Kako bomo varčevali s toploto
Od enajstlh ukrepov, kl Jth /e sprejela LJublJana v prlzadevanjlh za varčevanje energlje prl ogrevanju stanovanj, bodo mestnl preblvald, ki imajo stano-vanjske radlator/e prlključene na mestnl toplovod, občutlll predvaem dve omejltvl. To sta za 27 dnl krajša kurllna aezona In za 2 stoplnjl manj ogrevana stanovanja. Po Izračunlh Ijubljanske komunalne energetlke, naj bl Ljubljana samo ob izvajanju teh dveh ukrepov porablla prl ogrevanju četrtlno ntanj mazuta, kot pa ga Je prejšnjo zlmo.
S skrajšanjem kurilne sezo-ne bo mesto prihranilo 3 tisoč ton mazuta. Sezona kurjenja se torej od 15. septembra po-makne na 1. oktober, traja pa le do 3. maja, kar je za dva-najst dni manj kot prejšnja le-ta. Še vedno pa velja temeljni pogoj, da lahko Komunalna energetika Ljubljana začne z ogrevanjem stanovanjskih in drugih bivalnih prostorov še-le po 1. oktobru takrat, ko temperatura ob 21. uri tri krat zapored pade pod plus 12 sto-pinj C.
Še neprijetnejše kot krajša kurilna sezona bo za stanoval-ce bržkone druga omejitev. To je zvezna odredba, ki pred-pisuje, da se stanovanja ne ogrevajo več na (nazivno) to-ploto 20 stopinj, temveč le na 18 stopinj Celzija. Komunalni energetiki so izračunali, da bomo s tem ukrepom v Ljub-ljani prihranili še novih 6 ti-soč ton mazuta.
Koliko bomo resnično prihranili?
Skupaj bo torej Ljubljana prihranila to zimo nekaj več kot 9 tisoč ton mazuta od apli-ciranih 65 tisoč ton, ki ga sicer porabi za zimsko ogrevanje. V bolj plastični predstavitvi -teh 9 tisoč ton goriva je vre-
dno dobrih 35 milijonov di-narjev. To pa je seveda kaj re-lativna vsota, saj v njej ni pre-dvidena večja potrošnja elek-trične energije. Stanovalci bo-do namreč tam, kjer bodo prostori le prehladni gotovo stanovanja dodatno ogrevali z električnimi pečmi, To pa je že spravilo v precejšnje skrbi mestne elektrikarje, ki meni-jo, da bo električno omrežje v Ljubljani le stežka preneslo tako povečano zimsko obre-menitev.
Pri doslednem spoštovanju zveznega predpisa o ogreva-nju stanovanj le na 18 stopinj se v Ljubljani pojavlja še dru-ga velika težava. To je zelo sla-bo uregulirana hišna interna vročevodna instalacija. Zara-di te neureguliranosti se vro-ča voda po različnih stanova-njih kaj neenakomerno poraz-deli. Temperaturna razlika med posameznimi stanovanji je že doslej znašala ponekod celo več kot 5 stopinj. Ob tem ko so nekateri imeli v stano-vanju prevročih 25 ali več sto-pinj, so se drugi »greli« le pri 17 stopinjah. Nova odredba v praksi torej pomeni nevar-nost, da bodo oni, ki jih je v stanovanjih že doslej zeblo edini štedili in preživeli zimo še v dve do štiri stopinje hla-dnejših stanovanjih.
Neživljenjska odredba o »toplotnem postu«
Ljubljana se je v mestni skupščini že dogovorila za ne-katere spremembe v izpolnje-vanju malce neživljenjske zvezne odredbe o »toplotnem postu«. Na zadnji seji zborov SML so delegati na pobudo delegacije občine Center sprejeli odločitev, da se poleg bolnišnic in šol (kot dopušča zvezna odredba) iz omejitve izvzamejo še otroški vrtci in domovi za ostarele občane. Tudi tod naj bi še naprej ogre-vali na dosedanjih 20 stopinj.
Na mestni komunalni ener-getiki pa se zavzemajo še za eno modifikacijo zvezne odredbe. Njihovo mnenje de-lijo tudi Velenjčani in Beo-grajčani. Pri izpolnjevanju odredbe naj bi namreč pred-pisanih 18 stopinj nazivne ogrevalne toplote za gretje stanovanj tolmačili kot po-prečno dnevno temperaturo. V tem primeru bi torej stano-vanja greli, takrat ko so ljudje večinoma doma, normalno kot doslej - na 20 stopinj, ko so pa ljudje na delu in ponoči pa bi sorazmerno znižali ogre-valno temperaturo. Tako bi poprečna dnevna ogrevalna temperatura ne bila več kot 18 stopinj. S tem bi se izognili kršitvi zvezne odredbe, ki predvideva sicer kar precej visoke kazni.
Največ bi prihranili stanovalci sami
Končni smoter in cilj vseh ukrepov pa je vendarle vzpodbuditi individualno štednjo energije pri stanoval-cih samih. Sedanji pavšalni obračun   porabljene   toplote
namreč   varčevanja   energije resnično ne spodbuja.
Za Ljubljano je torej zaen-krat sprejemljiva le montaža hišnih toplomerov, ki so v mnogočem celo »pravičnejši« od stanovanjskih. Toplotna izolacija med stanovanji je na-mreč praviloma slaba, tako da se lahko manj zahteven stano-valec udobno greje na račun svojega soseda, ki ljubi višje temperature. Pa tudi za ogre-vanje stanovanj z zunanjimi hišnimi stenami je potrebno neprimerno več toplote, kot za notranje stanovanje. Hiš-nih toplometrov imajo sedaj v Ljubljani kakšnih 70. Staneio nekaj manj kot 40 tisoč dinar-jev, žal pa se vlečejo dobavni roki za domače izdelke kar šest in več mesecev.
Rezervoarji so zvrhano polni
Vse omejitve pri letošnjem kurjenju oziroma ogrevanju stanovanj bodo pri KEL upo-števali seveda tudi pri izstav-ljanju računov. Pavšalni ra-čun bo letos v poprečju znašal okrog 9 odstotkov manj kot bi sicer ob polnem ogrevanju.
Ob sicer nekoliko manj to-pli zimi pa vse kaže, da se le-tos ni bati, da bi ljubljanskim toplarnam zmanjkalo goriva. Rezervoarji mazuta so zvrha-no polni. Nekaj čez 16 tisoč ton goriva je pripravljenih za letošnjo zimo. Ta količina za-dostuje za trimesečno ogreva-nje in če bodo obljubljene ko-ličine sovjetskega plina - oko-li 20 milijonov normalnih ku-bičnih metrov - v šišensko to-plarno normalno dotekale se letos obeta dokaj mirna ogre-valna sezona.
Mlran Koren