it. 58 Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto . • 15 K V, » . . io „ .• • V8 „ . . 5 „ .Rofi^i^,š^iJU|e ^tartdl3^ia?hir V Gorici se prodaja5 '»Sb'ča" v vseh tobakarnah. „SOČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v tetu ,; Voziti red železnic; parniko? in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. — Telefon Št. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J, Fabčič) tiska in zal. Deželne podpore. V nastopnem podajemo izkaz deželnih podpor iz letošnjega zasedanja. Primerjali smo v št. 46. objavljene z uradno razglašenimi v »Gorici« ter prišli do teh zaključkov: Obnouljene podpore: Lahi. V izkazu v št. 46. smo izkazali za Lahe obnovHenm podpor 42601) To število popravljamo tako, da prištejemo med obnovljene še 25000 za most čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino in 200 sadje, zadrugi v Ajellu, skupaj več 25200 Skupaj 67800 Znašaj o k a k o r v torej j e d n a k o (j o r i c i«. Slovenci. V izkazu št. 46. smo izkazali obnovljenih podpor: Tolminsko 62750 Sežansko 22300 Goriško 17200 Gradiščansko 5800 Skupaj 108050 »(j (i r i c a« jih i z k a z u i c j i a v » o tolik o. j Noue podpore: Splošne. I »Gorica« jih izkazuje 145452 J Med splošnimi (»skupnimi kredi- j ti«) ima uštet prispevek goriške- I mu municipiju za realko 2000 K; I za uravnavo Verse J8000 K; J družbi sv. Elizabete v Gorici 300 j K in družbi sv. Vincenca v Gorici J 800 K; skupno 21100 K. To pa so svote, od ka.erih ne dobimo Slo- J venci nič; uravnava Verse tudi I ne tiče med »skupne«. Torej se mora onih 21100 K odbiti. Ostane 124352 Mi smo izkazali splošnih podpor Med splošne smo prišteli tudi 80000 k municipiju v Trstu za obrežno cesto, 250 K podpor I. B. in K. G. 5000 K Iv. Fonzariju za most čez Sočo,' Št. Maver, 2000 K za baziliko v Ogleju. Te odštejemo, kakor »Gorica« ter jih prištejemo, kamor res tičejo. Skupno je 1 Gradiščansko (34050 -f 4200 za 21100 bramb. napr. Mernik) Razno 38250 25610 I 211602 »Gorica« j i Ii r a v n o t o I i k o. Skupaj 776415 k a z u j c 87250 Ostane 124352 Lahi. Izkazali smo v št. 46. podpor 878303 Odštejemo obnovljene 67800 ostane Odšteti je še 2241 K penz. L. NI, in 4200 K za brani. napr. Mernik, 810503 Splošnih novih podpor je 124.352. Med temi vidimo n. pr. 7000 K zavodu za pospeševanje obrti; cestnim odborom 20000 K, deželnemu odboru je danega na razpolago denarja 59U00 K; torej že tega denarja nad 80000 K. Kam pojde ves ta denar? Ni dvoma, da ne bo ',-s in '/o, ampak mirne vesti lahko bi računali '/.., za Slovence, 2,;. pa za Lahe. Ali vzemimo '/a za Slovence 62176 1 s za Lahe 62176 Torej skupaj 6441 Siovenci Novih podpor V'a splošnih ostane 804062 Prišteti je 2 podpori 15. G. 250 K. municipu Trst 8OO0O K za obr. j cesto in za baziliko v Ogleju ! 2000 K. skupaj 82250 Novih podpor 776415 62176 Skupaj 838591 Lahi Skupaj 886312 >. Gorica« je izkazala 765212 Ušteti pa je dolžna k tej svoti ! 100000 K za železnico iz Gorice j v Červinjan. za realko 2000 K j gor. municipiju, za Verso 18000 K, za Elizab. in Sv. Pavi. .300 in 800 K, ker to je laški denar, znaša - 121100 Skupaj 886312 Slovenci. Tolminsko 197100 Sežansko 75810 Goriško (434.645 -j- 5000 Fon-zari za most čez Sočo, Št. Maver 439645 splošnih 886312 62176 Skupaj 948488 Stalne podpore: Goriški zvezi Podpore kmetovalcem Za ustanovitev Raiffeisnovk Pomnoženje post. v hosp. Gradež Povišanje 4 štipendijev Gor. municip. za realko Trgovski šoli v Gorici Obrtna šola v Tržiču Obrtna šola v Moši Obrtna Šola v Nabrežini Obrtnim šolam laškim Obrtnim šolam slovenskim 6000 1000 2000 800 800 2000 2000 200 1200 400 4500 4210 Zavodu za posp. obrti. Trgovska šola 1000 6000 Skupaj 32110 Cisto slovenskih je med temi Goriški Zvezi 6000, obrtni Šoli v Nabrežini 400, obrtnim šolam slovenskim 4210; torej 10610. Cisto laških je med temi 16900 K. V desetih letih n. pr. dobijo Slovenci od svojih čisto slovenskih podpor 10.610 106.100 K. V desetih letih n. pr. dobijo Lahi od svojih čistih laških podpor 16900 K 169.000 K. Torej povsodi več. In Bog ve, kako se porabijo še ostale podpore ?! .letino podporo na slovenski strani moramo odbiti, ker ne velja nič, to je podpora 100.000 K za preskrbovanje vode za občine Vipavske doline. Dana je samo za to, da se pomaga Lahom, da dobijo lažje državno podporo, ker se poreče, da skrbijo ob jednein za kmečke občine z vodovodom za Gorico. To reč '¦ smo obrazložili že večkrat. Če bo hotela kaka občina vodovod,- bo morala prositi od kraja in na novo se jej dovoli ali pa ne dovoli podpore. Svota 100.000 K je v proračunu res le samo radi lepšega. Torej odštejmo jo! Slovenci 776.415 manj »podpora« za vodovode Vip. obč. 100.000 ostane 676.415 Upoštevati moramo le podpore, ki res kaj veljajo! Lahi 886.312 Slovenci 676.415 Razlika: 209.897 (Konec pride). Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem teesgu. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevei 9. I. (Dalje). »Mi niti sto milj nismo oddaljeni od obrežja, na katerem je videl Beicher oglje. Kaj pa je to, izlet sto milj daleč? Nič. Še daljše izhode ?:> že delali ljudje po ledu, in to ob ravno tako hudem mrazu. Pojdimo torej, kapitan!«. »Idimo torej!« vzklikne Hatteras, ki se je hitro zavzel za doktorjevo misel in ki si je že vse naslikal v .svoji domišljiji, kako se bodo srečno rešili. Tudi Johnsona prehiti doktor s tem sklepom; on odobri načrt in ga sporoči svojim sodrugom, ki ga nekateri z navdušenjem pozdravijo, drugi pa ravnodušno sprejmo. »Oglje na teh obrežjih!« se začudi Wajl, ki je bil ves zakopan v svoji postelji in zdihoval v bolečinah. »Naj gredo iskat,« reče nekako skrivnostno Shandon. Toda predno so se odpravili na odhod, določi Hatteras čisto natanko mesto, na katerem se nahaja Fonvard. — Umljivo je, kolike važnosti je to bilo, in zakaj je morala biti lega matematično natanko preračunjena. Ce bi bili enkrat proč od ladje, ne pridejo zopet do nje brez natančnih številčnih podatkov. Hattteras je torej šel na krov in določil večkrat lunino razdaljo ob raznih časih in poldnevno visočino glavnih zvezd. To opazovanje je bilo seveda težavno, ker se je vsled mrazu koj nabrala plast ledu na steklu in zrcalu od sape, ki jo je Hatteras izdihoval. Kljub temu je dobil zelo natančnih podatkov za svoj tačun, ki ga je Šel potem izvršit v sobo. Ko konča svoje delo, vzdigne začuden glavo* vzame zemljevid v roke, naredi na njem dotične točke in pogleda doktorja. »No?« mu namigne ta v svoji radovednosti. »V kateri širini smo bili v začetku prezimovanja?« ga vpraša Hatteras. »Ob oseminsedemdeseti stopinji in petnajsti minuti širine ter ob petindvadeseti stopinji in petintrideseti minuti dolžine, če hočete vedeti popolnoma natančno.« »Torej se naše ledeno polje pomiče naprej! Za dve stopinji smo sedaj bližje severu in dve stopinji bolj na zahodu, najmanj tri sto milj od kraja, kjer bi imela biti ipb vašem zaloga oglja!« »In ti nesrečneži ne vedo ...« reče doktor pomilovalno. »Tiho!« zabiči Hatteras ter položi prst na svoje ustnice. XXVIII. Priprave na odhod. Hatteras ni hotel svojega moštva obvestiti, v kakem položaju se nahajajo. In pruv je imel. Kajti Če bi ti nesrečniki zvedeli, da jih tira led z nepremagljivo silo proti severu, bi zbesneli in obupali. Doktor je to dobro izprevidel in odobril Hatterasov molk. Ni si mogoče misliti, kaki veseli občutki so navdajali Hatterasa, ko je spoznal novi položaj, a prikril jih je globoko v svoje srce. To je bil prvi srečni trenutek, ki ga jb Hatteras občutil po tako dolgotrajnem boju z naravo. Bil je torej sto petdeset milj bližje severu, skoro samo osem stopinj od tečaja! Toda to svojo radost je skrival globoko v svoji notranjščini, da je niti doktor hi mogel opaziti, ki se je sicer popraševal, zakaj Hatterasu oko tako nenavadno žari, toda ni si vedel odgovoriti na tako enostavno, naravno vprašanje. Na tak način se je bil For\vard oddaljil od kraja, kjer je bil Edvard Beicher opazil oglje; mesto sto milj bi bilo treba iti sto petdeset milj nazaj proti jugu. Po kratkem razgovoru glede te točke se pa Hatteras in 01a\vbonny vseeno odločita, da gresta na pot. Ce je Beicher govoril resnico, in vzroka ni oilo o tem dvomiti, se je vse to moralo nahajati v ravno ti-I stem stanju, kakor je bil on zapustil. Od leta 1853. ni nihče več prišel v te kraje. Eskimov je pa v tej širini tudi malo ; ali pa nič. Kaj takega kakor na otoku Beecher se na Noe, vem Cornvallisu ni moglo pripetiti. Nizka temperatura je morala tu vse ohranjati v dobrem stanju za nedosleden čas. Vse je torej kazalo, da se splača mahniti jo preko ledenih poljan. Pot bi morali prehoditi približno v štiridesetih dneh, kakor so preračunih, in Johnson je temu primerno preskr-bel potovalne potrebščine. Vso pozornost je obrnil na sani, ki jih je naredil po groenlandskem vzorcu, petintrideset palcev široke in šti-' riindvajset črevljev dolge. Eskimi jih delajo pogosto po petdeset črevljev dolge. Jefhnson jih je naredil iz dolgih, spredaj in zadaj navzgor zavitih desk, ki jih je zvezal z dvema vrvima, tako da so bile sani nekako prožne in so bile bolj varne pred nevarnim stresovanjem. Take sani so lahko tekle po ledu, seveda ne po svežem snegu, čigar bele plasti še niso biie dovolj strjene; zato so imele.na vsaki strani še navpične držaje, da se jih je lahko privzdigovalo in-so se tako vseeno lahko vlekle.. Obdrgnili so jih Še z neko meševino iz žvepla in snega, kakor so tlof delali Eskimi, in tako so čudovito lahko drčale po ledu. ioliGe na fesu. Kemično poskuševališče v Gorici je izdalo poročilo o lanskem pokončevanju kobilic na Krasu. Lovili so kobilice šolski otroci pod vodstvom učiteljev. Lovili so jih po 3 me na dan, nalovili 109.000 litrov, to je za 11 vagonov. Učencem je bilo izplačane nagrade skupno 17000 K; vsak učenec je nalovi! na dan po 4 litre kobilic ter zaslužil na dan 64 v.' Za nabavo orodja in drugo potrebno k temu se je porabilo 5400 K. Učitelji so dobili remuneracij okoli 3000 K. Skupnih troškov je bilo z ravnateljskimi 2500 skupno okoli 28.000 K. Vsak 1 je stal poprečno 25 v, 45 milijonov kobilic. Če zavžijejo na dan trave za polovico svojega telesa, bi bile potrebovale uničene najmanj 57a vagona trave-ali 2 vagona sena vsak dan. Ako bi bile žive še en mesec, bi bije uničile še najmanj 60 vagonov ali 6000 kvintalov sena, kar bi ne bile napravile škode še drugje. Poprečno 400 jih je za 1 liter. Nalov-Ijenih je bilo 109.000 litrov, torej okoli 45 milijonov kobilic; med temi babic okoli 30 milijonov; te bi bile zlegle lahko 3 milijarde novih kobilic. To poročilo je naravnost nekaj strašnega. Torej toliko kobilic so ujeli le lani po Krasu in vendar jih je letos zopet vse polno, toda s pompom napovedana akcija za uničevanje kobilic pa počiva! V trinajsti seji deželnega zbora letos je bilo govora o pomoči proti kobilicam na Krasu. Poročevalec je bil kraški poslanec dr. Stepančič, ki je v imenu peticij-skega odseka predlagal: deželni zbor dovoljuje 17000 K, to je 2bc/o proračunjenih troškov; vlada je dovolila 60%; 15% naj bi plačale občiue, ker so pa Občine že tako obremenjene, se priporoča vladi, naj prevzame še ostalih 15%. Poslanec Stepančič je imel takrat, meseca februarija t. L, obširnejši govor, rekoč, da se morajo kobilice tudi letos . pokončavati, da bo potrebno podučevati ljudstvo na konferencah in potom tiska, da se prepriča, da brez pomoči zasebnikov ne bo mogoče uničiti škodlivega mrčesa. Tozadevni stroški prevdarili so se na 70.000 K, od kojih naj bi se porabilo za nakup puranov 10.000 K, ostali znesek pa za pokončavanje kobilic posebno na način direktnega lovenja in usmrtenja. V tem zadnjem oziru obrnil se je uže deželni odbor na dež. šolski svet v Trstu s prošnjo, naj potrebno odredi, da bi pomagala šolska mladež pod vodstvom učiteljev uže meseca aprila in najkasneje meseca mala pri dotičnej akciji. Povdarjal je še potem proti koncu, da se mora akcija na vsak način in sicer pravočasno vršiti — toda doslej še ni ne duha ne sluha o tej akciji. Kobilic je vse polno okoli po Krasu, redijo se in žro, pomoči proti njim od strani deželnega odbora pa ni in ni. Mesec april je že potekel, mesec maj gre h koncu, ali pomoč iz ¦ deželne hiše proti kobilicam je zaspala. Nekaj časa so govorili, da se bo vršila akcija vsaj tako, kakor lani, če ne še obsežnejše in pravočasno, govorili so, da najkasneje meseca maja začne boj proti kobilicam, pa le še ni nič. Deželni odbor je vrgel v kot akcijo za seno za Kras, sedaj se pa razglaša, da deželni odbor letos sploh ne misli zapo-četi akcije glede pokončavanja kobilic na Krasu!! Deželni zbor je dal sredstva na razpolago, klerikalci so bobnali in se pri-dtiševali, kako da bodo pomagali — sedaj pa ni še nič in, kakor se kaže, ne bo nič! Strašne so gorenje številke; koliko mrčesa so pokončali lani! Pa ga je vendar še polno. Kako Škodo napravijo letos kobilice, Če ne začne boj proti njim takoj! Deželni odbor je dolžan storiti potrebne korake, da se začne pokončavanje kobilic na Krasu! Kaj vendar čakajo? Kaj delata Stepančič in Berbuč? Tako ginljivo je govoril v deželnem zboru dr. Stepančič in zahteval, da mora priti Kraševcem pomoč hitro in pravočasno, meseca aprila, najkasneje mesec maja, pa še vedno nič ni! V imenu trpečega kraškega kmečkega ljudstva zahtevamo, da stori deželni odbor glede pokončavanja kobilic takoj svojo dolžnost v smislu sklepa deželnega zbora. Kaj j© Kajbolj preizkušeno in ^^^^- od prvih avtoritet ter ^flf^k tisočev praktičnih zdrav- MW^Nm7\ Bikov tuzemstva in ino- ¦ 'Am^iI zemstva priporočeno ži- V^vMittV' vilo za zdrave in na ^¦^^^^^r želodcu bolne c t roke in '^^^^^ odrastle; ima veliko vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. govorila gosp. Mikuluš, učiteljica o po--menu družbe in-nje-podružnice, pojasnuje kako krivični se bili napadi na podružnico ob njeni ustanovitvi, ko so ji očitali, da je brezverska itd. Nadalje pove, kako drugod podpirajo družbo in pozove navzoče zborovalke, naj bodo vnete za narodno svfto delo in naj vedno podpirajo našo družbo, nakar se je nabralo med navzočimi vsoto 0 K 50 h. Gosp. Amahja Pintar je darovala 5 K, gosp. Kristina Šo-šol I K, gdč. Zalka Klanjšček 1 K, gosp. Levpušček 50 v, gospa M. Vogrič 80 v, drugi pa po 20 v. Iz Pevme. — V nedeljo dne 29. maja priredi podružnica sv. C. in M. v Pevmi pri Mostu v prostorih g. Maraža svojo prvo veselico s plesom. Ker je to prva podružnična veselica v goriški okolici in posebno tu ob meji, v narodno ogroženem kraju, vabimo uljudno vse Slovenece in Slovenke, da se je v obilnem številu udeleže in da nas podpirajo v boju za narodno stvar. Meščani imajo vrh tega še krasen izprehod skozi drevored k zeleni Soči. — Zavedni Slovenci in Slovenke, pri-hitite v nedeljo vsi k Mos,tu! Iz Šmarja. — Ciril-Metodova podružnica vabi na II. letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 29. maja po končani popoldanski službi božji v stari šoli s sledečim dnevnim redom: L) Nagovor predsednika, 2.) poročilo tajnice, 3.) poročilo blagajnika, 4.) volitev predsednika in odbornikov, 5.) volitev zastopnikov za glavno skupščino, 7.) 2 preglednika računov. 8.) razni predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 2.-pošilja cerkveno - stavbeni odsek za farno občino Kamnje. Družba sv. Cirila in Metoda. Odbor podružnice za Šmarije na Ajdovskem je pregledal dne 15. maja vese-lične račune (o veselici smo že poročali) ter našel toliko prebitka" da je priglasil za obrambni sklad eden kamen (200 K). To je najlepši dokaz dobro vspele veselice, a tudi najkrajši odgovor breznarod-nemu napadalcu v »Prim. Listu« na njegov bedasti »Altroche«. Odb. r Iz Pevme. — Ženska podružnica sv. C. in M. je imela svoj občni zbor v nedeljo 15. maja, pri katerem so bile izvoljene v odbor sledeče: gosp. Amalija Pintar predsednica, gdč. Roža Maraž tajnica, gdč. Katica Krajnik blagajničarka. Namestnice: gospa M. Komjanc, gosp. M. Vogrič, gdč. Tonica Fiegl. Konečno je Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in ITI. bodi Dam sveta dolžnost! DOPISI. Iz komenskega okraja. Kostanjevica na Krasu. (Odgovor: »Pr. L.« z dne 19. V. 1910. štev. 20.) — Mladi fant se je postavil in vso svojo kunšt porabil, oa je rekel: Šmentan fant, tvoj talent je cci brilant. — Kdo more biti ti enak, da b'Tino in Malko v korak po vasi pošiljal jajca brat? — To je in ostane mladi fant, ki mu tudi laž je cel brilant! — Zatorej mladi fant Tartar poslušajte ta komentar,: Tina in Malka sta iz klerikalne rodbine in služita v Trstu; prišedši za veselico domov sta vkupili v nekaterih hišah nekaj jajec za svoje gospodinje v mestu; nista pa pobirali ja- jec po fantovsjco ob času nabora. — Vi rnladi fant, ki ste dopisnik »Pr. L.«, ste na duhu zelo star, ker trosite izmišljene laži o naših uglednih in dobrih kostanje-viških dekletih; takšno delo je dovolj podlo! — Nas bi sicer udje klerikalnih družin ne smeli brigati; a ker spoštujemo in ljubimo resnico, zato podajemo javnosti to pojasnilo. Iz cerkljanskega okraja. Planina pri Cerknem. — Šel sem iz zaduhlega mesta tje v rojstni kraj v jasno Planino, da vidim, kako kaj napreduje naša vasica. — Mladeniči so si ustanovili bralno društvo. Prirejajo veselice. — Prva veselica je bila pred več leti na Kladju, ako se še precenjeni bralci spominjajo — saj zanimanje, onočasno, je bilo veliko, bila je namreč žaloigra »Ama-conka«, katero so fantje sami zložili in uglasbili. Oh, bilo je smeha, dasi je bila to žaloigra! Na Angeljsko nedeljo pa mislijo naši fantje prirediti veselico in čujte, nič manj kot »Desetega brata« Jurčičevega: nekateri so tudi za »Rokovnjače«, pa V^jmo, da se Dodo že »uglihali«, da bodejo vsi, ali za Desetega brata ali pa za . Rokovnjače. Kaj takega se še v hribih cerkljanskih ni dogodilo, in upajmo, da bode udeležba pri veselici ogromna, ker naši fantje se že pokažejo, kaj znajo. Mlekarna tudi dobro uspeva, donaša lepega dobička v vas. Še nekaj na adreso fantom: Omeniti mislim namreč »bam-bardon«, saj me razumete? Res ni prav, da ste ubogi bombardon v mline napravili. Uboga sirota, kolikokrat vam jesvi-rala na plesišču in kaj je imela v zahvalo. »Nehvaležnost je sveta plačilo«. Pomagajte se med seboj;' vsak naj nekaj trpi pa mir. — Rojak. Št. Viška gora. — Dne 11. maja vršila se je tukaj poroka g. Tomaža Lahar-narja z Katarino Kobal. Bilo sretno! — Pri tej priliki se je nabralo za družbo sv. C. in M. 14 K in preostatek računa 9 K 83 v, skupaj 23 K 83 v. in sicer so darovali po 2 K: ženin Tomaž Laharnar, Per-vanje Ivan. Vogrič Franjo in Pirih Ant. po 1 K: Lapanja fvan, Vogrič Anton, Laharnar Jakob hšt. 96, Laharnar Jakob hšt. 100, Feltrin Jakob in Velikonja Jakob. (Dalje v pfiiogi). (zborne so Pekatele, to se priznava a le tedaj ako so pravlilno pripravljeno, Ttaroši si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo vdovi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v //. Sistriei. V sani so vpregli šest psov; četudi so bile te živali suhe, so bile vendar močne, pa tudi ostre zime niso nič kaj občutile. Imeli so izvrstno vprego iz jelenih kož; Oroenlandci v Uppernaviku so zelo vestno delali vprego, i tako da se je bilo lahko zanesti nanjo. Sicer je pa šest psov lahko vleklo dva tisoč funtov, ne da bi se jim bifd treba črez mero napenjati. , Za slučaj, da bi kedaj ne bilo mogoče skopati v snegu stanovanja^ so vzeli s seboj tudi priprave za Šotor, streho, široko pregrinjalo, ki so ga pogrnili po snegu, da bi se ne topil, če bi prišel v telesno dotiko, in končno mnogo volnene odeje in bironskih kož. Seveda so se preskrbeli tudi s čolnom. Za živež so vzeli s seboj: pet zabojev pemmtkana, ki so tehtali nekako štiristo petdeset funtov; na vsakega moža in psa so računih po en funt pemmikana. Všteti je seveda treba tudi pse, ki jih je bilo z Dukom vred sedem; ljudje so bili samo štirje določeni za pohod. Dalje so vzeli s seboj sto petdeset funtov vinskega cveta, dalje čaja, prepečencev, majhno, premično kuhinjo^ precej stenja in prediva, smodnika in drugega streliva ter štiri dvocevke, za vsakega moža po eno. Vsakdo se je moral tudi opasati s pašnikom iz kavčuka, v katerem se je kavec, čaj in voda ohranjevala vsaj v tekočem stanju, kajti kavčuk ne prepušča zlepa telesne toplote. Johnson je oskrbel tudi trpežne, snegu primerne črevlje z lesenimi podplati, ki so se z usnjatimi trakovi privezali na nogo in služili kot drsalke. Za bolj ledena in trda tla je pa pripravil močne usnjate črevlje iz jelenih kož. Vsak mož je dobil po dva para črevljev vsake vrste. Vse te priprave so trajale cele štiri dni, kajti nujne so bile vse posameznosti j če bi bili le eno samo malenkost pozabili, bi jih bila lahko ravno ta pogubila na potu. Vsako opoldne je Hatteras med tem opazoval leno For- warda; naprej se ni več pomikal. Natančna določba je bila nujna, sicer bi se ne mogli več vrniti. \ Težka je bila Hatterasu odločitev, katere može naj vzame.s seboj na pot. Nekateri sploh niso bili sposobni za spremstvo, a jih tudi ni bilo varno pustiti na ladji. Ker je bila pa rešitev vseh odvisna od uspeha potovanja, se je zdelo kapitanu najbolje, da si izbere pred vsem zanesljive in skusehe spremljevalce. Shandon je bil potemtakem izključen; sicer pa se za to tudi nič žalostil ni. Wall je bil navezan na posteljo, torej se tudi ni mogel udeležiti pohoda. Stanje bolnikov se v obče ni slabšalo. Treba jih je bilo samo vsak dan dobro drgniti in jim dajati močnega citronovega soka; to so pa lahko drugi opravljali in seje torej doktorja za silo že lahko pogrešalo nekaj časa. Odpravil se je torej na pot, ne da bi bil kdo kaj ugovarjal temu. Johnson bi bil sila rad spremljal kapitana na nevarnem potovanju, toda ta ga ljubeznivo in ganljivo nagovori: »Jaz morem samo vam zaupati; vi ste edini častnik, ki mu lahko izročim varstvo svoje ladje. Vi morate tu nadzirati Shandona in druge. Sicer so tu priklenjeni, dokler traja zima, toda kdo ve, kake malopridne sklepe bi utegnili izvršiti! Jaz vam dam navodila in vam izročim za ta čas poveljstvo ladje. Vi boste drugi jaz. Mi bomo kake štiri k večjemu pet tednov odsotni in jaz bom miren, če boste vi tam, kjer jaz ne morem biti. Drv potrebujete, Johnson, vem! Toda varujte mojo ladjo kolikor se da. Ali me razumete, Johnson?« »Razumem, kapitan, in ker vam je tako prav, ostanem tu,« odvrne starikavi mornar. »Hvala!« reče Hatteras, mu stisne roko ter pristavi: »Če se mi ne vrnemo, Johnson, nas čakajte toliko časa, da se prične led tajati, in skušajte prodirati proti tečaju. Ce pa se drugi ustavijo, ne mislite več na naš in povedtte Forward nazaj v Anglijo«. »Ali je to vaša volja?« »Moja odločna volja,« pritrdi Hatteras. »Vaša povelja bom izvrševal,« de kratko Johnson. Doktorju je bilo seveda žal po dobrem prijatelju, toda uvidel je, da je Hatteras pravo ukrenil. Druga dva spremljevalca sta bila tesar Bell in Simp-son. Prvi je bil čilega zdravja, vrl in udan in je bil določen za to, da bo delal šotore po snegu; drugi je bil sicer manj odločen, pa se je vendar udeležil pohoda, kajti kot dober lovec na divjačino in pomorske živali je utegnil postati zelo koristen. Malo družbo so torej tvorili Hatteras, Clawbonny, Bell in Simpson, zvesti Duk seveda tudi; treba je bilo torej živeža za štiri ljudi in sedem psov. Prve dni januarja se je mraz spreminjal od trideset do štirideset stopinj Hatteras je nestrpno čakal, kdaj se vreme že kaj izpre-meni; večkrat je gledal na barometer, a se ni mogel nanj zanesti. To orodje izgubi v teh širinah svojo navadno pravilnost, narava severnega podnebja dela precejšnje izjeme pri svojih splošnih zakonih. Tako jasnega neba ni vedno spremljal mraz, in kadar je snežilo, se temperatura ni vedno zvišala; barometer je bil torej nezanesljiv, kakoi so bili to opazili že tudi drugi severni potovalci. Pri se-vernem ali. vzhodnem vetru se je rad znižal; če je stal nizko, je bilo lepo vreme, če je stal visoko, je pa snežilo ali deževalo. Petega januarja se je vreme konečno nekoliko spremenilo; toplomer je kazal samo 28" pod ničlo. Naslednjega dne je Hatteras sklenil odpotovati; ni mogel več prenašati, da se je pred njegovimi očmi razkosavala ladja; kajuta je bila že vsa izginila v peč. (dalje pride.* Prilogi .,Softe" it. 58. z ta 24. maji tali. li bovškega okraja. j Z Bovškega. — (Komet in p e t e-l i n.) Tudi jaz sem se namenil, ogledati si Hallevcv komet. Moja »mačna« v* oknu' je kazala lepo vreme. 18. popoldne se napotim od doma, grede pokličem spremljevalca, kateri je imel »preslišanega« petelina (ruševca) in greva še isti večer do nila v koči, nekaj podojifa Izstradane bolhe, katere so tu prezimile, odrineva opolnoči od hramov v smeri prot'i Kaninu. V začetku še skozi ostali gozd,'visok sneg strmina, .dre ¦->' ¦"<. »!'¦ " ' '*¦¦"¦ Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — V nedeljo dne 29. maja t. 1. priredi šolska mladina predstavo v prostorih šolskega poslopja v Kanalu. Na vsporedu je igra v dveh dejanjih »Skrb in Smrt«, petje, deklamacija in šaljivi pri-zorček. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: I. sedeži 1 K, H. sedeži 60 vin. ,sto-jišča 30 vinarjev. Nabrano vsoto se porabi, v pokritje troškov; morebitni prebitek pa v šolske namene. K obilni vdeležbi vabi Šolsko vodstvo. da pošljejo čimpreje naročnino — vsaj z a 1 a n s k o 1 e t o! Vrtna veselica obeh podružnic družbe sv. C. in M. v Gorici se bo vršila v nedeljo dne 12. junija. Ker je letos jubilejno leto (25 letnica naše šolske družbe), upa veselični odbor na mnogobrojno udeležbo, da zamoremo enako kot lani. na veliko .gkupščirjojBrineati s seboj lep jubilejni dar. Odobr prosi Vse rodoljube, katerim je mar usoda naše družbe, da prispevajo za srečolov. Darila se izkazujejo v »Soči« in sprejemajo po vseh od&oinicah, Oziroma odbornikih.. Predsednik g. dr. Dereani,daruje za srečolov 10 K. ¦ Dijaški kuhinji je izplačal deželni odbor od-visokega deželnega zbora dovoljeno, podporo v znesku 1000 K. Nadzorstvo se v imenu revnih dijakov iskreno zahvaljuje za ta veliki dar. — V poravnavo nekega spora pri neki igri i a karte je plačal razžaljitelj 5 K, katerim je dodal razžaljenec ravno toliko, skupaj torej 10 K. Domače vesti. ¦Nekaterim p. n. naročnikom, ki so še na dolgu za lansko leto, pošiljamo danes 7. listom vred tudi položnice, ter prosimo, Dijaški tamburaški "2bor v Gorici priredi dne 4. junija 1910. svoj zabavni večer na vrtu hotela »pri zlatem jelenu«. — Vspored se pravočasno naznani. Vstopnina znaša za osebo 60 vin., družino 2 K,'' za dijake in dijakinje 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani. K obilni udeležbi vabi dijaški odbor. Pripravljajo se provokacije v najširšem obsegu. — V nedeljo bo imela »Lega« v Gorici svojo XII. skupščino^ Trudijo se, da privabijo v Gorico kar le mogoče Lahov iz drugih dežel; pripravljajo budnice, obhod po mestu z godbami in veselico na Telovadnem trgu pa koncert v mestnem parku. Na nogah so vsi znani laški banditi s slovečih Binkoštnih praznikov pred dvema letoma in pripravljeni, izzivati in žaliti Slovence. — Politična oblast, ki je vsa iz sebe radi kakega malega slovenskega sprevoda po mestu, dopušča vse to, dasi ve, kaj se pripravlja in kaki možje stojijo tej prireditvi v ospredju! Računa mi potrpežljivost Slovencev; s prav oslovsko potrpežljivostjo bi morali Slovenci v mestu prenašati take-le provokacije! Ali zapomnijo naj si poklicani čiiiitelji, da vsaka struna, preveč napeta, rada poči. Izzivati se ne damo! Ce se kaj zgodi, že pokažemo na prave krivce! — Potuho Lahom za nedeljo pa je dala sama Gregorčičeva »Gorica«! Ta jim gre na roko! Ko smo pred časom opozarjali na to, kaj se pripravlja, se je zagnala v nas, Lahom pa takorekoč dala prav, da naj le pridno izzivajo Slovence v nedeljo 29. t. m.! Zavezniki seveda bodo imeli mir. Računskim ravnateljem je imenovan višji rač. svetnik pri rač. oddelku c. kr. poštnega in brzoj. ravnateljstva v Trstu g. Ivan Kristjančič. Poštnim asistentom pri tržaškem poštnem ravnateljstvu je imenovan V. Jane-žič, doslej nadporočnik pri sanitetnem oddelku št. 3 v Premislu. Naše občine naj-bi prav bogato ^prispeva le za »slov. zasebno gimnazijo v Gorici«; tako hočejo klerikalčki okoli Gregorčiča v Gorici, sami taki možje, ki imajo velike mesečne plače ali penzije ter ne vedo, kaj se pravi trpeti in kake stiske so po deželi za denar. Kako so n. pr. naše občine na Krasu preobložene, o,tem je govoril v deželnem zboru klerikalni poslanec dr.' Stepančič v XIII. seji, ko je govoril o boju proti kobilicam, rekoč....% ^Finančni odsek je pa, pojasnivši mu Žalostni položaj prizadetih občin, prišel do prepričanja, da nikakor ne gre, da bi morale kaj prispevati tudi prizadete občine same, kajti ne glede na to, da so te občine itak uže preobložene z dokladami -za bolniške stroške, za šolske in cestne stroške in da ne morejo kriti niti lastnih po* potrebščin«....... Tako revne, tako preobložene z dokladami so naše kraške občine — klerikalci pa hočejo imeti od njih bogate prispevke za svojo klerikalno gimnazijo. Zahtevati od takih občih Še nov davek v klerikalne namene, to je pač skrajna brez-vestnost, da ne rabimo primernejše besede! Ovčjadraga In Volčjadraga, — Postaja ima ime Volčjadraga, kar je prav; sedaj so dobili poštni urad; ta ima pa pečat »Ovčjadraga«, kar ni prav. Občinarji želijo, da se to popravi. Želijo pa tudi peš- prehod čez železnico do postaje; 'Poklicani čiiiitelji, pomagajte! Komet. — V nedeljo zvečer se je ' opazilo v Gorici na zapadnein nebu po deveti uri komet. Od drugih zvezd se je ločil po svoji velikosti in po svoji nejasni, megleno beli svetlobi. Rep je bil zelo kratek, da ni istočasno bilo polne lune na nebu, brbit rep menda daljši. Videti gaje-pa bilo kake pol ure, potem so oblaki zakrili komet. Komet se vidi po solnčnem zatonu nad Grojno. Sokolski zlet v Selo hi »žuki«. — Protiagitacija v cerkvah okrdg.Sela radi zleta je bila grozna. Ni čuda potem, da so čuki nastopali in,se obnašali kakor kaki divjaki. Čukovskih izzivalcev je bilo vse polno na veseliškem prostoru samem, kakor tudi zunaj, posebno pa v Batujah. Ajdovcem bi bile te prodane hudobne duše kmalu provzročile veliko nesrečo. Naraščaj so namreč pripeljali na vozovih pod nadzorstvom v Selo, kakor tudi nazaj kmalu po končani telovadbi. Neka hudobna roka je v Selu odvila neki vijak pri kolesu dotičnega voza toliko, da je kolo ostalo •gor, česar pa ni nikdo opazil; ko je voz šel počasi kakih 50 m naprej, je kolo odletelo in se voz prevrnil. K sreči pa je bilo sprednje kolo in se ni nobenemu nič zalega pripetilo. Recimo pa, da bi to bilo pozneje med hitrejšo vožnjo in par sto metrov od Sela naprej v onem strmem klancu, potem ne vemo kaj bi se bilo zgodilo. Dalje, ko so se Ajdovci, Dornberžani in Zaloščani vračali skoz Batuje na kolodvor, jih je peščica čukov sprejela z ro-ganjem, trobentanjem, žvižgi in klicanjem na korajžo. To pa posebno, ko so že šli mimo, torej za hrbtom. Sokoli so šli popolnoma mirno in dostojno naprej. Tako divjaštvo vzgajajo klerikalci. To je zalega, katero bo treba zatreti! Poprava mosta v Plaveh je pričela; zato je most zaprt za vozove. Posamezne osebe gredo lahko čez, vendar je svetovati vsem previdnost, Četudi bo varnost po mogočnosti preskrbljena. Na mostu bodo luči in čuvaj. Surovi »čuki« v Dornbergu so brizgali v nedeljo za Sokoli iz Prvačine, ko so korakali v Selo skozi Dornberg. Ko so šli Prvačkovci nazaj, so. jih čuki napadli, zlasti one na konjih, napadli so pa tudi godbo iz Prvačine okoli V/\, ponoči, ko so šli godci mirno domov; jeden je ranjen. Takega barabstva se uči mladina v čukovskih društvih! Banca popolare. — Dne 4. jun. bodo poročali revizorji akcionarjem. Pričakovati je burnega zborovanja, ker so se pokazale baje nove nerednosti, tako da mogoče ne bosta dosti pomagala ona 2 milijona, katera je dala vlada v pomoč! Nadučitelj — raznašalec novostru-jarskega lista. — V Gorici živi vpokojeni nadučitelj, katerega videvajo, da raznaša novostrujarski list. Vidite, taki morajo biti učitelji, potem jih b&o klerikalci radi imeli. Mežnarji in raznašalci klerikalnih listov! Samomor. — S špiritom si je polila obleko ter si jo zažgala 45 letna Karolina Maccari, slabotna grbasta samica, na Verdijevem Tekališču št. 21. To je storila v nedeljo popoldne na stopnicah. Dobili so ožgano, mrtvo. ' Uslužbenci tramvaja v Gorici so štraj-kali v nedeljo dop. do 10. ure, ker jim vodstvo na predloženo prošnjo za ureditev službe in plače ni dalo niti odgovora. > Vozila sta tisti čas le 2 tramvaja: enega i je vodil ravnatelj drugega,2 kontrolorja. Ob 10. so prišli drugi uslužbenci, ko jih je vodstvo potolažilo z obljubami. Katoliški list, ki ne veruje v čudeže. Ta list je »Gorica«, ki pravi v svoji 38. št., da pred tisoč leti so se godili čudeži, sedaj ne več. — In vendar je bilo od t i s o č let dalje proglašenih precej svetnikov, da pa se koga proglasi svetnikom, se mora zgoditi čudež. Sedaj čakajo n. pr., da bi se zgodil kak tak Čudež na grobu kardinala Missije na Sveti gori, da bi ga proglasili pozneje kedaj za svetnika, ko preteče dovolj let. Na, tu v katoliški »Gorici« pa se je oglasil katoliški mož, ki ne veruje v čudeže! Kakšen grd brezverec mora biti ta človek! Če bi bila »Soča« zapisala kaj takega,o,čudežih, joi, to bi kričali po svojih listih inpoprižnicah. — nad kriyoverca v »Gorici« pa se no«5e spraviti noben katoliški list. Kako pohujšanje! — No, pa taki so klerikalci!; obilo jih je, ki nič ne verujejo; pa saj tudi treba ni, samo da so dobri pristaši! Klerikalnim generalom služi vera le za — malho! • :. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi dne 29. t. m. izlet v Vrtojbo h kolesarski slavnosti. Odhod ob l72pop. iz gostilne A. Mozetičeve. Lovsko in strelsko društvo za Goriško bode imelo dnč 29. t. m. strelsko vajo na vojaškem strelišču v Panovcu. Streljalo se bode z manlihericami na daljavo 300 korakov. Ker namerava prirediti društvo avgusta meseca v spomin 80 letnice rojstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa streljanje na dobitke, vabijo se p. n. udje in po njih vabljeni gostje, udeležiti se te vaje. Kdor ima mirno roko in bistro oko, na streljišče! Nekdo iz Prvačine se pritožuje tem potom, da ni dobil pričnine, ko je bil klican v Gorico k preiskovalnemu sodniku, ki da mu je rekel, da jo dobi zajedno s pričnino na dan razprave. To je dobil, prejšnje ne; pa je tudi ne more dobiti, ker se je treba oglasiti, oziroma pritožiti tekom 24 ur. Toliko v splošno znanje. Žaljenja veličanstva je obdolžen 22 letni laški podanik L. Drisdenti, uslužben v Tržiču. Pripeljali so ga v goriške zapore. Zvišana kazen. — Laški podanik Peter Andreini je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo radi vohunstva na 7 mesecev težke ječe, kakor smo obširneje poročali. Državno pravdništvo se je pritožilo radi prenizke kazni in doseglo, da se je zvišala Andreiniju kazen od 7 na 13 mesecev težke ječe. Odprti lekarni. — V četrtek na praznik boste odprti v Gorici lekarni Giron-coli-Gliubich. Ker je v četrtek praznik, izide prihodnja številka »Soče« v soboto 28, t. m. Zlet I. okraja P. S. Z. se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. Člani II. in 111. okraja so se zbirali v PrvaČini, od koder so skupno odkorakali, razdeljeni v tri zbore, skozi Dornberg, Žalovšče, Batuje v Selo. V Dornbergu je pričakovalo Sokole mnogo občinstva. Z nekaterih balkonov vsule so se plohe cvetja na mimoidoče Sokole. Hvala nežnim rokam domberških krasotic za ta preprijazen čin. Ob enem občudovali so Sokoli oliko domberških »orličev«. Presrčna hvala tudi za ta čin; Kavčičeva in Točebranova vzgojevalna metoda je zares uzorna. Ne manjka ji ničesar več. V Selu so sprejeli Sokole bratje I. okraja in narodna dekleta, koje so obsipavale Sokole s cvetjem. Točno ob 4. uri se je pričela telovadba. Najprvo je nastopilo 66 telovadcev s prostimi vajami. Vaje so se izvajale dobro. Za temi je nastopil ajdovski naraščaj, 22 po številu, koji je izvajal precizno vaje s praporci in žel zato navdušeno pohvalo. Orodna telovadba in ostale točke vsporeda so se izvršile v splošno zadovoljstvo. Želeti bi bilo drugačno vs-poreditev orodja. Da se je nato udala mladina -plesu, je samoobsebi umljivo. Na koncu še nekaj splošnih opazk. Na vese-iičnem prostor« bi bilo želeti okrog paviljona vsaj nekaj miz. Graje vredni so nadalje oni krčmarji, ki hočejo o priliki veselic po vsej sili v jedhem dnevu obo-gateti! Pa brez zamere! Nadejamo se, da je nedeljska veselica prinesla selškemu Sokolu zraven, moralnega tudi gmotni vspeh, kojega vporabi v svojo lastno utrditev. Sokolov v kroju je bilo 239. 1. zlet Primorske Sokolske Župe v Št. Peter pri Gorici..— Doba enega kratkega meseca nas še loči od praznika primorskih Sokolov. Dne 19. junija 1910. (in ne 26., kakor prvotno določeno) bode ta dan, ko pokažejo naši vrli borci svojo celoletno delo v telovadnicah širni slovenski javnosti. Ta dan se podvržejo Sokoli strogi kritiki javnosti, ki bode sodila, kaj zmorejo vse naši telovadci in videla, kaj so napredovali od lanskega skupnega nastopa ha^Opčinah. Vsi se Še spominjate, ki ste prisostvovali lanskemu zletu na Op-činah, one velikanske manifestacije, ki jo je dosegla sokolska ideja na tržaških tleh. J Ako je bil ta zlet neizbrisnega spomina, "* bode letos l. župni zlet še veličastnejši. Čujte: Nad 700 Sokolov se je priglasilo in nad 300 telovadcev nastopi pri prostih vajah. Od skalnatega Triglava do sinje Adrije, od sivega Nanosa do zelenih laških mej, vlada velikansko zanimanje in ni dvomiti, da bode tudi udeležba občinstva odgovarjala temu velikanskemu pojavu. Kakor so pri naših severnih bratih Čehih ravno Sokoli nositelji narodne ideje, pr-voboritelji za narodna prava, tako bodi tudi pri nas! Rojaki! Prihitite dne 19. junija 1910. v našo sredo, pridite vi vsi, ki va$ veseli naš napredek na naš I. župni zjet _ rm manifestacijo sokolske ideje. JVUrenski Sokol je pokazal na Bin-koštni pondeljek sad svojega truda, pokazal je kaj premore sokolska vztrajnost in disciplina. Postavil je na telovadišče pri prostih vajah 30 telovadcev in pri o-rodni telovadbi 2 vrsti. Proste vaje, kakor tudi one na orodju, so izvajali miren-ski in biijenski Sokoli pod vodstvom br. Klančiča s precejšnjo lahkoto in preciznostjo. Posebej je nastopila na drogu in bradlji uzorna vrsta goriškega Sokola pod vodstvom br. Brajnika iz Ajdovščine, katera je izvajala vrhunske vaje z največjo lahkoto. Nastopil je tudi naraščaj s prostimi vajami s praporci. Kaj lepo je bilo videti to našo bodočnost, ko je kipeča zdravja in veselja prikorakala na telovadišče, burno pozdravljena od navzočega občinstva. — In tej nedolžni mladini je neka roka hotela ugrabiti to veselje z lažjo. — K sklepu je napravil mirenski Sokol še prav lepo skupino. Hitro potem se je začel ples. — Udeležba je bila precejšnja. Nenavadno mnogo izletnikov smo opazili iz mesta. Prav tako! — Ti mirenski Sokol pa le vedno naprej; ne boj se nikogar, krepi in uri svoj duh in telo, da boš lahko vzdržal boj, ki ti ga napovedujejo od vseh strani! In ob uri bitve ne< podležeš; ampak zmagaš! Na zdar! Sokol. Iz Trsta o slov. korespondenci. — Že pred več let sem pisal članke in sem trgovce spodbujal k slovenskemu dopisovanju; sedaj sem se zopet pripravil, da izrečem par besedi v ta prilog. Trst je, kakor vsakemu dobro znano, jedino trgovsko mesto z luko v Avstriji. Naši veletrgovci, kar se tiče direktnega trgovanja, so večinoma zvezani s slovenskimi deželami. — Po večletni praksi na trgovskem polju sem prišel do fakturna; da imajo danes vse tuje tvrdke po najmanj jednega slovenskega kore-špondenta ¦ — prisiljene so v to, ker se Slovenci na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Prrrhv-«-skem po večini na noben način ne dajo prepričati, da bi se mogli učiti drugega dopisovanja. Slava jim. A nas slovenske trgovske uradnike podpirate in.nam omogočite, da se razvijamo in množimo ob Adriji. V »Piccolu« stoji vsaki dan, da se iščejo slov. trgovski uradniki za to ali ono italj. firmo; glej »Piccolo« pred 10 leti, videl boš razloček. Samo še nekaj bi omenil in to je, da bi si trgovci, posebno na deželi, kupili knjigo in se vežbali v korespondenci, ker nekateri pišejo grozno slabo in neumljivo. Nimajo pravega gradiva, stvari, ki se dajo s par besedami opisati, pišejo na celo stran, tako da se na koncu ne ve, kaj da dopisnik pravzaprav hoče. Upajmo, da bode s Časom bolje in popolnejše. — Slov. trg. uradnik. škem, drugodi naj bi ostalo, kakor je. V ta namen skliče zopet konference. Češki agrarci so sprožili misel za okvirni zakon, ki naj reši to vprašanje za celo državo. Bukvaj sestavlja tak načrt. Češki agrarci iščejo v ta namen zaveznikov. Če bi se posrečilo pridobiti Poljake, potem bi lahko računali na uspeh, kajti druge prizadete bi se že dobilo. Če bi se jezikovno vprašanje rešilo le parcielno. bi bil to za Slovence velik udarec! Turški prestolonaslednik obišče v soboto Belgrad. l.eza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo v Ozeliann priredi dne 19. junija javni ples. Bralno in pevsko društvo v §i. Andražu se tem poiam zahvaljuje g. nadu-čitelju Leopoldu Furlani-ju za poučevanje petja, g igralcem in g. tamburašem za njihovo sodelovanje pri zadnji veselici, nadalje vsem onim, ki so preplačali vstopnino, sploh vsem, ki se zanimajo za delovanje štandrežkega društva. Naša bodočnost. — Glasilo napredne mladine. Številka peta letošnjega letnika prinaša sledečo vsebino: Primož Trubar, Št. llj, Halleveva zvezda repatica, Živali na potu, Vestnik za sokol-ski naraščaj. Listek. »Naša bodočdost« izhaja 15. dan vsakega meseca in velja vse leto 3 K. List izhaja v Ljubljani. Ta mesečnik priporočamo prav toplo vsem našim društvom. Trgovsko-obrfne in gospodarske vesti; Anončna ekspedicija Edvard Braun, Dunaj, VIL, Rotenturmstr, 9, ki šteje najpomembnejše inserente tu-in inozer.stva svojim stalnim odjemalcem, je otvorila v Budimpešti VIL svojo podružnico. To bode osobito zanimalo one tvrdke, ki inserirajo v ogerskih listih. Učni tečaj za kmetijsko zadružništvo, ki ga je priredila Splošna zveza avstrijskih zadrug na Dunaju, je trajal tri mesece in je bil dne 10. aprila t. 1. zaključen. Vseh' udeležnikov je bilo 45, od katerih jih je 27 že poprej delovalo pri zadrugah. Med njimi je bilo 22 Nemcev, 8 Čehov, 6 Poljakov, 4 Slovenci, 3 Rusini in 2 Ru-munca. Učna tvarina je slična, kakor na zadružni šoli v Ljubljanh le da se poučuje nekaj več predmetov. Po poročilu Splošne zveze se je tečaj obnesel prav povolj-no. V prihodnje se bodo morda poleg splošnih d?' . i tečajev vpeljali še posebni krajši tečaji za posamezne vrste zadrug. Moravski Čehi so te dni osnovali 500. rajfajzensko posojilnico. Od ustanovitve prve češke rajfajznovke, katero je bil L 1895. osnoval župnik Jan Holba, je pre-¦¦ teklo 15 let in je v tej kratki dobi Rajfajz-nova misel tudi na Moravskem zmagono-sno prodirala v ljudstvo. Prve gobe so bile v Gorici na trgu v soboto; okoli 2 kg. Peronospera se je pokazala na raznih krajih. Treba škropiti! Črešenj je bilo na izvoznem trgu včeraj 650 kvintalov po 80 K. Soriška kolesarska zveza/ Kolesarsko društvo »Gorica« vabi svoje člane k izvanrednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v soboto 28. maj-nika t. 1. ob 8V2 uri zvečer v društvenih prostorih pri »Zlatem jelenu«. — Dnevni red: a.) Poročilo sedanjega odbora o društvenem stanju, b.) Raznoterosti. — Poživlja se čislane člane, da se tega iz-vanrednega občnega zbora gotovo in pol-noštevilno udeleže in sicer z ozirom na to. ker se gre za nadaljni obstanek društva. Kolesarski »Zdravo«! — Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi vse.ggJ dirkače, naj blagovolijo pravočasno se vpisati k cestni dirki, katera se vrši 12. junija t. L predpoldne ob 10. uri: dirka Ajdovščina-Gorica, 26 km, za 6 nagrad. Maksimalni čas 1 ura 5 min. Ob 2. pop. dirka Miren-Gorica, 5 km, za 4 nagrade, maksimalni čas- 9 min. Ob 3. uri pop. se bo vršila polževa dirka na slavnostnem prostoru za 3 nagrade. Darila se razdelijo pri popoldanski slavnosti med koncertom c. kr. vojaške godbe 47. pešpolka. Srečkanje za novo dvokolo, javni ples, med slavnostjo deluje šaljiva pošta in zvečer umetni ognji. Vloga za društvenega dirkača 1 krona, za nečlana 2 kroni k vsaki dirki. K obilni udeležbi uVjudno vabi odbor. Razne vesti. Deželno društvo državnih pogodbenih uradnikov v Trstu priredi dne 25, maja 1910. v dvorani drž. uslužbencev, ulica Barriera vecchia štv. 8. izvanredni občni zbor. Dnevni red: Naša regulacija in službena pragmatika. Eventualnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. »Čudež« v Trstu. — V Rocolu št. 464. je treščilo v podobo Matere božje na steni; strela jo je raztrgala in vrgla na tla, ali na steni se pozna nekaj, kar naj bi bilo iotografija Madonine slike! »Čudež«! Slovensko Akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 27. vel. travna 1910. ob 8. uri zvečer v prostorih društva Melounova ul. 4/1. -Slovanski gostje dobrodošli. Kazenska razprava pred Hofrichterjti je pričela 23. t. m. pred vojno sodnijo na Dunaju. Včeraj je trajala do 6. zvečer. — Razprava se nadaljuje danes. Cirkus Barnum zgorel. — V Shenec-tady v državi New-York je zgorel sve- tovnoznani ' cirkus Barnum. 12.000 ljudij je bilo pri predstavi in vse je divje letelo k izhodom. Uslužbenci so na mnogih krajih pretrgali platno. Nobene človeške žrtve ni bilo. Nesreča z avtomobilom. — V Beroli-nu je zadel v Tietgartnu neki avtomobil s tako silo ob drevo, da je bilo vrženih vseh šest. oseb iz voza. Koristka Klara Sachs je zadobiia težke poškodbe. (Dalje na peti strani.) Mali oglasi. HaJmanjSa pristojbina stane 60 ?tn. Ako Je oglas obselnejii se raCuna ta vsako besedo 3 Tin. NaJpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSlh trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihio ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Proda se posestvo v.Ro5i#"radi .s.nm! lastnikov po iako Pojasnila d je Josip Vuga \ ugodni ceni. Ročinju. Drnila CD Pod "godnimi pogoji posestvo ob-riUUfl OO segajoče: vinograd, nj Tolmin, Kobarid in /•«dlU(JII!R6 Bovec — za razpedavanje dobro upeljanii? predmetov - išče podpisana trrdks: ..fflaMmnm" Trst — Sv. i?an. Nemščine zmožni imajo prednost. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. ITI.! Politični pregled. Volilni red za deželni sabor Bosne in Hercegovine. — Vseh volilcev je 402.164. Od teh je 173.127 pravoslavnih in ti volijo 31 poslancev; 137.364 rnohamedancev voli 24 in 88.928 katolikov voli 16 mandatov. Prva kurija ima dva razreda: mohame-dansko veleposestvo in inteligenco. 399 moh. veleposestnikov voli 5 poslancev, inteligenca odpošlje 13 poslancev v dež. sabor in sicer 3129 katoličanov 4, 1676 rnohamedancev 1 in 1273 pravoslavnih 8 poslancev. V drugi kuriji volijo meščani. 29.555 mohamedanskih volilcev voli 9 poslancev, 8875 pravoslavnih 5, 7485 katoliških tudi 5 in 1620 zidov enega poslanca. V tretji kuriji, v kmetskih občinah je 346. 929 volilcev, torej sedem osmin vseh volilcev, in ti volilci volijo le 34 poslancev, katerih je 72. 162.980 pravoslavnih voli 18,105.784 rnohamedancev voli 9, 78.215 katoličanov voli 7 poslancev. V tej kuriji se voli ustmeno, češ, da so volilci po večini anaifabeti, kar je pa le slabo izpričevalo za 32 letno avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini. V prvi kuriji pride na vsakih 80 volilcev 1 poslanec, v tretji pa se giblje število volilcev za enega poslanca med 11.648 do 9055. Nekaj prav posebnega je ta volilni red. Vreden Avstrije! Boj za jezikovni zakon. — Pripravlja se velik boj. Vlada stoji na svojem starem stališču ter hoče jezikovno spora-zumljenje samo med Čehi ih Nemci ria.Če- Tolminska hranilnica in posojilnica veffIstro vana zadruga x neomejeno zavezo v Tolminu vabi svoje člane na XVI. REDNI OBČNI ZBOR w nedeljo, dne.'5. junija. 1910 ob 3. uri popoldne v zadružnem uradu. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za XVI. upravno leto 1900. 3. Slučajnosti. 4. Volitev načel9tva in nadzorstva. Načelstvo. i I TrgovsMrtiia zadruga y Gorici = regtstrovana zadruga z neomejenim jamstvom = vabi svoje p. n. gg. člane na redni letni občni zbor v zadružnih prostorih dne 4. junija t I. ob 6. uri zvečer. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1909. in potrditev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička. v . 3. Sprememba in spopolnitev pravil. 4. Slučajnosti v smislu § 37. d. p. Računi za 1. 1909. so v smislu § 25. d. p. razpoloženi v zadruginem uradu. V GORICI, dne 24. mala 1910. Načetettfo. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. — Na III. rednem občnem zboru dne 14. vel. travna je bil voljen predsednikom tov. cand. geo. Ljudevit Jager in revizorjem namesto tov. Jagra tov. stud. med. Franc. Koltener. Stric umoril nečaka. — V Varšavi so zaprli posestnika in pisatelja Ronickega, ker je .osumljen, da je urnoril svojega 17 »isttveg^Tne^ak^ Hrzamovskega, in sicer iz lakomnosti, da bi podedoval veliko premoženje po svojem mladem sorodniku. .'" Kotiček za zrakoplovce. —- Francoski vojni minister se-jc< vz4ignil v zrak in sicer v Mourmelonu pri Chalons-u. -=-Ruska vojaška komisija si je ogledala v parizu razstavo BJeriotovih zrakoplovov in naročila več takih za rusko armado. — V Budimpešti prične 5. junija mednarodna zrakoplovna tekma. Te tekme se udeleži 27 priznanih inozemskih zrakoplov-cev in 15 ogerskih. ~ Francoski zrako-plovec Lesseps je preletel Rokavni kanal med Francijo in Anglijo. Rabil je za tp 35 minut. Kakor znano je lansko leto >r>. julija letel Bleriot čez kanal. Gorki na Norveškem. — Znani ruski pisatelj Maksim Oorki se nastani sedaj stalno na Norveškem, da bo svoji domovini v bližini. Oo sedaj je bival na otoku Capri. Indijanci v Južni Boliviji (Južna Amerika) so umorili avstrijskega raziskovalca, Albert Frica. Ta Fric je bil mlad češki učenjak, izvrsten etnograf in ravno pri nekem potovanju so ga umorili Indijanci, za katere se je vedno potegoval. Mesto Skočav v Gor. Šleziji je sko-uij popolnoma zgorelo. Hiše so bile po večini krite z deskami, vode je pa tudi bilo zelo malo. Nemški cesar in ženski klobuki, — Nemški cesar se je pri nekem sprejemu na Lotarinskem, kjer so nastopila domača dekleta v prelepi narodni noši, izjavil proti novim ženskim klobukom, ki so skoraj večji kot kaka mala nemška državica. Bog ve, kaj mu je rekla cesarica, ki gotovo tudi nosi moderni klobuk, ko je slišala, da se je obregnil ob žensko modo. s Menda ne bo več kritiziral. Sestra Candide. — To vzorno prcd- .'. nico v Ormessonu na Francoskem so j slednjič vendar le zaprli. Ta njena afera ie že zahtevala eno žrtev. Dr. Petit se je ustrelil. Ona si je namreč izposojevala \ dragulje in bisere, prodajala jih in z izkupičkom kupovala hiše v Parizu. Pri tem nakupu ji je pomagal omenjeni dr. Petit. I Kar je na ta način prisleparila, znaša ve- ! liko svoto. Vs; se strinjajo s tem, da ta škandal še bolj udari klerikalce na Francoskem, posebno ker pridejo gotovo še druge stvari na dan. Hotel zgorel. — V mestu PI6nix v Arizoni (Amerika) je zgorel velik hotel in ž njim 30 gostov. Španska kraljica je povila v soboto mrtvorojeno dete moškega spola. Kraljica Ena ima 23 let, je poročena ravno 4 leta s kraljem in vu.i do sedaj že tri otroke: 3 letnega Altonza, 2 letnega Jaime in 11 mesecev staro Beatrix. Ogrski milijonar Kasselik, ki je pred kratkim umrl, je bil velik prijatelj konjev. Posebno rad je imel svojo kobilo »Zse- POSLANO*) V soboto večer 14. t. m. je nenadoma izbruhnil požar in uničil moje imetje, ki se nahaja v ulici Leoni Št. 27. •Ker sem zamudil termin plačila zavarovalnine, je postala vsled tega moja polica neveljavna in nisem bil več zavarovan za to svoje imetje. Slav. družba rAssicurazioni Generali' se ni hotela poslužiti te svoje pravice, ki ji >o daje pogodba, pač pa je, čeravno nisem plačal zavarovalnine, velikodušno pripoznala škodo in mi je poplačala — izrednim potoni — vse z največjo natančnostjo. Za ta njen res človekoljuben čin, ki me reši pogube, sem hvaležen družbi 1 , Assicurazioni Generali" do dna svojega srca in čutim se dolžnega tem potom izreči i i*-! :*wno svojo zahvalo. V GORICI, 20. maja 10 10. no«. S štirinajstim letom jo je del v pokoj, nekaj časa jo je hranil ž rdečim vinom, potem pa s svežim mlekom. Ena krava je bila samo za to kobilo v hlevu. Dosegla je starost 34 let. Novodobni dijaki. — Ko je stopil v Palermu v drugi razred Viktor-Emanue-lovega gimnazija prof. Ghelii, je zahteval drugošolec Sidonni, naj mu popravi red v MzpričevafifKer profesor tega ni storil, je ustrelil profesorja in sebe. Listi trde, da obstoja v tem razredu zarota med drugo-šolci, ki hočejo z revolverjem izsiliti iz profesorjev dobre rede. 10 dijakov je že zaprtih. Mož z desetimi ženami. — V Pitts-burgu v Ameriki so zaprli obersta Jaim Tep'ova radi biganije. Do sedaj se h o-glasilo že 12 žensk, ki so spoznale v ober-stu svojega moža. Teplov je lep rnož in bati se je, da se še niso zglasile vse njegove žene. , Aretiran je bil ravno v trenutku, ko je prodajal zlatenino svoje zadnje žene, da se bi lahko poročil z drugo. Proda ali se odda v najem hiia v sredini vasi d Št. flndrežu Štev Z09. Hiša je jako pr'pravna za gostilno, zalogo vina, Uyovino ali kako drugo : :, :, ::: obrl. : : Natančneje se izve pri lastniku Jos. I)oljnk-H, pos. v Grgarju. išče se trgovskega sotrudnifca zmožnega deželnih jezikov — oziroma mladeniča, ki je dovršil tri etno prakso z dobrimi izpričevali, za trgovino z mešanim/blagom ..pod dobrimi pogoji.. Obrnili se je na Lvrdkp: A. Potatzky-ev naslednik Josip Terpin Gorica, Raštelj št, 7. odlikovana pskarija in sladUidarna Karol Draščik v Gorici na Kara« v (lastni kili) zvrguje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd, Prodaja različna fina vin* In lltarj« na drobno aH v originalnih butelkah PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogo-b rojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo g>m~ po jako zmernih cenah. ~*V Še nekaj poletnih stanovanj v Medvodah = ob gorenjski železnici = z sobno-kuhinjsko in obedovalno-opravo, lepimi senčnimi nasadi, rečnimi in peščenimi kopelji, Športnimi prostori se odda za poletje. Oeč poue lastnik franc 3arc o ITleduodah. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdravnik, bivši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. ialist za i Odlikovana pokarija in siadčičarna indrej taji Gorica Te kal išče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v ul. Municlpio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pec'»vo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. —Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Rimske toplice v Tržiču (Hlonfalcone) na Primorskem. Stalna temperatura 38—40'. — Odprto od 1. junija do konec septembra. Zdruvnik-voditelj v zavodu. Proti proiinu, reumafizimi, bolečinam u bedrift, ženskim boleznim itd. Oskrbnižtvo toplic kneza Thnm-Tasis t Devinn. 1. Ordinira od 10.-11. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekališče Frana Josipa štev. G. (blizu lekarne Kamer). Proda se iz proste roke hiša in hleu na KneH št. 23. Hiša leži na sredi vasi in je jako pripravna za kakoršen- koli obrt Natančneja pojasnila daje gosp. [Tlartin Kogoj na Knezi i Štev. 109. ?ilip Zongher. *) Za vsebino pod tem naslovom je od-i govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva likovni zakon. Največjo zalogo pohištva na Goriškem z last\> mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici1 v Gosposki ulici št. 14 (v lasttsi Velika izber žimnie, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd, ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blago lastnep izdelka. Oglejte si zalego in prepričajte se! Preda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo ali brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore m hleve, j natančneje se iioe u našem uprauništou. Dr. I. Eržen zobozdravnik =a.PRici = Jos. Verdš lekaiiSCe štev. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krono, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira i> svojem ateljeju i od 9. ure dop. do 5. nre pop. Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje evoje proizvode izključno ie h najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete M pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu : Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ^ Tovarniška anamiia il»U« V. Y.MM*: 9 {{.JUT, Vministerskmi svetit prehude zmešnjave prevrgle ministre so cele države, na nogah se trdnih držal je samo minister za nk, ker je nosil ,r0hou. OHO" J. Medved, Cariea Tetaiišiie, Josipa Verdi it. 32. Pisalni stroj „fldler" malo časa rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni . v Goriški tiskarni A. Gahršcek Gospodom gostilničarjem in drugim „j uljudno na-znanja, da je 1 izšel nov slo-. venski cenik gramofonov in ¦Kam plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri Batjel-ii j Gorica Stolna ulica 3-4. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev, — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Poletna stanovanja se oddajo v spodaj imenovanih občinah kakor tudi v Žerovniei in Poijčah. Prav lepi kraji na Gorenjskem. Vsa pojasnila daje: Htn za Britevite? tujcev za občine Radovljica, Lesce, Begunje in okolico v Radovljici. »Goriška ljudska posojilnica" % pisana zadruga z omejenim jamstvom. (V tasta! MM, Co»iio»k» ulic« it. 7, I. n»d«tr.) — Tolefon it. 78. Ra«un poštne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranita« vloga se obrestujejo po 4\%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru, Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsafcosar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57, %, na varščino ali * ustave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6 %. Stani* 31. dec.1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85374 kron. - Hranilne vloge: 1.664.661-17. Posojil*: A,643 638—. — Reservni zaklad: 91.740/59. — Vrednost hiš: 354 416 72. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Lekarna Cristofoletti v čorici na faroiijn. Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolet- nim in sploini telesni slabosti, hvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K HO, bele barve K. z. Trskino žcleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem so ozdravijo y kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ===== Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. == OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegtje, preiSJe se vedno v mojem kem. laboratoriju, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim il. odjemalcem glede fiistote m --.:--" stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristofolettijeva pijača iz kine in železa. NajboljSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = J* Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra i'J05. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto urarfnine lU% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V«%, večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Hiša na prodaj. V Rožni dolini pri Bajti št. 67 je na produj lepa, enonadstropna hiša s prostori za trgovino, dvoriščem in lepim vrtom. V L nadstr. so 4 prostori. — Hiša je še davka prosta. Anton Potatzky v Gorici. Na »redi Kufitelj* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DE3EL0. Najceneje kupovalšče ulroberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTKEBčOl NE za pisarnice, iM\\u in popotnike Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in Sevlfatfe. ftvrtlnjfce. — Rožni t enot. — »»Sne knjlilee. lišna obuAnla za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in dstelje. Najbolje oskrbljena zalo« a za kramarje, kroši&jarje, prodajalce po sejmih in trgih ter n» dftSeli » «=> -» Po zaključku inventarja je preostalo še kakih 2600 kosov platnenih ostankov za rjuhe brez seva. Širina blaga 150 cm, kosi so po 15 mir. dolgi. Torej zadostuje za 6 do 7 rjuh. En kos za K !8--. Zajamčeno brezhibno blago, tkano iz najboljše preje, porabno za balo najfinejše vrste. Razpošiljam — najmanj 1 kos 15 mtr. po povzetju. I*ozor! Ne zamenjajte mojih izdelkov z drugim konkurenčnim blagom, kajti jaz razpošiljam le najboljše blago. — Ako blago ne ugaja je zamenjam ali pa vrnem denar. Slabega blaga ne razpošiljam, za to jamči dober glas o moji tvrdki. S. STEIN, tkalnica platna NAGHOD - Češko. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčevali tujcem. taste gospfline! PosMajte ilo iz te Me to« Melek je izvrsten. Cene olajae! Naša špecijaliteta je: CapraSOk - KOZa 8 SOlllCeffl. ^^ 'LZT'