in stroje i t d. £n!on ČernsSn, Trst, ulica dsiroisa ii 4. Josipa. Bog plati vsem! s*, m m Mu 18. L11». Češko Budjevlčka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. _ RIl« 2 večja in 2 manjša štedilnika prodam, nadvojvod« Josipa 14, Britz, vratar, od 12 dop. Ulica 9 do 2S04 7anes»liivo. naobraženo. HiSiiU ^rilliititU, ki ima ljuberea do otrok i.i do ki zna event. šivsti r,a stroj ter bi bila v« ljna. sprejeti vsa hična opravila La kor pranje, likarjo itd.. išCc vdovec, bančni uradnik, v tržaški okolici. FUča po dogovoru. Ponul-be. fe mogoča s sliko na Ins. odd. Edinosti p'ui -Dobro srce". fi^^'lfm hišo z 10 prostori. 2 hlevoma, vrtom IHfUUiiUl in pripravnim prostorom za gostiino. ' ^ ^ 2902 U rko v * j e-I^o r edo 562. nz-u6 eovoriti ne miki ia fruncoB'-i bi.:LllJilU v tr«h mesecih, ^laiol ca 17. IL 2001 vs:ik dragi dan po 1 kg, dam « mjeko iimm Ulica aUleo Galilei S/IV. B 2S liV < ejah. Ante &t. 1)42. bel« in rdeče čebule ter artičokov imam na prodaj v veliki množini po zmernih i Aljinović, Trst, Braudetija (Sv. Ivan) 27rO E^aAifS Anton Jerkiž poaluje ▼ svojem ateljeju rOIUSTU! v Trstu. Via deJlo Poste St. 10 40 SUR18 RQ đellElDr ^prodTjS^e^^Sat" Hie in drobni®®. — Jakob Levi Tist,mlic* S. >i- o 19._» _4311 n A rf hIm^AB močnih, finih, iz prvovrstn-.^, -FUUpiUlUVt unj«, se proda odnj P^^-r; Acquedotto 33, IL nad. desno, od 13—2 pop. 2900 Dr. Mraček zobozdravnik Corso št. 24, i. nad. Od 9-12 m. ta Cd 3—6 pop. Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. Krast« erbei ia drngo kežno bo!err>i odpravi hitro in sigurno domače mazilo P«raCo3. Ne umaže, nima duha, se more tadi čez dan rabiti.Velika posoda K 5» rodbicsl:i lonček £ 9. KadiJjo praS k PATvA-TOL za varstvo ohčut^ive keže, ena škatlj* K 3. Dobi se oboje ako se pošlje naprej denar, ali po povzetja Naslov: Paratol*Werke, lekarnar Ulmer, Bućimpelta VH, Roisa utca 21. Dobrozsana urama in zlatarna H m v Tista, IiifijK mitnica šle?. 3. BoSufii zologa csaKourstnllJ m 1 lr. Josip GoIiišsR ordinira za notranje In Špelino pljučne Deležni v Trsta Picna Ccserma št. 1.1, nad. Od 10—IZ in Cd 2.30-3.30. ' Trst, Via Cassa di Rispnrails S (Lastna poslopja) Kapital la razorna k 23,SC0.m- FILIJALKG: Dusaj Tcgc(b»lstl«