Poštnina plačana v gotovini
Maribor, oetek 13. julija 1934
MARIBORSKI
Stav. 15$	-	Vlit	OCVO
Cena i Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2465 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
JUTRA
Odmevi fašizmov v naši državi
Tragikomični na
Pompozna demagogija fašizma v Italiji, še bolj pa narodnega socializma v Nemčiji, je omamila po vsem svetu posa meznike, da so pričeli sanjati o Mussolinijevi in Hitlerjevi slavi, o uživanju v diktaturi in vsem mogočem, kar še spada zraven. Kakor val nalezljive bolezni je zajel ta bolni sen tudi nekaj posamezni kov in skupin pri nas v Jugoslaviji ter v S lo v e n i j i. Nenadoma so se čutili poklicane in izvoljene postati jugoslovanski »Mussoliniji« in »Hitlerji« in so si na tihem tudi zares sugerirali, da se pričenja okoli njih vrteti ves svet. Pričeli so celo zbirati okoli sebe prve privržence svojega gibanja, ki se je po veliki večini pričelo in končalo pri gostilniškem ali kavarniškem omizju. Toda kljub vsej strahotni nepomembnosti in brezupnosti njihovih sanj so razvili strastno zabavljanje čez vse, karkoli se jim je zdelo, da stoji na poti njihovim namenom. Najbolj značilno svojstvo vseh teh naših »Hitlerjev« in »Mussolinijev« pa je njihova ambiciozna grandomanija, ki jih nujno sili, da drug drugega ne priznajo in gledajo ljubosumno celo vsakega svojega »pristaša«, boječ se, da jih ne bi potisnil vstran in postal on namesto njih »Hitler« ali »Mussolini«.
V	večini vsega tega je veliko, celo zelo veliko tragiko mike, prav to nam pa dokazuje, da fašizem pri nas nima tal in jih ne more najti. Slovanska ,n Povrhu še skoraj docela agrarna drsava ni torišče za fašizem. Mimo tega so Pri nas v Jugoslaviji splošne politične, socialne, gospodarske in kulturne razmere v posameznih pokrajinah tako različne, da je neka fašistična sinteza tako Slede agitacije, kakor tudi glede programa in namenov popolnoma nemogoča. Ce bi se tudi zgodilo, da bi kako tako fašistično ali vsaj fašistično pobarvano gibanje zadobilo v neki pokrajini neko o-poro v delu javnosti, je prav gotovo, da je v drugih ne bi zadobilo. Sijajen dokaz za to so n. pr. naši bojevniki, ki so ostali omejeni na Slovenijo in svoje organizacije med Hrvat', zlasti pa še med Srbi nikoli ne bi mogli razširiti. Isto velja za takozvano »Jugoslovansko akcijo«, ki se širi glavno med Hrvati, seveda ne med množicami, ampak med posamezniki, in Sc tu le v delu enostransko orientirane inteligence ali polinteligence. Siccr pa ima danes že vsaka naša banovina svoje »Hitlerje« in »Mussolinije«, ki verujejo v svoje poslanstvo, ostajajo pa lev svojem krogu, katerega skušajo zaman prekoračiti. Če bi se pa le nekako znašli, ne bi čakali na pokolj toliko Časa, da pridejo do oblasti, kakor narodni socialisti v Nemčiji, ampak bi se za-
ze
pori piagialor cv
radi »vodstva« poklali med seboj veliko prej.
Ves ta naš »fašizem« je zato bolj komičen kakor nevaren, očituje pa vendar neke pojave, proti katerim se mora z vsem odporom v duši in na zunaj dvigniti vsaj — naš narodni ponos! Tako je ti. pr. »Jugoslovanska akcija« čutila v svoji fašistični omejenosti potrebo, da je prevzela od nemških turnerjev znak In od italijanskih fašistov rimski pozdrav. To oboje je pa že zadeva, k' je ni mogoče premolčati. kljub brezizglednosti njene akcije. Ti ljudje, ki pravijo da so jugoslovanski nacionalisti, so naš nacionalni ponos s tem ne le opljuval i, ampak tud' osmešili pred nami in pred ostalim svetom. Kaj naj si mislijo Nemci, če vidijo našega človeka s t n r-n e r s k i m znakom, proti kateremu so se nekoč borile cele generacije naših resničnih nacionalistov? In kaj naj si mislijo italijanski fašisti, če opazijo, da kot opice posnemamo njihov pozdrav, njihovo po starih Rimljanih podedovano nacionalno specialiteto? Že nemškim narodnim socialistom, ki so tudi napravili to opičijado, so se v Italiji celo javno pomilovalno smejali. In nam? Po pravici bodo lahko rekli, da preganjajo še premalo pol milijona naših ljudi na Primorskem v imenu Istega rimskega pozdrava! Obeh teh sramot absolutno ne bo mogoče trpeti in trdno smo prepričani, da se vsaj pri nas Slovencih ne bo našel n i h č e, ki bi se tako daleč spozabil, da bi se posluževal turnersk e-g a znaka ali rimskega fašističnega pozdrava! Upamo pa, da bo tudi oblast storila svojo dolžnost in prepovedala ta škandal.
Jugoslovani imamo svojo lastno nacionalno bitnost, ki je naša in samo n a-š a in na katero smo zato ponosni, mimo tega smo pa tudi mlad in zdrav rod, ki ne potrebuje nobene kopije degenerirane italijanske pajacade ali nemške živčne, bolehnosti. V nas je, kakor v vseli Slovanih, še do ve l j zdravih sil, da si lahko pomagamo tudi iz sedanjih težkih časov — ki so v glavnem posledice komunizma in fašizma — brez opičjega posnemanja raznih italijanskih in nemških dekadentnih političnih izmov, ki so vkljub vsem grandioznim obetom realizirali doslej v vseh letih eksperimentiranja samo puhlo zunanjo formo, dočim je vsebina ostala ali prejšnja ali pa še bolj gnila. Mimo tega pa vidimo vsak dan bolj, da so vsi fašiznii le bolezen, ki bo izginila morda prej kakor si mislimo. In šele tedaj bo svet spet zadihal iz polnih pljuč, šele tedaj bo konec vseh sedanjih kriz!
-r.
Konferenca evropskih velesil
POVABLJENA HI
BILA TUDI POLJSKA. NE PA RUSIJA. NEMČIJA BI POSTALA enakopravna.
BERLIN, 13. julija. Če že ni včeraj, bo prav gotovo danes obiskal angleški poslanik v Beiihui zunanjega ministra von Neuratha In Interveniral pri njem glede londonskega sklepa zaradi vzhodnega Varnostnega pakta. Sličen korak bo pocenil tudi angleški poslanik v Rimu, ki t>a se no bo poslužil sporazuma štirih velesil jn predlagal, naj se skliče konferenca evropskih velesil. Ob tej priliki bi bila Poljska prvič poklicana na konferenco kot velesila. Anglija, Poljska 1» Nemčija ■n najbržc tudi Italija, se pa bodo odločno hprle pozivu sovjetske Rusije na omenjeno konferenco, čeprav bi Franclja to predlagala. »Daily Tclegraph« piše, da ie Ang lil* pristala na vahodnl lofcam-
skl pakt pod pogojem, da bodo imele vse države enake pravice in obveznosti. Ker zahteva sir Simon enake pravice in dolžnosti za vse podpisnice pakta, bo lahko tudi Nemčija, čini se priključi pogaja* njem, zahtevala enakopravnost na vseh področjih. Sicer se pa zatrjuje, da bo Nemčija odklonila pristop k po Franciji predlaganemu paktu.
Moratorij za pridobitnike
Važni načrti vlade za omiljenje krize - Deputacije irgovcev, obrtnikov in gostilničarjev v Beogradu -Moratorij za male pridobitnike
BEOGRAD, 13. julija. Kakor je ministrski predsednik R. Nikola Uzuno-vič že nedavno izjavil, se havi naša vlada s proučevanjem raznih novih ukrepov, ki naj pomagajo omiliti sedanjo krizo. V trgovinskem ministrstvu so izdelali že več zadevnih predlogov, ki se sedaj še temeljito proučujejo, da se dožene dalekosežnost njihovega učinka v primeru uveljavljenja. Mnogi teh ukrepov so pa že tako dovršeni da bodo v kratkem izdani.
V	Beogradu se je v zvezi s tem mudila včeraj posebna deoutaciia trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in drugih malih pridobitnikov iz vseh banovin Jugoslavije, ki je obiskala vse merodajne osebnosti ter prosila za ukrepe za omiljenie njihovega sedanjega
slabega položaja. Reputacija je prinesla s seboj obsežno spomenico, ki so jo sestavili naši gospodarstveniki. Dc-putacija je obiskala med drugimi tudi predsednika narodne skupščine dr Kutnanudija in trgovinskega ministra Demetroviča, s katerim se je razg varjala dve uri o svojih zadevah in željah.
Trgovinski minister je izjavil ob koncu članom deputacije da bo Izdaji vlada že v najkrajšem času p0seb?’0 uredbo, ki bo nudila zaščito malini trgovcem, obrtnikom in pripadnikom drugih svobodnih poklicev. Ta uredba ho takorekoč nekakšna izpopolnitev moratorija ki je bil dolo;en za kmetovalce in denarne zavode.
Eta*gar$!?a nofranfa in syiiapfa ^olft^a
VELIK GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — BOLGARIJA NA DOCELA NOVIH POLITIČNIH POTIH.
SOFIJA, 13. julija. Predsednik bolgarske vlade g. Georgijev je imel včeraj velik govor, v katerem je orisal vzroke, ki so priklicali sedanjo vlado in njene namene. Razmere pred 19. majem so bile take, da je pretila v notranji politiki katastrofa. Nova vlada jo je preprečila i.n se lotila posla preureditve države na temelju načela čvrste, avtoritativne in strokovne vlade ter parlamenta, sestavljenega iz predstavnikov gospodarstva, kulture in stanov. Vlada je že izvedla nekatere važne reforme in prihranila v letošnjem proračunu 178 milijonov levov. Obnovila je avtoriteto države in razpustila makedonske revolucionarne organizacije. Pri tej priliki je zaplenila 81.308 pušk, 47 strojnic, 64 sa-
mokresov, 15 avtomatskih pušk, 36 granat, 7727 bomb in 701.308 nabojev. Zlasti je petriški okraj popolnoma očistila in osvobodila teroristov. V zunanji politiki pa želi delovati za mir, medsebojno zaupanje in sodelovanje z vsemi, posebno s sosednimi državami, najbolj seveda z Jugoslavijo, s katero veže bolgarski narod slovansko sorodstvo. Odnošaji z Jugoslavijo so sedaj dobri in bodo vedno boljši. Prepričan pa je, da se bodo izboljšali tudi z ostalimi balkanskimi državami. Bolgarija odobrava balkanski pakt in bo iskala pota in sredstva, da tudi ona doprinese svoj delež k okrepitvi miru na Balkanu. Predsednikov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem.
samomor ŠPORTNIKA.
PARIZ, 13. julija. Po poročilih iz Mont pellierja, je skočil v bližini mesta pod vlak znameniti nogometaš Alvares in je bil takoj mrtev. Vzrok samomora je baje nesrevno ljubezen.
Katastrofalne povodnji v Azili
ŠANGHAI, 1,3. julija. Po zadnjih velikih poplavah na Kitajskem preti grozna katastrofa. Voda raznih rek je prestopila bregove in poplavila ogromen kompleks zemlje. Iz poplavljenih krajev so zbežali ljudje v višje ležeče kraje, ki pa jim preti vedno večja nevarnost, ker se vode ne odtekajo, marveč celo naraščajo. — Strašni usodi je izročenih več stotisoč ljudi, če vode ne bodo upadle. Če pa bodo popustili nekateri nasipi ob velikih rekah, bo nastala katastrofa, ki bo zahte vala več milijonov človeških žrtev. Po vesteh Iz Japonske zavzema poplava tudi tam vedno večje dimenzije, vendar človeških žrtev ne bo toliko, kolikor so prvotno računali. Ogromno škodo pa je poplava napravila na kulturah.
Zračna obramba
Anglffe
LONDON, 13. julija. Vsi včerajšnji listi prinašajo podrobne informacije o povečanju angleške moči v zraku. »Dailv Telegraph« piše, da bo do leta 1940. Anglija v zraku tako močna, kakor ostale kontinentalne države in bo v ta namen povečala zračno moč za 48—50 novih eskadril. Danes ima Anglija samo 94 eskadril, kar nikakor ne zadostuje za njeno obrambo v zraku. Zaradi tega bo proračun povišan za približno 6 milijonov tuntov, ncoziraje se na izredne kredite, ki bo-
do dosegli do leta 1940. najmanj 100 milijonov funtov. Med Hulo in Ply-moutom bo Anglija zgradila 15 novih letališč ter bo posvečala vso skrb izobrazbi častniškega zbora za 26 novih eskadril.
AMERIKA BO UVAŽALA PŠENICO.
CHICAGO, 13. julija. Na včerajšnji borzi so cenc pšenici naglo poskočile, in sicer za 5 do 6 centov pri bušlju. Ker za omenjeno ceno ni bilo nobenih ponudb, so borzo zaprli. Na drugih borzah pa je bil promet zelo velik. Nagli porast cen pšenice so povzročile uradne vesti, po katerih bo dala letošnja žetev le okrog 480 milijonov bušljev, dočim so pred mesecem še pričakovali, da bo dala pšenica vsaj okrog 700 milijonov bušljev. Amerika bo letos najbrže prisiljena uvažat' pšenico.
ODMEVI AFERE STAVINSKY.
PARIZ, 13. julija. Parlamentarna preiskovalna komisija za Stavhiskega afero bo pozvala Fardieuja in Lavala ter ju kot bivša ministrska predsednika zaslišala Prihodnjo sredo v zadevi, kako sta mo-Sla in na kateri način sta izkoristila taj- • no fonde vlade v letih 1930. do 1932.
POLOVIČNA VOŽNJA ZA MARIBORSKI TEDEN.
BEOGRAD, 13. julija. Obiskovalcem Mariborskega tedna je dovoljena na vseh železnicah fiolovdčoa voauija.
Dnevne vesti
Ir banovinske službe. Za računskega inšpektorja na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru je imenovan Anton Medved, za uradniškega pripravnika pri terenski tehnični sekciji v Gor. Radgoni Ivo Slekovec. za rečnega nadzornika pri tehničnem razdelku okrajnega glavarstva za Maribor levi breg pa France Smrekar.
Premestitve v finančni službi. Po službeni potrebi so premeščeni: davkar Stan ko Šnabcl iz Višnje gore v Prevalje, pomožni davkar Teodor Bedernjak iz Ptuja v Konjice, davčni pripravnik JožePfaf pa iz Črnomlja v Gornji grad.
Diplomiran je bil na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za gradbenega in-ženerja g. France Kranjčič iz Maribora. Čestitamo!
Turneja malih harmonikarjev ISSK Maribora. Včeraj so mali harmonikarji ISSK Maribora pod vodstvom g. prof. Švajgerja priredili sijajno uspeli, koncert na Malinski. Danes so. povabljeni h kriškemu škofu, jutri bodo nastopili v Baški, v nedeljo v Aleksandrovem, v ponedeljek v Polici, v torek v Loparju, v sredo na Rabu, v četrtek pa v Splitu. Vsepovsod jih žeijno pričakujejo in se pripravljajo tako domačini kakor tujci na Čim svečanejši sprejem. Mali harmonikarji so vsi zdravi in se kar najbolje počutijo.
Briiski Čehi na poti skozi Maribor. V
sredo 18. t. m. se bo. preko Zagreba skozi Maribor vrnila s popoldanskim brzo-vlakom ob 15.40 skupina 40 izletnikov brnske Češkoslovaško-jugoslovanske lige pod vodstvom predsednika, našega častnega konzula g. Fiikuke. Ker bodo izletniki ostali v Mariboru le za čas postanka brzovlaka, jih bodo na kolodvoru pričakovali člani tukajšnje lige ter jih pozdravili. Vabljeno pa je tudi ostalo narodno občinstvo, naj se udeleži sprejema in pozdrava na kolodvoru.
Šahovski mojster Vasja Pirc v Splitu,
V	sredo zvečer je nastopil šahovski mojster Vasja Pirc v Splitu proti tamkajšnjim najboljšim šahistom ter odigral simultanko na 23 deskah. Dobil je 13-par tij, izgubil jih je 6, dočim so se tri končale remis.
Poroke. Pretekli teden so se poročili: posestniški sin Avgust Lešnik in konto-ristinja Anica Zorčeva, pomožni delavec Mirko Renčelj, in služkinja Marija Na-brgojeva, tovarniški delavec Jurij Rafolt in posestnica ter vdova Marija Ko-nigova, pomožni delavec drž žel. Karol Bončina in tkalka Marija Kogejeva, livar France Novak in kuharica Pavlina Er-kerjeva, tkalski mojster Viljem Muhi iti zasebnica Pavla Leberjeva. mizar del. drž. žel. France Florjančič in slikarjeva' hčerka Zofka Hasova, ključavničar Fr. Anderluh ,in hčerka ključavničarja Ivanka Hartciibergerjeva ter inž. .lože Halb-widl in trgovka Angela Blažičeva. Bito srečno!
Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Antonija Škrablova, zasebnica na Koroški cesti, stara 85 let': orožniški kaplar France Čigrl, star 26 let, upokojeni pleskar drž. žel. Avgust Rešek, star 75 let: zvaničnik drž. žel. Adolf Ornik, star 37 let; posestnica Terezija Fuxova, stara 35 let; hčerka finančnega podpreglednika Amalija Smoličeva, stara 4 leta, zasebnica Alojzija Garbova, stara 43 let in Ivan Ojsteršek, kovač drž. žel. star 57 let. N. p. v m.!
Smrt najstarejšega Jugoslovana. V Vo-Čaju blizu Sremske Mitroviče jc umrl te dni v starosti 119. let kmet Peter Glišič, ki je bil najstarejši prebivalec naše države. Živel je še za časa kneza Miloša Obrenoviča. Zadnja leta sta ga zapustila vid in shih, dočim jc imel do zadnje ure izredno dober tek.
Ponesrečena kolesarka. Prodajalka Roza Marčičeva jc kolesarila predvčerajšnjim po Magdalenski ulici. Zavozila ie na kamen in izgubila oblast nad kolesom ter si pri padcu hudo poškodovala levo nogo. Prvo pomoč so ji nudili mariborski reševalci.
Ogenj v Račah. Pred dnevi je pričelo "■oreti v gospodarskem poslopju posest-n;ka Andreja Koroteja. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje do tal in povzročil okrog 40.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podUtaMMi. ' >
Promenadni koncert. Sinoči najavljenega koncerta v mestnem parku zaradi slabega vremena ni bilo. Prihodnji pro-' menadni koncert bo v soboto, 14. t. m. ob 20.30 v mestnem parku in bo igrala vojaška godba. V nedeljo dopoldne ne bo običajnega promenadnega koncerta.
Kraljeva zahvala. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru je prejela od ministra dvora zahvalo našega kralja za vdanostno brzojavko, poslano s proslave mednarodnega zadružnega dneva v Mariboru. Za pozdravno brzojavko pa se je zahvalil tudi predsednik ministrskega sveta.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi.svoje članstvo, da se udeleži velikega narodnega tabora, ki bo v nedeljo 15. t. m. pri Sv. Križu nad Mariborom. Odhod iz Maribora poljuben, vendar tako, da odidejo člani ob S. uri skupno od Sv. Urbana k Sv. Križu. Pri Sv. Križu poje pri maši pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Nastop Sokola in tamburašev »Nanosa«.
Letos je veliko zanimanje za vajensko in pomočniško razstavo, ker bo nekaka priprava za veliko obrtno in industrijsko razstavo, ki se bo priredila leta 1935 v Mariboru. Zaradi mnogih prijav bo razstavni prostor kmalu izpolnjen in vabimo vse tiste, ki se želijo še letos udeležiti vajenske in pomočniške razstave, da se nemudoma javijo pri Slovenskem obrtnem društvu v Mariboru, Vetrinjska ul. št. \\l\.
V kolodvorski restavraciji v Mariboru bo jutri, soboto, 14. trn. ob 8. uri zjutraj dražba razne kuhinjske in restavracijske opreme in posode. Pričakovati je sedaj, da bo velika restavracijska dvorana po dolgem času vendarle zopet izročena svojemu namenu.
V nedeljo koncert in pojedina na ražnju pečenih prašičkov v gostilni Tomše v Pekrah.
Strelska družina na Pobrežju bo imela v nedeljo 15. tm. svoje prvo ostro streljanje. Poziva se vse članstvo, da se zbere- ob 6. uri pri letnem telovadišču, nakar bo skupen odhod na strelišče. Bratje in sestre strclci, vsi v nedeljo’ zbor! Kdor pa namerava napraviti izlet, naj se udeleži izleta na mejo k Sv. Križu. ki ga priredita ZKD in Sokol., Mornarska sekciia Jadranske straže v Mariboru poziva svoje Člane, da, se udeleže narodnega tabora pri Sv. Križu v nedeljo, dne 15. julija 1934. Vabljeni so tudi njih svojci in prijatelji. Zbirališče in odhod ob 5. uri z Grajskega trga. Obleka civilna z društvenim znakom. Odbor. .
Iz skavtskega tabora. V skavtskem' taboru v Bistrici pri Limbušu bo jutri v* soboto in v nedeljo taborna zabava, če se bo prijavilo Zoranu Muleju, Razlagova ulica 11, telef. 27-66, dovolj interesentov, bo vozil Oba večera ob 22. uri iz Bistrice mestni avtobus. Včeraj in danes imajo vodje in roveri konference, v nedeljo popoldne pa bodo javni nastopi v skavtskih veščinah, pionirskih vajah, signalizaciji, orientaciji itd.
Neurje nad Slov. Bistrico in Konjicami. Včeraj popoldne jc divjalo nad južnim Pohorjem in nad Slovenskimi Konjicami strašno neurje s točo. Najhujši naliv jc bil okrog 5. ure in je voda v obliki hudo urnika drla s Pohorja ter poplavila tudi Slov. Bistrico. Potoki so prestopili bregove tako, da so bile vse hiše v Slov. Bistrici v vodi. Voda je vdrla v kleti, v trgovske lokale in stanovanja ter povzročila precejšnjo škodo. Med nevihto pa je tudi udarjala strela in je treščilo v Vrholah v hišo posestnika Gašperica. V Oplotnici je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Oblenška. Tudi je treščilo v dimnik Lavričeve tovarne v Konjicah in v zvonik župne cerkve na Kebiju. Hudo prizadete pa so tudi vasi Venčesl, Spodnja in Gornja Ložnica, Ci-goncc, Videž, Zafošt in Črnec. Pri Črncu je zalotilo neurje žanjice na polju, ki bi bile skoro našle vse tragično smrt v narasli vodi. V nekaterih krajih jc toča u-niČila vse pridelke, in bodo morali njive ha novo preorati. Okrog 3. ure včeraj popoldne pa se je vsula debela toča tudi nad Prevaljami in okolico. Padala je tri-četrt ure in oklestila vse sadno drevje ter pobila vso zelenjavo. Tudi tu je povzročila ogromno škodo.
Družabna potovanja z avtokarom na
Grossgloekner za-tri dni, odhod 15. in 29. julija 350 Din; v Maria Zeli za dva dni, odhod 19. in 26. julija 210 Din: v Prevalje, Mežico, Črno za 1 dan, odhod 15. julija 65 Din; v Rogaško Slatino, za 1 dan, odhod 23. julija 55 Din. Potovalna pisarna »Ptotnik«, Maribor. Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Prostovoljna gasilska četa v Št. liju v Slov. gor. priredi dne 15. julija t. 1. ob 15. uri na prostoru vrta restavracije Bauman svojo letno veselico, združeno s proslavo gasilskega praznika, h kateri vabi vse prijatelje gasilstva. Odhod vlaka iz Maribora ob 13. uri.
Društvo »Nanos« vabi vse tovarišem tovarišice, da se gotovo udeleže v nedeljo, dne 15. tm. izleta k Sv. Križu. Zbirališče v Grajski ulici. Odhod točno ob 4.30.
Društvo »Jadran« vabi vse svoje člane. da se v čim večjem število udeleže, dne 15. tm. izleta k Sv. Križu.
Tombola v Studencih. Prostovoljna gasilska četa v Studencih proslavi gasilski dan z gozdno tombolo in z veselico v nedeljo 15. julija v senčnatem studenškem gozdu. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni!
Podružnica UJNŽB poziva vse svoje članstvo, naj se v čimvečjem številu udeleži obmejnega narodnega tabora,' ki bo v nedeljo, 15. t. m. pri Sv. Križu.
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča: Po 10-dnevnem bivanju polovična vožnja pri povratku. Na ■parnikih Jadranske in Dubrovačke plo-vidbe do 40°/o pri prvem in 30°/" pri drugem razredu pri tour-retour vožnjah na bfzi progi Sušak—Kotor. Maribor: Tabor skavtov, polovična vožnja od 5. do 10 jUlija na podlagi železniške legitimacijo za 5 Din. Varaždin:	Gasilski	kon-
gres 14. in 15. iuliia, polovična vožr.ja v času od 11. do 18. julija na .podlagi predpisane objave. Maribor: Kongres sadjarjev 14. do 16. iu’ija, polovična vožnja v času od 10. do 20. julija na podlagi železniške legitimacije. Ribnica na Pohorju. Gasilski izlet 15. julija, polovična vožnja od 13. do 17. julija na podlagi železniške legitimacije. Vse nadaljnje informacije in vozne karte, kakor tudi preskrba viz in vseh valut po najnižjih dnevnih cenah, pri >'Putniku«. Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Pri liripi. bronhitisu, vnetju mandljev pljučnem k at aru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika • in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice.
Uvoz in izvoz. V preteklem mesecu so znašali dohodki mariborske carinarnice 5 milijonov 17Q.925.35 Din, in sicer dohodki uvoza 5,162.256.10, izvoza pa 8.669.25. Depoziti so znašali v juniju nad 2 milijona dinarjev.
Tiskovni dom. Preteklo nedeljo jc bi v Beogradu položen temeljni kamen za velik Tiskovni dom, ki ga bo zgradita beograjska sekcija jugoslovanskega časnikarskega združenja. Prostor za dom je dala brezplačno mestna občina beograjska.
Radio Ljubljana. Spored za soboto, 14. julija. 12.15: rcproduc. koncert: ksilo fon in turbafon z orkestrom; 12.45: poro čila; 13.00: čas, slovenske narodne v orkestralni reproducirani glasbi; 18.00 reproducirani valčki in polke; 18.30: zabavno predavanje (Reš Franjo); 19.00: koroška ura (g. Megendorfer); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: vesela ura; slovenske narodne z orkestrom (gdč. Zupanova, gg. Drmota, Jug), Magistrov tercet, kratke veseloigre: 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
(irajskl kino. Od danes dalje sijajen velefilm »Cesarica Katarina« z Elizabeto Bcrgnerjevo v glavni vlogi. Prihodnji spored »Škandal v Budimpešti«.
Kino Union. Vkljub poletnemu času prinašamo premiero prvovrstnega govorečega filma »Meksikanska ljubezen« s temperamentno špansko umctnico Dolores del Rio. Film strastne ljubezni, napete vsebine, lepe godbe in španskih ple sov. V kratkem bo premiera velike senzacije »Mumija«, najbolj napetega filma .vseli časov.
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Jo-šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v 55. številki zakon o zapisniku k trgovinskemu sporazumu med našo državo in Nemčijo, trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz ^Službenih Novjn«.
Taksa na kolesa. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal glede pobiranja takse od motociklov iti koles to-e pojasnilo: Ker predpis zakona o taksah ne dela razlike pri motociklih, ali imajo pritrjene ali nepritrjene pomožne motorje, se bo pobirala taksa iz točke I. pod b, odnosno iz točke 2, pod d, T. br. taksne tarife.
»Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani, objavlja v 13. in 14. številki: Uerdbo o občinskih uslužbencih: razpravo iz prakse o državljanstvu': članek o elektrifikaciji Dolenjske; razne vesti iz županske zveze; vprašanja in odgovore ter razsodbe upravnega sodišča v Celju.
Nalezljive bolezni v dravski banovim. Od 8. do 14. junija je v dravski banovini obolelo za tifuznimi boleznim’ 19. oseb. za Škrlatico 73, za. ošpicami 64, za duš-Ijivim kašljem 83, za davico 73, za šenom 13, za vnetjem priušesne slinovke 15 za krčevito odrevenelostjo 8, za otročič-no vročico 3, za grižo 2, za nalezljivim vnetjem možganov pa 1 oseba. V omenjenem času. je za nalezljivimi boleznimi umrla samo 1 oseba.
Nalezljive bolezni. V času od 15. do
21.	junija je v naši banovini obolelo za tifu-zom 15 oseb, za grižo 4, za škrlatin-ko 72, za ošpicami 58, za dnšliivim kašljem 21il, za davico 73. za šenom 14. za vnetjem priušesne slinovke 37. za krčevito odrevenelostjo 6, za otročično vročico 3, za vraničnim prisadom pa 1 oseba. Skupno jc umrlo za nalezljivimi boleznimi v omenjenem času 5 oseb.
Nočni napad. Ko se je sinoči vračal po Ptujski cesti proti domu 24-letni čevljarski pomočnik Rudolf Ledinek, so ga napadli neznani fantje in ga tako hudo obklali z noži, da. je moral iskati zdravniške pomoči v tukajšnji .splošni bolnišnici. Orožnikom ie Ledinek izpovedal, da so mu neki fantje že delj časa pretili, ker so imeli na njega hudo jezo zaradi nekega dekleta.
Vlomna tatvina. Včeraj dopoldne ie neznan tat vlomil v zaklenjeno pralnico na dvorišču neke hiše v Miklošičevi u ci. Odnesel je dimnikarskemu mojstru Ivanu Stanteju in njegovemu pomočniku Vinku Terkancu razno obleko v skupni vrednosti 770 Din. Dimnikarski mojster Stante .ie osumil tatvine svojega bivšega pomočnika, ki sc sedaj klati brez posla okrog po mestu.
Racija. Orožniki so priredili včeraj popoldne racijo v grajskem logu nad Tremi ribniki. Imeli so lep uspeh in so vlovili 6 prostitutk ter nekega priganjača. Vseh 6 žensk je prevzela policija in jih oddala v bolnišnico, priganjača pa v policijske zapore.
Živalske kužne bolezni. V dravski banovini se je po stanju 25. junija pojavila svinjska kuga na 66 dvorcih, svinjska rdcčica na 116, konjske garje na 2, mehu rčasti izpuščaj na 3, steklina pa na enem dvorcu.
Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe so prodajali velike sardele po lh Din-male po 12, škombre pa po 18 Din kg-Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 21.3 stopinj C nad ničlo; min'" malna temperatura jc znašala 17 stoP^
C nad ničlo; barometer jc kazal Pr-stopinjah 735.2, reduciran na nK'
732.6; relativna vlaiga 86; prc e r1rn0
jc padlo 6 mm dežja: vrcnie,;!Vir-inove in oblačno; vremenska napo	'
duje pretežno jasno vreme z l's)okli rastom oblačnosti, venda nevihte niso
V M a r i -8 « r 11, 4ne 15. VII. 1534.
Harflsorslil »V e £ e r o J lč« Juirs
Narodni tabor
pri Sv. Križu nad Mariborom
■ tran 3.
Spored nedeljske narodne manifestacije
Od besed k dejanjem! tak je bil sklep Pied kratkim mariborske Zveze kulturnih društev, ki je povabila na sestanek predstavnike vseli mariborskih narodnih in narodnoobrambnih organizacij, da store skupno vsaj nekaj za našo zapu-
nj110 '-11	°2|'^žcno	severno	mejo.
Odzvali so se povabilu in prišli ter izde-
i	i!	spored	velikega	narodnega
tabora za nedeljo 15. julija, ki bo pri Sv. Križu nad Mariborom.
Že v soboto zvečer bodo pri Sv. Urbanu, na Tojzlovem in Zavcarjevem vrhu goreli kresovi in grmeli možnarji o-znanjajoč veliki narodni praznik. Odhod tz Maribora bo v nedeljo zjutraj poljuben. vendar tako. da krenejo društva ob 8. uri skupno v sprevodu z godbo na čelu od Sv. Urbana proti Sv. Križu. Mimo vseh mariborskih in najbližjih sokolskih društev se bodo udeležili tabora tudi Sokoli iz Selnice ob Dravi, od Sv. Jurija ob Pesnici in iz Kamnice. Udeležba na taboru pa je obvezna tudi za ostala narodna in narodnoobrambna društva, in Sicer za Narodno obrano in njene čete, za Jadransko stražo in njeno mornarsko sekcijo, za obe podružnici Ciril-Metodo-ve družbe in še nekatera druga društva. Vabljeni pa so bili tudi številni predstavniki mariborske javnosti in so obljubili svojo udeležbo mestni župan g. dr. Li-pold. oba okrajna glavarja, narodna poslanca dr. Pivko in Špindler, poveljnik inženierske podčastniške šole polkovnik
Putnikovič in drugi. Vse to nam je dokaz, da bo v nedeljo zbran pri Sv. Križu ves narodno zavedni Maribor.
Pred slavolokom bo pozdravil udeležence tabora svetokriški župan g. Jože Mlade. Nato bo krenil sprevod po vasi pred cerkev, kjer bo maša. pri kateri bo pel »Jadran« iz Maribora. Po maši bo pred cerkvijo koncert. PopolcI' ■ ob pol 15. uri pa bo nastop sokolstva, po nastopu nagovori. Prvi bo govoril predsednik Zveze kulturnih društev g. Janko Pirc iz Maribora, drugi zastopnik Sokolstva, v imenu kluba »Meje« g. dr. Irgolič, najavljeni pa so še tudi drugi govorniki. Po nagovorili in po nastopu bo koncert mladinskega tamburaškega zbora društva »Nanos«, nato pa veliko slavje z godbo »Slogo« iz Maribora. Pri tem se bodo pobirali tudi prostovoljni prispevki, ki so namenjeni za najrevnejše šolske otroke pri Sv. Križu.
Članstvo Sokola Matice se zbira v nedeljo zjutraj na letnem telovadišču, odkoder bo krenilo ob 6. uri proti Sv. Križu. Članstvo Sokola Maribor I. bo imelo zbirališče ob pol fi. uri na Kralja Petra trgu, članstvo Sokola Maribor III. pa ob pol 6. uri na letnem telovadišču.
Viteške čete Narodne obrane se zbirajo ob pol 6. uri na Trgu svobode, odkoder bodo krenile z godbo na čelu proti Sv. Urbanu. Klub koroških Slovencev pa se bo zbral ob pol 6. uri zjutraj na križišču Vrtne in Gosposvetske ulice.
K stoletnici Bezenškovega roislva
Iz spominov Viktorja Kovačd
Zelo svečano je letos naš narod proslavil stoto obletnico rojstva očeta slovanske stenografije, profesorja Antona Bezenška. Ob tej priliki .ie napisal za naš list nekaj spominov na skupno delovanje tudi njegov prijatelj g. Viktor Kovač.
Profesor Anton Bezenšek je bil Kovačev najboljši in najbolj odkritosrčen rojak in prijatelj. Bil mu je dolga leta dober in skrben oče, ki ga je zelo vspod-bujal in navduševal za jugoslovansko stenografijo. Zato pa ga je tudi Kovač ohranil v najlepšem spominu. Viktor Kovač je bil leta 1897. na Dunaju, kjer se je učil raznih tujih jezikov, med njimi tudi srbskega, turškega, arabskega in perzijskega. Že popreje je ninogo slišal o Bezenšku, zlasti pa o njegovih napredkih v stenografiji. Pisal mu je v So-
fijo, čeprav ni vedel točnega naslova. Toda. že v 5 dneh ie dobil odgovor, in odtlej sta si Kovač in prof. Bezenškek do pisovala vedno bolj pogosto in mu je prof. Bezenšek v pismih resno svetoval, naj se loti z vso vnemo jugoslovanske stenografije. Kovač ga je poslušal in se je že naslednje leto vpisal v stenografski tečaj. Dosegel je lepe uspehe in je v teku enega leta obvladal vse štiri sisteme stenografije, nakar je leta 1899. napravil izpit iz francoske stenografije.
V	mesecu avgustu leta 1900. je bil v Parizu svetovni stenografski kongres, katerega se ie udeležil tudi Kovač in imel na kongresu predavanje o praktični stenografiji. Za takratno vesoljno stenografsko razstavo pa .ie pripravil razna stenografska dela. zakar je bil nagrajen
z zlato kolajno. Na. omenjenem kongresu in razstavi je Viktor Kovač sam zastopal bivšo Avstro-Ogrsko. V Parizu je ostal Kovač več let, nato pa se je vrnil na Dunaj, kjer je ponovno stopil v najtesnejše stike s prof. Bezenškom, ki ga je do podrobnosti seznanil o razširjenju stenografije v Sofiji, na Bolgarskem in na Balkanu sploh. Prof. Bezenšek je takrat pisal Kovaču dolga pisma in mu v njih opisoval težkoče in nevarnosti, ki jih je imel kot stenograf v Sofiji, kjer so ga morali čestokrat ščititi celo orožniki. Toda prof. Bezenšek ni bil malodušen. njegovi uspehi so ga dvigali in tako je pozabil na vse težavno delo. Kovač se je vestno držal vseh BezenŠkovih nasve tov in je tudi skrbno shranil vsa njegova pisma, o katerih je mnogo pisal v francoski stenografski reviji »La Plume stenographique«. Ob neki priliki se ie Kovač seznanil tudi z iznajditeljem francoske stenografije Emilom Duployem, ki mu je tudi priporočal, naj se poprime stenografije za srbsko-hrvatski in sloveti
ski jezik. Ko je bil Kovač pozneje kot tolmač in korespondent za tuje jezike in kot blagajnik nastavljen pri neki lesni industriji^v BasaLin.še pozneje.. l£Ot ravnatelj rudokopa v Spiču v Dalmaciji, mu je Bezenšek' večkrat pisal, naj bi ga obiskal v Sofiji.
Ko je pošta! Kovač član francoske akademije za stenografijo v Parizu, se je srečal tam tudi s prof. Bezenškom kot članom te akadfcmije. Tam sta se Kovač in Bezenšek tudi prvič in zadnjič srečala. Po tem sestanku je Kovača in prof. Bezenška družila ozka prijateljska Vez. Bezenšek je Kovača neprestano vspod-bujal. naj bi otvoril privatne tečaje za jugoslovansko stenografijo. To .ie Kovač tudi poskušal, toda ni mu uspelo. Šele v Gradcu je pozneje sme! otvoriti svojo šolo za tuje jezike, za stenografijo in knjigovodstvo. Hudo pa je Kovača dimila vest, ko je zvedel za smrt prof. Bezenška, ki ga bo ohranil v najlepšem ir trajnem spominu.
Šport
Revija teniškega
Jutri, v soboto 14. t. m. ob 15. se bo pričel na teniških igriščih ISSK Maribora veliki medmestni turnir Zagreb - Maribor - Gradec, in sicer bo reprezentanca našega mesta merila svoje moči z reprezentanco Zagreba. V nedeljo dopoldne ob 9, se bodo srečali zastopniki Zagreba z zastopniki Gradca, popoldne pa
športa
zastopniki Maribora z zastopniki Gradca. Reprezentanca Zagreba bo prispela drevi, graška reprezentanca pa jutri dopoldne v Maribor. Kot smo že poročali, pošljeta Zagreb in Gradec svoje najboljše moči, tako da bodo tekme nadv,;.;' 7n nimive in napete.
ISSK Maribor:SK Ptuj. V nedeljo 15. tm. ob 10. dopoldne bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Ptujem.
Zastopniki ljubljanske SK Ilirije v Ma-riboru. Včeraj sta prispela v Maribor predsednik SK Ilirije dr. Lapajne in inž. Bloudek, da bi se porazgovorila s predstavniki mariborskih klubov o položaju v našem nogometnem športu. Širšega sestanka s predstavniki mariborskih klubov ni bilo. pač pa sta se sestanka, ki je bil zasebnega značaja, udeležila dr. Stamol. in dr. Jetmar.
Velika planinska, tujsko-prometna in športna svečanost v Mežici. Pod vznožjem stare sive Pece — kraljestva kralja Matjaža — bo v nedeljo 15. t. m. svečana otvoritev modernega letnega kopališča SP D v 'Mežici, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti gospod generalni ravnatelj George Bargate. Spored svečane otvoritve kopališča je naslednji: 1. Blagoslov. 2. Otvoritev in nagovori. 3. Krstitev. 4. Plavalne in skakalne tekme s sodelovanjem SK Marato-
na iz Maribora. 5. Veselica s plesom, ribolovom itd. Sodeluje polnoštevilna rudniška godba pod vodstvom g. Skace-ja. Izvolila se bo najlepša plavalka, ki bo nagrajena in prejme naslov »Mis Mežica«. Za prevoz gostov s Prevalj in nazaj je preskrbljeno. Začetek ob 14. (2.) uri. Vse prijatelje vljudno naprošamo, da usmerijo svoj izlet Ip. julija t. m. v Mežico k tej svečani otvoritvi. Posetnike tudi vljudno naprošamo, da se ob prihodu v Mežico takoj’ zglasijo pri funkcionarju glede prehrane.
Adam in Eva.
»Zakaj je ljubi Bog ustvaril najprej Adama in šele potem Evo?«
»Ker je ljubi Bog prav dobro vedel, da ni dobro — začeti z ženskami.. .«•
Mlada usta.
Ko je prijatelj obiskal prijatelja na njegovem domu. je vprašal devetletno Ani-,co: »Ali veruješ v štorkljo?« »Ne,« se je odrezala Anica. »Toda moja najstarejša sestrica pa je morala verjeti, ker jo je štorklja včeraj vščipnila y nogo.
H.	J. Magog:
Tajinstveni vitrijol
"Iuvultacija?« odvrne Mari n ga ud. Mno Zim je ta beseda polna misterija, ki vzbuja domišljijo in sipomin na davne povesti. Malo jih je, ki ne taje njene moči. a nihče ne pozna njenega bistva. Ce-
lo	lahkoverni ljudje, ki se strastno zanimajo za fantastične zgodbe, menijo, da segajo primeri daleč nazaj, v zgodovino. Pa vendar se še v današnjih dneh dogajajo ti skrivnostni pojavi. Jaz sam sem bil priča strašnemu dogodku, ki je vsem prisotnim stisnil srce, da so onemeli od nepojmljive groze in strahu.
Mogoče je kdo izmed vas poznal Cler-monthira, onega visokega mračnega moža, ki so se mu oči tako svetile, da jih je moral vedno zastirati s svojimi dolgimi trepalnicami? Goste dolge obrvi pač niso blažile izraza njegovega lica. Vsi, ki so ga poznali, so se ga nekam bali, zlasti še. ker jc bil zelo redkobeseden. N a živali smo ga splošno »lepega mračnjaka«.
Zdi se mi. da sem bil jaz edini, ki sem ga poznal bliže, in temu poznanstvu se, moram zahvaliti, da sem prodrl globlje v njegovo dušo in mogel razumeti dramo, o kateri vam hočem govoriti.
Pred menoj ni mogel zakriti nežnih Čuvstev, ki so ga navdajala za neko plavolaso ljubko deklico. Maud Barellay ji ie bilo ime in bila jc živo nasprotje Clermonthiera: kajti bila je prav tako veselega značaja, kakor on temačnega in prijaznega vedenja, kakor on zbadljivega
A kot vse ženske, je tudi ona rada po-koketirala, in dasi se je smejala Cier-monthierjevi strasti, jo je s svojim vedenjem nevede le še podžigala.
Jaz sem Clermontbiera dobro poznal, in ko sem ga videl, kako stiska zobe in siplje bliske oči. se nisem mogel premagati, da ne bi nekega dne opozoril deklico na nevarnost in ji svetoval, naj prekine ž njim, če ga ne mara za moža.
Zresnila se je.
»Prav imate,« mi je dejala. »Moje vedenje je res blazno in za nič na svetu bi ne marala biti žena tega človeka.«
In prav one dni ga je srečala v nekem salonu, kamor sem bil tudi jaz večkrat povabljen. Nekaj dni je potem ni bilo, nato pa je zopet prišla, toda ob drugem času kakor sicer, upajoč, da ne bo naletela na Clermonthiera.
On je postal še mraonejši in nedo-stopnejši — le, a jaz sem znal citati v njegovih očeh, \z katerih sta s!jala bol in naraščajoči bes .— in 211 aI je tako spretno urediti, da se je sešel z njo. Ona se mu je hotela izogniti, kakor da ga ne pozna. Glermonthier pa jo je zgrabil za ramo sikoraj brutalno. »Bežite pred menoj,« jo je vprašal stisnjenih ustnic.
Maud se je prestrašena obrnila. »Nikakor ne,« mm je odgovorila in prisilila obraz v brezbrižen nasmeh. »Saj sl nimava ničesar povedati...«
»O, morda pač!« je odvrnil on s trpkim glasom.
»Predolgo bi trajalo. In utegnilo bi koga razburiti. Zaročena sem.*
In Maud se je obrnila, da bi odšla. A liubosumnež je zgrabil divje njeno než-
no roko in prisilil deklico, da mu je pogledala v obraz.
»Moram z vami govoriti... jutri. Moram govoriti!« Pogledal ji je trdno v oči.
»Da!« je zamrmrala bolestno. »Pridem ...«
Povesil je oči, deklica pa je zbežala. Drugi dan sem odšel ne vem zakaj, po Clermonthiera. Ko sem vstopil v njegovo sobo, je nervozno stiskal med prsti kos voska ter gnetel iz njega majhen kipec.
»Kaj pa delate?« sem ga vprašal tja-vendan. »Nisem vedel, da se bavite z umetnostjo.«
»Nič, nič,« je odgovoril suho.
Nato je vstal in vtaknil kipec v žep. Skupaj sva odšla. Maud je bila že tam.
O11	se ji je približal in ji s srepim pogledom ukazal, naj gre ž njim v samoten kot dvorane. Začel se me je polaščati nemir. Neslišno stopim k njima. Cul nisem ničesar. Le ena beseda mi je prišla do ušes: »Nikdar vas ne bom ljubila.« Tedaj sem opazil, da je potegnil Clermontbder iz žepa voščeni kipec in ga približal Maudi.
Malodni potem so listi objavili, da se je deklica zaročMa, in navedli, kdaj bo poroka. V jutru poročnega dne obiščem poln zlih slutenj Clermonthiera. Njegovo vedenje, odkar je izvedel za njeno zaroko, me je vznemirjalo, te oči mu je odseval neskončen obup, in strašno je moralo biti maščevanje, ki se je porajalo v njegovih možganih. Ko sem vstopil v
njegovo sobo. je sedel pri mizi in držal v rokah oni voščeni kipec. Sedem mu nasproti in tedaj opazim na mizi skodelico z brezbarvno tekočino. Čudna slutnja me zgrabi za srce.
»Kaj pomeni tb« vprašam nehote.
»Vitrijol!« odVrne Clermonthier in prasne v smeh.
Groza me je stresla, in sam pri sebi sem se zaklel, da bom skušal preprečiti njegov namen, makar s silo. On pa, kakor da ni mislil na nič. S pozornim očesom je motril kazalec žepne ure, ki jo je položil na mizo. Polagoma se pomirim.
»Enajst!« spregovori nenadoma. »V cerkev je stopalo spremstvo.«
Stresel sem se. Oči so se mu srepo zazrle v prazno, kakor da vidijo v dalji nekaj pred seboj.
»Zaročenca korakata naprej,« mrmra z zamolklim glasom. »Zdaj. sta pred oltarjem... Izmenjavata si prstane... Duhovnik ju blagoslavlja ... Oh, oh, oh!«
Ali je bil smeh ali tuljenje? Njegov obraz se je krčevito spačil od sovraštva: takrat je potopil glavo voščenega kipca v skodelico z vitrijolom. Divje se Je odbijal njegov smeh od sten.
Ob istem času — izvedel sem še tisti dan — se je nevesta zgrudila s strašnim krikom in si zastrla obraz z rokami. Vsi SO priskočili; odvzeli so ji pajčolan iti odtrgali roke iz-pred obraza: njeno krasno lice je bilo spačeno, ožgano, kakor da ji je nevidna roka zlil* vanj poino skodelico vitrijola.. ■
MARIJ SKALAN:
103
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Hvala ti za poklone in nežne besede, ki mi izpričujejo tvojo globoko vdanost, junak junakov! Ponosna sem, da si me počastil s svojim obiskom, ti, ki si hrepenenje vseh ženskih src Semisiri-sa in Atlantide! Kaj mi je naklonilo to veliko srečo?«
»Hrepenenje, ki mi je napolnilo srce, da si želi samo tvoje bližine, o lepa, najlepša!«
»Ce si ne želiš drugega, bodi pozdravljen v mojem rožnem domu! Sedi na blazino in govori mi o svojih junaških činih!«
»Nebom ti, o lepa, govoril o svojih junaških činih, ker so nevredni besedi ob tvoji lepoti. Dovoli mi rajše, da ti govorim o željah srca svojega!«
»Poslušam te.«
»Koderkoli sem hodil, koderkoli sem bival in se bojeval za veličino slave in moči očeta tvojega, vladarja vladarjev, za Atlantido in Semisiris, sem se zavedal, da je moje življenje posvečeno tudi tebi, gospodarica! Tvoja podobami je bila pred očmi, kadar sem napadel sovražnika, da ga premagam, tvoje ime mi je bilo na ustnah, kadar sem zrl smrti v obraz. In ko sem s slavo zmaige ovenčan pridirjal na svojem divjem konju pred obzidje srca sveta, sem iskal samo
tebe in pozdrava tvojega.«
»Hvala ti za misli in želje, hvala ti za vdanost in naklonjenost do mene!«
»Ne zahvaljuj se, lepa. Hrepeneti po tebi je naslada, ki je že sama po sebi višje plačilo tega sveta.«
»Preveč laskave so tvoje besede.«
»Še premalo, najlepša in najplemenl-tejša med ženami. A glej, hrepenenje, ki me je vodilo k tebi, je ob tebi še bolj naraslo; spremenilo se je v strašen orkan, ki grozi uničiti moje srce, mojo dušo in moje telo. Žene me z neodoljivo silo prav v najtesnejšo tvojo bližino. Hoče, da se izpolni cilj življenja mojega, ki mi je bil obljubljen. Zato ne odlašaj s svojo milostjo, skloni se do mene, sužnja svojega, in reci tisto besedo, ki naju bo popolnoma združila.«
»Tisto besedo ..,?«
»Besedo: ljubim te!«
»Kdo te ne bi ljubil junak junakov? A kako bi, kljub vsemu temu, mogla že sedaj reči to besedo? Dolžnost nedolžne deklice je braniti svojo nedolžnost.«
»Samo pred zapeljivcem, ne pred ženinom.«
»A ženin, ki ljubi, mora biti kakor zapeljivec!«!
»In če ga ona ljubi?«
»Tudi tedaj še ne smejo govoriti usta.«
Delo našega Sokolstva
Uspeli nastop Sokola v Poljčanah
V	zadnjih letih se je sokolska misel v Dravinjski dolini močno razrasla, zlasti se je razmahnila v 1. 1930., ko so se v vseh večjih krajih ustanovila društva, odnosno čete, tako v Ločah, Št. Jerneju, Poljčanah itd. Štiri leta so potekla od tedaj, kratko, rekli bi preizkusna doba društvenega obstoja, zato nas sadovi teh novih društev, ki jih vidimo na njihovih nastopih tembolj veselijo. Še bolje bi jih vedeli ceniti, če bi nam bile tu in tam znane vse tiste podrobne nevšečnosti, s katerimi se mora boriti vsako društvo, včasih celo brez potrebnih sredstev.
Tako smo prejšnji teden poročali o le-pih sadovih Sokola Loče, v nedeljo pa je prav lepo uspel četrti letni nastop polj čanskega Sokola. Nadvse živahno vrvenje je bilo na letnem telovadišču že vse zadnje dni ob pripravljanju telovadnega in veseličnega prostora, ki je doseglo višek v soboto. Vse je bilo priprav ljeno in odvisno le od vremena, ki je pa bilo sijajno. Zlato solnce je prisijalo v nedeljo zjutraj v sokolski pozdrav in vztrajalo ves dan.
Dopoldne šo se vršile skušnje. Ob 15. uri so se vsi oddelki Sokola zbrali na postaji, nakar se je po prihodu vlaka razvrstil sprevod, ki je z godbo na čelu odšel skozi Pekel na telovadišče.
Pester, obširen, skoro preobširen spored je otvorila deca, nato pa so poleg predpisanih vaj izmenoma še po večkrat nastopali vsi oddelki, tako ženska deca z lepimi venci, s srčkanimi solnč-niki, moška deca z igrami, dalje ženski naraščaj z ritmično osmico, moški s skupinami, članice s »Serenado« (ritmični nastop), dalje s plesom s tambur-Čanami. skupno s člani so nastopile na gredah itd., ter razen tega še gostje, deca iz Loč, kot kosci in grabljice; vse pestro kostumirano. Nekatere stvari bi v
dvorani na odru ob mamljivi razsvetlja-
vi	seveda še bolj učinkovale.
Za svoja izvajanja so bili vsi vsakokrat prisrčno nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Ves tehnični del nastopa je bi! v rokah naših požrtvovalnih vaditeljev bratov in sester: načelnika Mesariča, načelnice Požegove, Danice Krajnčeve, Magde Vrečkove, Ivana Bremca in Vladka Krajnca, ki zaslužijo za svoj trud vse priznanje.
Po zadnji točki, kjer so nastopili vsi oddelki s sestavo »Hej Slovani«, je pozdravil vse navzoče starosta br. Lipovšek, posebej še zastopnika župe br. Doj-cinoviča in okrožnega referenta br. dr. Ervina Mejaka. Zahvalil se je vsem za lep obisk. Bodreč domače Sokole k še intenzivnejšemu delu, je zaključil svoj nagovor s trikratnim »Zdravo«« na našega kralja in starešino Peterčka. Po zanosnem govoru br. Dojcinoviča, ki je naglašal pomen Sokolstva za državo, ki ima v njem svojega najzvestejšega državljana, je godba zaigrala »Bože pravde«.
Tudi poznejša prosta zabava je prav zadovoljivo uspela. Poleg godbe je ustvarjal razpoloženje sokolski pevski zbor, sestrev šatorih ga. in gdč. Krašo-vic, ga. Živko itd. pa so skrbele, da ni kdo žeje ali lakote umrl. Tudi vsem ostalim, ki so k uspelemu dnevu pripomogli, najlepša hvala! Zdravo! !
Sokolsko društvo Štrigova priredi dne 15. trn. svoj običajni javni nastop. Ker pripada društvo sedaj murskemu okrožju, ker je zelo agilno in se njegovo članstvo rado udeležuje nastopov sosednih društev in čet, se bodo bližnje bratske edinice gotovo v častnem številu odzvale prijaznemfl vabilu Štrigovčanov ter jih 15. trn. podprle š svojim obiskom.
pm
Občinske takse. Banska uprava v Ljubljani je z odlokom II. No. 1895/2 od
22.	junija 1934 odobrila proračun mestne občine ptujske za upravno leto 1934 ter v kritje primanjkljaja dovolila, da sme pobirati mestna občina v letu 1934 za kritje občinskih potrebščin po vsem občinskem ozemlju naslednje davščine:
1.	51 % občinsko doklado na vse državne neposredne davke. 2. Občinske trošarine: a) od 100 l vina po 150 Din; h) od 100 1 šumečih vin po 2000 Din; c) od 100 1 piva po 100 Din; 5) od hi — stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po 5 Din; d) od
100 1 sadjevca po 25 Din; c) od goveda nad enim letom po 20 Din; f) od prašiča po 10 Din; g) od goveda pod enim letom po 10 Din; h) od drobnice po 5 Din; i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) po 20 Din; j) od uvoženega blaga po tarifi. 3. Ob č i n s k e takse v smislu uredbe o pobiranju občinskih taks v območju mariborske oblasti, skle njene v seji dne 21. decembra 19.33, odn. 19. aprila 1934. 4. Druge davščine:
a) najemninski dinar (od bruto-najemni-ne) do 200 Din 8%, nad 200 Din do 16% ;
b) od prenočevanja tujca 30% od cene oddanih prostorov, v smislu naredbe celokupne dež. vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, Ur. I. št. 174/66 — 1921;
»Brez njih besede ni izpolnitve ljubezni in ni združitve.«
»Priti mora počasi, kakor pride čas cvetice, ko odpre svojo medno čašo.«
»Je to le igra besed ali odklonitev?«
»Govorim le o razcvetu cvetke!«
»Jaz pa bi rad izpolnitve!«
»Počasi teče reka, pa vendar priteče
v	morje in se združi z njim.«
»In če bi na svoji dolgi poti usahnila?«
»Ce je dovolj velika in globoka ne more usahniti.«
»Če je ... Če pa ni?«
»Dotekajo ji vedno nove vode.«
»Koliko časa naj tedaj še žge moje srce jalovo hrepenenje?«
»Hrepenenje ni nikoli jalovo.«
»A boli, razjeda.«
»Tem slajša je potem izpolnitev.«
»Ne vedno. Prišel sem z daljpjih bojišč, iz silnih daljav, prehodil sem planjave in višave in cilj si mi bila samo ti, o lepa, najlepša! Truden sem od potovanja in Tad bi se spočil ob tebi. Daj, da se izpolni takoj, po čemer hrepeniva!«
»Želim, a glej: pokaži s čakanjem, da je tvoja ljubezen večja kakor nestrpnost in poželjivost.«
»Ne vem zakaj bi bil potreben še ta dokaz, ko jih je bilo že toliko?«
»Dokazov ni nikoli preveč.«
»Ti se izmikaš?«
»Nikakor. Hočem se le pripraviti, da bom zares tisto, kar misliš, da sem.«
»To si že davno.«
»Tega ne veš.«
»Vem.«
»To vem samo jaz.«
»Torej še nisi?«
»Ne.«
»Kako dolgo naj torej še čakam?«
»Ne dolgo.«
»Še en dan?«
»Več.«
»Še en teden?«
»Več.«
»Še en mesec?«
»Morda. Ne morem kar tako določiti tega časa.«
»In če ne bom mogel?«
»če me zares ljubiš tako. kakor govoriš, in da me ljubiš, ne dvomim, bor mogel.«
»Morda se motiš. In potem, kaj porečeta tvoj veliki oče, faraon faraonov, in moj oče Tutalis? Nestrpno čakata kakor jaz velikega dneva najine združitve, če zaukažeta, da se izvrši takoj? Pravico imata.«
»če ju ti sam poprosiš potrpljenja, se ne bosta upirala.«
»In če ju ne poprosim?«
»Potem tvoja ljubezen nj tako velika, kakor govoriš.«
»In če tvoje besede niso mišljene tako, kakor so postavljene?«
»Ti dvomiš?«
»Bojim se.«
»Potem omalovažuješ svojo vrednost.«
»Je to samo poklon?«
»Slišal si moje besede.«
c) na vozila: za avtomobile do 30 PH 100 Din, nad 30 PH 1500 Din, na enovprežno kočijo 100 Din, na dvovprežno kočijo 250 Din.
Mestna godba je pričela prirejati med-tedenske koncerte v mestnem parku. Prvi koncert bo v soboto 14. t. m. ob 20. uri. Razen tega bo vsako nedeljo ob 11. uri koncert na istem mestu.
Kino. V soboto 14. t. m. in v nedeljo 15. t. m., obakrat ob 20.30, se predvaja film »Pesem hrepenenja.« V glavni vlogi Marta Eggerth. Sodeluje orkester dunajske filharmonije in zbor dunajske državne opere.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla Zofija Malekova, hčerka železničarja, stara šele 19 let. Naj v miru počiva!
Požar v ptujski okolici. V sredo 11. t. m. zjutraj je zažarelo nebo nad Sv. Vidom pri Ptuju. Požar je nastal pri posestniku Francu Muzku v Tržcu; goreti je začelo gospodarsko poslopje in bi nedvomno zajel plamen tudi sosednja poslopja, da niso v pravem času prihiteli na pomoč gasilci iz Jurovcev, Sv. Vida in Ptuja, katerim se je posrečilo požar lokalizirati in pogasiti. Škoda znaša 10 tisoč dinarjev, ki je krita ie deloma z zavarovalnino. Na kak način je nastal požar, še ni pojasnjeno.
Ženske o ženskah
Madeletia Scudereau, znana francoska publicistka, je nekoč dejala: »Kdor bi napisal kar preklepečc skupaj 20 žensk v desetih minutah, bi napisal najslabšo knji go na svetu. »To trditev pa je odločno pobila priznana organizatorica ženskega gibanja Gasquetova, ki je zbrala misli 19 žena zadnjih treh stoletij in jih objavila v posebni knjigi. V knjigi so zastopane velike žene. vmes celo neka kraljica, pisateljice, učenjakinje in druge duhovite zastopnice nežnega spola. Na ta način so dobili Francozi popoln pregled ženske modrosti. Zofija Arnouldova pravi, da je zakon moža in žene veda, ki je nihče ne študira. Neka princczinja pa je vzdihnila, da je najboljši pogoj za zakonsko srečo, če sta mož in žena enako bedasta.
Nailepši demant na svetu
Najdragocenejši in najlepši demant je
nosila angleška kraljica na slavnostni pojedini, ki je bila prirejena na čast indijskim radžam in maharadžem, ko so se mudili v Londonu. Demant ima tako lepo obliko, da bi umna človeška roka ne mogla izoblikovati lepšega. Ime mu je »Kullinan« in prekaša po dragocenosti in velikosti svoja dva brata »Orlova« in
»Kohiniria«. Na slavnostni pojedini so pokazali tudi indijski princi svoj sijaj, vendar je sloviti »Kullinan« daleč prekosil vse indijske dragulje.
Zgodovinski nagrobniki
Mestna občina carigrajska je sklenila pred kratkim zgraditi mozej nagrobnih spomenikov. Turška vero prepoveduje upodabljati živa bitja, zato so bili umetniki primorani usmeriti svoje znanosti in spretnosti fantaziji okraskov obstoječih iz geometričnih likov, vzetih iz rastlinstva. Podobno temu so ustvarili tudi lepopisje, ki je za naše oko precej zamo taua umetnost. Nagrobne spomenike turškim mogotcem krasi po navadi vdolbe-na pisava, ki priča o njihovem zemskem življenju. Prav gotovo bodo turški zgodovinarji našli na spomenikih, ki bodo zbrani v muzeju, zanimive podatke iz nekdanjih tako mogočnih časov. Tudi je izdala turška vlada odlok, po katerem morajo zapreti mestna pokopališča, ki bodo v bodoče manjša ko doslej. Svojci pokojnikov pa bodo vse nagrobne spomenike zgodovinske vrednosti izročili muzeju, kjer si bodo z njimi belili glave zgodovinarji.
Mali o
Rasno
DOBROIDOČO GOSTILNO
v Mariboru oddam takoj v najem. Naslov v upravi. 2858
OPOZORILO!
Postopal bom potom oblasti proti vsaki osebi, katera bi širila od danes napnej o meni lažne govorice. F. Novak, Maribor.	2860
PIJTE ZDRAVILNA VINA!
Viška črnina se dobi pri Po-vodniku, Rotovški trg 8. Isto-tam doblto dnevno sveže morske ribe na različne načine pripravljene. Vsa vina čez ulico cenejša. 2859
Kupujte svoje po« trobil Ino pri nailh inaorontlhl
Stanovanje
STANOVANJE
oddam. Cankarjeva ulica 5.
2857 _
ZRAČNO STANOVANJE
2	sobi, kuhinja, oddam takoj proti odkupnini 2000 Din. Gostilna, Tržaška cesta L   2861 _
ENO ALI DVE GOSPODIČNI
sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašati Dravska ulica 15-!., desno.	3864
BRANJARIJO
s stanovanjem oddam. Erjavčeva 10.
Melje-
2863
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavi
STANKO DETELA v Mariboru.