itoTiifca «tima 2fl v.

g®“ F
15. iteriKka.
Maribor, da« 21. februarja 1919.
Letnik XI.
naročnina listu: «■ Celo leto	i	i	K	lfr-
Pol let* .	i	m	a	5*-
Ortrt leta	i	i	,	2-s
IMesečnoi	,	F—
%«na] Avstrije:-— Celo leto . .	„ 15’—
Posamezne Številke •» 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 vin od 0 redne petitvrstei pri večkratnih oznanilih vdih — popust —
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldan
Rokopisi se ne vračajo
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more vsak dan od 11.—12. ure dopoidn»
Z mliroyno
„Agence Havas“ uradno poroča, da so v seji mirovne konference v torek, 18. februarja delegati zavezniških in pridruženih držav vzeli na znanje zahteve, katere so stavili zastopnik Srbije Vesnič, zastopnik Slovenije Žolger in zastopnik Hrvatske Trumbič. Preučevanje vprašanj glede mej, izvzemši onih, ki se tičejo Italije, je bilo poverjeno komis ji, katera se je že bavila z rumunsfeim vprašanjem. — Kakor se poro 'a iz Parna, je v seji 19. februara Clemenceau poslušali Trumbiča v zahtevah jugo slovanske delegacije. Jugoslovanski zahtevo! spis je podpisan od Psšiča, Trumbiča, Vesniča in ŽoJgerja. Sonorno je v imenu italijanske delegacije izjavil, da italijanska vlada ne more sprejeti nobenih novih predlogov o rešitvi vprašanj, v katerih se Italija strinja z zavetniki že tri in pol leta vojne. Kakor se vidi iz tega poročila, Italija še vedno vztraja pri londonskem paktu in meni, da ga bodo tudi drugi priznali. Tudi s tem ni zadovoljna, da bi se ji dal v zameno tistih krajev, ki so in tudi bodo jugoslovanski, protektorat in gospodstvo v Armeniji.
n.—M ii mi
Jugoslovanski-ltalijaiiski
Pariški list * Temps < poroča, da so zastopni ki Srbov — Hrvatov — Slovencev na mirovni konferenci prosili Wilsona, naj prevzame razso dišče v jugoslovanskem—-italijanskem sporo radi vzhodne obali Jadranskega morja. Pariški list »Matic« pa javlja, da ja italijansko odposlanstvo v imenu italijanske vlade odklonilo razsodbo Wil sonovo. Italijani se torej bojijo Wilsona in nje gcvega pravicoljubja, udati pa se bodo morali njegovemu upliva in njegovi meči.
Kak# Je z nevtralno ?
Potniki in železničarji, ki so se sinoči pripel jali iz Cm ur ek s, pripovedujejo, da se je včeraj vršilo v Cmureku veliko vsenemško slavje povodom od hoda naših vojakov is trga. Vse hiše so bile okin-čane s pruskimi zastavami, po trgu so igrale tri godbe. Ljudstva so zbobnali od vseh strani velike množice v trg. Velikaši: dr. Schormann, Pö3cb, Prisching, Fürst i. dr. so dali za ljudstvo na razpolago več sodov vina. Vse je vpilo in tulilo »Die Wacht am Rhein«, »Heil dir im Siegeskranz« »Deutschland, Deutschland über alles«. Na več krajih so vstali govorniki in so hujskali ljudstvo proti Jugoslaviji.
V trg je prišlo kakih 200—300 nemško avstrijskih vojakov, ki so oboroženi od nog do glave. Poleg vojakov so dospeli v C m ur ek tudi vodja nemških tolp, ki so napadale pred kratkim naše čete med C®mekom in Radgono, Med gosti je bilo tudi mnogo Mariborčanov, Radgončanov in Lipničanov, V 5 gostilnah so dobili vojaki in ljudstvo vino in guljaš zastonj.
Hujskanje proti naši državi je presegalo vse meje. Častniki in vojaki so navduševali moške za prostovoljno vojsko proti Jugoslovanom v zvezi z
Madžari, »Dimimo Rsdgono m Špilje!«, tako «o vplli^ves dao po trgu.
Tako izgleda se strains zona pri Cmureku. Mi smo že naprej vedeli, ds Nemci ne bodo držali besede in pogodbe. Kdor še danrs kaj 'da na nemško častno ali moško besedo, ne pozna teh divjakov, roparjev in hinavcev. Narod premagancev so, a kljub temu se vedejo še vedno tako, kot bi bil ves svet z njimi Za te ljudi je edino pravo sredstvo, da se jih primerno pouči in vtepe
v	.glavo, železna pest in povračilo hudega s hudim.
Žtkzničim zveza med Poljaki, Čehi im JugoslevamL
Bero lin—Bagdad: ta velika smernica gospodarskega Imperializma je bil eden izmed odločilaih vzrokov svetovne vojne. Angleži so se čutili ogrožene po nemški trgovini, s katero je bilo težko tekmovati. Ko je lemški gospodarski In politični vpliv skozi Malo Azijo vedno bolj prodiral po Mezopotamiji ter se tako vedno bližje pomikal k angleški Indiji, je bila vojna med Anglijo in Nemčijo neizogibna.
Nemčija je poražena. Njen poraz mora tudi na gospodarskem polju biti popolen, K temu je potrebno gospodarsko in prometno sod slo ranie za veznikov, kakor je poprej bMo- potrebno vojaško sodelovanje. Nedavno se je preučevalo veliko vprašanje železniškega premeta med zavezniki pred skupino francoskih parlamentarcev. Vsplava-la je na površje velika ideja železniške zveze Bordeaux—Odesa, m sicer Bordeaux—Lyon—Milan-— Trst—Zagreb—Beograd—Odesa. Edino med Beo gradom in Odeso še ni zgrajena železnica. Ta ideja je našla veliko odobravanje.
Sodimo pa, da s to velikopotezno železniško zvezo še ne bi bilo doseženo to, kar se hoče doseči na gospodarskem polju proti Nemčiji, namreč njena popolna gospodarska izolizaclja (osamljenost). To je najbolj in edino mogoče tako, da se napra
vi	zveza med severnimi, odnosno zapadnim! Slo van! in med Jugoslovani, zveza med Baltiškim in Jadranskim morjem. Popraviti in ujediniti bo treba železniške proge, ki vodijo od Gdanskega preko Poznanja, Galicije, Slovaške in Slovenske do Jadranskega morja in tako ustvariti veliko progo Gdansko—Varšava—Krakov—Bratislava (Požun)— Maribor—Ljubljana—Trst. Ker bi Čeho Slovaška segala do Bratislave, slovensko ozemlje pa do Sv. Gotharta, gre za koridor, za slovensko krajino, dolgo nad 100 km in široko kakšnih 80—100 km. Ta prelaz bi zagotovil zvezo med severnimi in južnimi Slovani.
Ta ideja se ni odklonila pri mirovni konferenci, marveč je sedaj v razpravi. Član čeho sio vaške narodne skupščine dr. Markovič se je te dni vrnil iz Pariza ter je sporočil na velikem zborovanju v Bratislavi, da se o tem mestu na mirovni konferenci ne bo več razpraljalo, k večjemu o tem, da se čeho slovaške meje pomaknejo še bolj proti jugu. Razpravljalo pa se bo o kori dorn med Čtho-slovaki in Slovenci sli vsaj o na cicnalizaciji železniške proge Bratislava—Rek®. Jugoslovani se torej smemo zanesti ca to, da bo do zavezniki na konferenci v Parizu pritrdili temu le sklepu: veliki sovražnik Hamburg—Bagdad se da premagati ne ssmo s progo Bordeaux—Odesa, marveč edino le zajedno s progo Gdansko—Trst.
Nasilnosti proti slovanskemu dijaštva v Graden.
¥ torek, dne 28. januarja 1919, ko so tega jutra v graškem časopisju mariborski dogodki za-
gledali beli dan, pridrvi ob po! 2 ari popoldne nadporočnik Jeilenig (Korošec) v dvorano, kjer je ravno prof. Albrecht končal svoje predavanje !n reče sledeče, kar sporočam v slovenskem jezika: Radi žalostnih mariborskih dogodkov je sklenil skupni odbor nemškega difaštva, da bo, dokler se ne storijo drugi sklepi, slovanskim dijakom prepovedan vstop v učne dvorane«. Nato so zaerili Heil klici In mi Slovani in z nami tudi Židje smo zapustili dvorano. Ob enem so nemški mlečnozo-beži po predavanju v anatomiji zakričali: »Marsch hinaus«. Rektor graškega vseučilišča je nabil sledeč razglas:
Gradec, dne 28. jan.
Skrajno žalostni, nemški čut razburjajoči dogodki v Mariboru, ki so spravili nemško dijaštvo v opravičeno razburjenje, so me privedli do sklepa, da se naj slušatelji slovanske narodnosti do razjašnjenja položaja izogibajo vseučilišča, da se preprečijo sovražnosti.
Puntschart, rektor.
Rektor tehnike je nabil skoraj istobesedni razglas. Popoldne je nemško dijaitvo sklenilo, da ne sme univerza več sprejemati slovanskih dijakov, da ne smejo delati izpite in ne hoditi na predavanje. Že prej so zahtevali, da se prve klopi rezervira samo za Nemce arijce (posebno na kliniki) in da se vzdržujemo vsakih provokacij, pod ko jimi so razumevali glasno slovansko govorico, no-sitev znakov itd.
Ob 3. uri popoldne, dne 28. januarja 1919, smo imeli v prostorih *2arje« skupščino celokupnega jugoslovanskega dijaštva. Pri tem se je pokazalo, da je večina dijaštva medicinske fakultete. Nekaj tehnikov ss je izreklo, da bodo sami zastopali svoje interese Zato se ieizvolil odbor 3 medicin • cev, (jednega Slovenca, jednega Hrvata in jed nega Srba) ki naj bi zastopali dijaštvo pri rektorata in dekanatu in pri posameznih profesorjih. Tovariši so povdarjali, da bi bilo radi slabih stanovanjskih razmer v Pragi posebno zahtevati podpise za zimski tečaj, čeprav bi ne mogli obiskovati predavanj radi terorja nemškega dijaštva. Rektor je seveda divjal proti Slovencem, d očim je Hm te in Srbe hotel razdvojiti od nas Seveda j® Hrvat tov. Scherrer koj rekel, da velja za Hrvate in Slovence isto kot za Srbe, in da so solidarni vsi jugoslovanski dijaki. Dekan med. fakultete prof. Salz-mann je bil prav prijazen in se je pokazal prijatelja dijaštva, tako, da smo imeli zaslombo p i-njem. On za svojo osebo nam je obljubil (za Augenheilkunde) podpis in tudi potrditev semestra; svetoval nam pa je, da se naj obrnemo na posamezne profesorje. Večina profesorjev je bila za te, da nam da podpis. Prcf. Albrecht je dsl odgovor: »Odpotoval do pondeljka«; čudimo se le, da gospod ni bil odsoten, ko je sprejemal kavo, moko itd od jugoslovanskih dij akov -ri g oro zan to v. Posebno se je repeačil znani prof. Kratter, ki je govoril »o narod ču 1 in pol milijona, o Ven dih, ki se imajo «a vse samo nam — Nemcem — zahvaliti«. Zelo prijazen je bil profesor Hamburger; čudimo se le, kdo je dal o njem v »Jugoslavijo«, da on divja nad Slovani. Nekaj profesorjev nam je svetovalo, seveda popolnoma privatno, naj gremo in se tako izognemo vsema.
Ta rezultat večini dijaštva ni pri jul, tako, da so ?si Jugoslovani sklenili, da zap iste Gradec.
V	četrtek, dne 6. svečana 1919 je mel profesorski zbor medic, fakultete zborovanje, na kojem je sklepal, če bo dal podpise tudi v slučaju, če ne morejo Jogoslovani vsled terorja Nemcev na predavanja.
V	Gradcu ni na noben način mogoče, da
živi jugoslovanski dijak varno; in kjer ni mira, tudi dijak ne more študirati.
Med tem je nabit na patholog. anatom, institutu sledeči razglas:
»Radi vedno se ponavljajočih pretiranih narodnih zahtev in dejaaj od strani Slovencev, prepovedajem do nadalje vsem slovanskim dijakom vstop v institut, ki stoji pod mojim vodstvom.
Prof. Albrecht.«
Rektor tehnike je nabil sledeCe:
»Odredba glede prepovedi obiska visoke Sole ostane za slovanske slošatelje tako dolgo v veljavi, dokler se ne ustvarijo zadostna jamstva za sigurnost življenskifa pogojev onibi Nemcev, ki živijo v slovanskih krajih ali v krajih, ki so zasedeni po S Umnih. Za ostale nenemške slušatelje stopi odredba a 1. februarjem iz veljave.
Rektor tehn. visoke šole.«
Napad nemških tolp na Velikovec.
Velikovec, 20. februarja.
Včeraj zjutraj so se navalile nemško-ko-roške tolpe na jugoslovanske postojanke pri Velikovcu. Nemci so kljub premirju zahrbtno napadli naše prednje straže pri Dobrovi in Vovbrah. Streljali so iz treh topov in kakih 8 strojnic in navadnih pušk na naše postojanke. Najsilnejši naval je bil na postojanke, kjer je postavljena naša artilerija. Za to po stojanko se je vršil težek boj. Nemške tolpe so napadale cel dan. Na obeh straneh so žrtve.
Poštni čekovni urad za Slovenijo.
S 15. febr. 1919 je začel v Ljubljani, Beet hovuova ulica 7, v poslopju bivše nemške gimnazije poslovati čekovni urad za stranke. Novi urad se bo za enkrat pečal samo s čekovnim prometom. Hranilnični promet in promet z državnimi papirji se za zdaj ne vpelje. Pri vsakem poštnem uradu na slovenskem ozemlju se bodo prejemali vložki in izplačevale plačilne nakaznice. Poštni uradi dajo strankam na razpolago »pristopne izja va« ter jih pošljejo primerno izpolnjene s potrebnimi (izvlečki iz trgovinskih registrov, uradno po trjena pravila društev, zadrug itd.) na čekovni u rad v Ljubljani. Temeljna vloga 100 K mora ostati nedotaknjena, dokler dotičnik ostane član če kovnega prometa in se vplača s položnico. Vložki na čekovnem računu se za sedaj ne obrestujejo, ker je čekovni urad v Ljubljani začasno samo le posredovalnica za denarni promet, ki ne nalaga skopljenega denarja plodonosno, ampak ga dnevno odda finančni deželni blagajni v shrambo.
Izdatki članov čekovnega prometa so sledeči: 1. Stroški za tiskovine: ček (s kolekovino 4 vin.) 12 v, zvezek s 50 čeki 6 K, položnice po 6 vin. komad, seznam za položnice vplačane z jednim čekom 6 v, čekovni seznam 50 v (za istočasno na kaza oje zneskov različnim strankam z jednim čekom.
2. Pristojbine: a) Manipulacijska pristojbina 8 v od vsakega uradnega opravila na račun (vloge, mkaza, prepisa, obremenitve), b) Provizija od vsake obremenitve 74% brez ozira na svoto, c) 25 v za čeke brez kritja, ali sploh, če se zaradi pomanjkljive sestave ne dajo realizirati d) Kuverti za čeke 4 v komad, e) Za trajne čeke na leto K 1 60. Pristojbine se pobirajo z odpisom od računa. Provizije so oproščene: a) obremenitve v klirins kem prometu, b) Potom poštnih nakaznic izplačani zneski, c) Odpisi na korist poštnega čekovnega urada (pristojbine, provizije itd.).
Navodila o rabi čekov se dobijo pri poštnih uradih, oziroma pri čekovnemu uradu. V kratkem izide poslovnik, ki se bo doposlal imetnikom če kovnih računov.
Opozarjamo stranke na blagajnični Ček, katerega se pri blagajni poštnega čekovnega urada izplača vsakemu »a vista«, če je krit. Z opombo: »za plačilo v gotovini N. N. v . . .«, ali pa »za pripis na čekovnem računu št. ... N. N. v . . .« na zadnji strani čeka pa se lahko zahteva realizacijo potom plačilne nakaznice ali pa v klirins kem prometu. Na blagajničnem čeku se potegne cVhalo črta na mesta, kjer se drugače vpiše prejemnik nakazane svote. Od posestnika blagajnine-ga čeka se ne zahteva nobene legitimacije, ampak se pred realizacijo le samo osvedoči, da-li je ček pravilno sestavljen.
Promet z dunajsko poštno hranilnico je zdaj prekinjen, naši poštni uradi torej ne sprejemajo
več vplačil za njo in tudi ne izplačalo nobenih zneskov, če že niso bili nakazani do 31. januarja 1919. Tudi izplačila na hranilaične knjižice krat kim potom so ustavljene.
Članom poštne hranilnice svetujemo, da malo potrpijo, dokler ne bo končno dogovorjeno, na kakšen način morejo dobiti svojo imovino od du najsko poštne hranilnice v naše ozemlje. Za zdaj morejo s svojo imovino pri poštnem hranilmčnem uradu samo na ta načiu raspolagati, da jo naka žejo na kako stranko v Nemški Avstriji. Hranilni čna knjiga se mora priložiti odpovedi, če je tuii odpovedan samo del imovine in poslati naravnost poštni hranilnici na Dunaj. Dopisovanje z drmaj sko poštno hranilnico je podvrženo poštnini. Ako izstopi stranka s svojo odpovedjo iz čekovnega prometa dunajske poštne hranilnice, mora priložiti tudi vse neporabljene čeke, položnice in kuverte. Položnic za svoj račun pri dnmjski poštni hranil niči se je mogoče posluževati samo v Nemški Avstriji; na na!em ozemlju se ne sprejema za danajsko poštno hranilnico za sedaj niti vplačil niti h plačil.
Natančnejša pojasnila za naš čekovni promet se dobijo v prijavnici čekovnega urada (Ljubljana, v I. nadstropju nemške gimnazije v Beetl ovenovi ulici 7) od 10—12 in od 3—6.
Poštno ravnateljstvo.
Politične vesti
Sestanek okrajnih zaupnikov S. K. L. za mariborski sodni okraj se je vršil v sredo, dne 19. februarja v Mariboru. O političnem položaju in o potrebi podrobne strankine organizacije je poročal profesor dr. Jos. Hohnjec. Razprave so se udeležili večinoma vsi navzoči zaupniki. Za načelnika okrajnega odbora SKZ za občine na desnem bregu Drave je bil izvoljen dr. Leskovar, za levi dravski breg pa župnik Evald ¥račko.
Deželna vlada odpotovala v Belgrad. V četrtek so se iz L ubijane odpeljali v Belgrad predsednik dež. vlade dr. Brejc, podpredsednik dr. Žerjav in poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek.
Državno veže ne bo sklicano za dne 1. marca, temveč še le za dne 15. marca. Tako poroča zagrebška »Narodna Politika«. Dvorana za zborovanje še ni popolnoma pripravljena, ravnotako tudi ne stanovanja za poslance.
Volitve v Nemški Avstriji. Pii nedeljskih volitvah v ustavodajno skupščino se je dosegel ta le končni rezultat: 70 socialnih demokratov, 64 krš čanskih socijalcev, 3 pristaši štaj. kmečke stranke (ki pa se približujejo krščanskim socijalcem), 23 nemških naprednjakov, 1 židovski narodnjak in 1 Čeh, torej «kupno 162 poslancev. Socialdemokraš ka in krščanskosocialna stranka sta približno ena ko močni, a hud poraz so doživele nemške naci onalne stranke in strančice. Nobena stranka ni tako močna, da bi sama mogla prevzeti vlado v Nemški Avstriji. Če bodo hoteli Nemci resno de lati, bodo morali skleniti kompromis. Glavno besedo bosta imeli v Nemški Avstriji socialna demokracija in krši-soc. stranka.
Italijani v Maribora. Te dni sta dospela dva višja italijanska častnika v Maribor, da »proučita razmere na severni meji Jugoslavije.« Pregledovala sta naše vojašnice in sta v spremstvu mestnega poveljnika podpolkovnika Zwirna obiskala Siege jevo gledališče. Izjavila sta, da hodijo po teh krajih amerikanske, francoske in angleške komisije in zato imajo tudi Italijani pravico si ogledati tukajšnje razmere.
Prepoved izvoza živil iz Jugoslavije. Ministrski svet v Belgradu je izdal odredbo, koja prepoveduje vsak izvoz žive živine in s pic h vse vrste ljudske in živalske hrane. Od slučaja do slučaja se dovoli izvoz v prijateljske dežele. Prepovedano je tudi potnikom, ki odhajajo iz teritorija SHS, da vzamejo več živeža kot za tri dni seboj. — Dovoljujemo si vprašanje: Zakaj pa Ljubljana in Za greh ne rešpektiiata te odredbe centralne vlade? Ali je Nemška Avstrija mogoče nam prijateljska dežela? Dogodki na Koroškem in na črti Spilje— Radgona govorijo jasno, da bi Jugoslavija za nemške zahrbtneže, ki poljubno kršijo premirje, ki iz slepe narodne strasti uničujejo Slovencem na Koroškem domove, jih popolnoma oropajo, prebivalce preganjajo in trpinčijo, ne smela dovoliti ne prahu moke, ne žličke masti ali drugih živil. Le na tak način se kaznujejo hudobneži.
Mariborski okrajni šolski svet je pri včerajšnji seji na mesta odstavljenih nemških in nemčurskih učiteljev mariborskih okoliških šol imenoval same Slovence in Slovenke kot začasne voditelje in učitelje. Le proč z nemčurstvomt
Višji šolski svet v Ljubljani je mestno delko
ljudsko šolo v Celju spremenil v 5 raz rodnico s temeljnimi slovenskimi razredi ter 4 nemškimi vzporednicami. Zn nadučitelja je imenovan g. Jos. Bizjak, doslej nadučitelj v Bočni, za učitelje oz. učiteljice gg. Maks Wudler, Franc Demovšek Rih. Pestev-šek, Roza Knez, Ana Matko, Olga Širca. Mestno dekliško ljudsko šolo je spremenil v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in 4 nemškimi vzporednicami Za nadučiteljico je imenovana gdč. Antonija Ježovnik (doslej v Mozirju), za učiteljica gdčne B Zupanek, Lilek E, Fraač. Levstik, ga. J. Bizjak, gdč Franč. Pristoviek, Marija Puc. Deška meščanska šola je spremenjena v slovensko z nemškimi vzporednicami, istotako dekliška meščanska šola. Na deški meščanski šoli so imenovani: za ravnatelja Beno Serajnik (doslej v Žalcu), za stro kovne učitelje gg. Gustav Šilih, Franc Hribernik in F. Kranjc; na dekliški: za ravnatelja g. Josip Brinar (doslej v Postojni), za učitelje oz, učiteljice gdč. Ema Zupančič, Mila Plohl, g. Ferd šentjurc in Vovk Milan ter gdč. Eiza Proft.
Kondenheimov „Winkelpräsidinm" v Mariboru še vedno deluje naprej. V njem sodeluje tudi bivši I. državni pravdnik Verderber. Deželna vlada v Ljubljani je o tem sicer že dolgo poučena, a ničesar ne stori — Državni pravdnik dr, Duhač je že odpotoval v Gradec.
Gramofon v volilnem boju. Lansko leto so se nemški bratci na razvpitih svojih »Volkstagih«, ki jih je pa sedaj graški vseučiiiški profesor, Nemec in protestant dr. Gürtler, označil kot »veliko laž«, kaj vzajemno zaganjali v nas Slovane. V minuli volilni borbi za svoj državni zbor pa so si že zopet hudo segli v lase, zlasti na Koroškem, koder so ae samo socialni demokratje, marveč tudi nemški demokrati, kakor se zdaj ponosno imenuje poprejšnji »Irajsin« in koroški »bauernbund« hudo nasprotoval takozvanim krščanskim socijalcem. In kako iznajdljivi so! V Št. Urbanu pri Trgu so hoteli zborovati krščanski socijalci, a so »bauernbun-darji« shod in razgovor kratkomalo preprečili s tem, da so fantje neprestano navijali velik hreščeC gramofon, zraven pa še pridno tulili. Pa še reci kdo, da ne znajo pogoditi — slavni »Volk der Denker!«
Hada prede Celovčanom v hvali sani nemški re-pnblški, ker jela ni! Minuli teden je morala mestna aprovizacija ob pomanjkanju mesa razdeliti svoje zadnje zaloge, t. j 4534 škailjic mesnih konzerv in 1600 škatljic sardin, a to za 30.000 osebi Kljub temu pa pridno pijejo! »K. T.« piše, da se še ni nikoli videlo po celovških ulicah toliko pijanih deklet (!) in lensk, kakor zdaj. V mestnem zboru razpravljajo o pomanjkanju živil, pa si ne vedo pomagati. Cene mleku bodo zvišali za 100 odstotkov.
Nemčnrji vtihotapljajo v Nemško Avstrijo živila.
šoStč-njski Woscanagg je dobil dovoljenje, da sme poslati na Dunaj 1 vagon usnja. Nemec pa s tem dovoljenjem ni bil zadovoljen temveč je skril med usnje tudi dokaj živil za Nemško Avstrijo: Moko, Špeh, jajca itd. V Celju so slovenski železničarji prišli temu na sled in šo nemškemu veletovarnar-ju odvzeli vse. Čudno je, da se je v Šoštanja trudil za nemčurja Woschnagga celo mož, ki tega nikdar ne bi smel »toriti.
Napad na Clemenceana. Po poročilih iz Pariza je dne 19. februarja predpoldne oddal nekdo pet strelov iz samokresa aa avtomobil, v katerem se je vozil Clemenceau. Eden strel je zadel Clemenceau» v desna pleča, drug strel .e pa lahko ranil šoferja. Rana Clemenceana je precej globoka, toda ni nevarna, Napadalca, ki se zove Collin, so takoj prijeli in ga komaj obranili, da ga ni množica linčala.
Tedenske novfoe.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so gg. kaplani Franc Molan iz Šmarja k Sv. Magdaleni v Mariboru, Vinko Munda s Ptujske gore v Šmarje in J. Kodrič od Sv. Martina pri Slovenjgra dcu v Slivnico pri Celju, V Sv. Martinu pri Slo venjgradcu je nastavljen bivši vojni kurat g. Jožef Vrečko. G. Leopold Amon, kaplan v Slivnici pri Celju, je vsled bolezni dobil šestmesečni dopust.
Častni občani. Občine Ruše, Smolnik, Lobnica, Bistrica in Limhnš so imenovale svojim častnim občanom ministrskega podpredsednika dr. Korošca, generala Maistra in okrajnega glavarja dr. Lajnši-ča. Čestitamo!
Čaščenje našega ljubljenca. Vseh 33 občin ormoškega okraja je poslalo generalu Maistra v Maribora sledeči brzojav: General Maister, Maribor! Vseh S3 občin ormoškega okraja Vam izreka najiskre-
21 febrisafj» 1919.-
®ejSo zahvalo za Vaš in Vaše vojske možati na slo? v obrambi naše grade nasproti stoletnemu zatiralca naših očetov ter zahrbtnemu in grabež ljivemu sovražnika nsših prirojenih pravic ter Vas zagotavljamo, da stojimo vsi trdno in zvesto za Vami in Vašimi okrepi, upajoč, da ostanete ne omajeni in neizprosni branitelj in zaščitnik naših pravic in naših mej. — General Maister je natb poslal gerentu ormoške občine, g. dr. Ferdu Lasiču brzojavno sledeči odgovor: Vsem 33 občinam Vašega okraja se odano zahvaljujem za izraze za upanja; bodite prepričani, da dokler smo složni in dokler trdno stojimo z združenimi močmi v ob-nmbo naše žrmlje in naših pravic, se nam ni treba bati, da bi kdo mogel nas v uživanju šaše mlade, toda velike, svobodne Jugoslavije ovirati. Bog naj živi našo sveto Jugoslavijo! —- General Maister.
t Franc Koser. V Juršincih pri Ptuju je v sredo, dne 19. svečana opoldne v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal po kratki bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, poštar in pocestnik Franc Koser st. Pogreb se vrši v soboto ob 10. uri v Št. Lovrencu v Sl. gor. Pokojnik je bil blaga duša, veren katoličan, vnet Slovenec in mož kremenitega značaja. V burnih časih, ko se je preganjalo naše ljudi, je stal zvesto na naši strani. JSti se ustrašil ne štajercijancev, ne dragih nasprotnikov, ampak je vedno visoko vihtel zastavo katoliško narodnega Slovenca. Bodi mu Tečen spomin! Spoštovani Koseijevi družini pa naše odkrito sožalje!
Višji šolski svet v Ljubljani je pozval s posebno okrožnico ravnateljstva vseh srednjih šol, uči teljišč, okrajne in mestne šolske svete, na; se v vseh učiliščih pospešuje protialkoholno gibanje in naj se mladina kolikor mogoče navaja k treznosti in popolni abstinenci. Ob koncu šolskega leta morajo šolska vodstva o uspeha poročati pristojni šolski oblasti.
Zlata poroka zvestega delavca. Iz Jarenine aam
poročajo: Dne 17. t. m. smo obhajali tukaj izvan% redno slavnost — zlato poroko Tomaža in Marije Drozej, pristavnika v znani, vri on ar ođ ni in spoštovani St pan Cevi hiši v Vajgnu. Zlotoporočenca je spremljalo k poroki nad 40 ožjih sorodnikov, med njimi 24 vnukov, vsi čvrsti in zdravi. Izvanredno močna rodbina, ki naj bi služila vsem Jugoslova nom v zgled im posnemanje, Zanimivo je, da je umanjena rodbina le od 1833. leta kot viničar oziroma prist&vnik na istem posestva in že starši zlatoporočencev so imeli v isti hiši in pri isti mizi svojo prvo, pozneje svojo zlato poroko kakor sedaj imenovana, znamenje, da je jareninski zrak zdrav. .Zlatoporočencema iskreno čestitamo ter želimo, da v Cukata še brilsntno poroko.
Samoumor okrajnega sodnika. V Št. Lenartu v Labudski dolini se je po noči od 5 do 6. febr. sam usmrtil tamošnji okrajni sodnik dr. JcžefMe schitz. Služboval je svoj čas tudi po slovenskih krajih Koroške in Štajerske. Rodom Velikovčan je bil zagrizen narodni odpadnik in strupen sovražnik Slovencev, česar dostikrat tudi v uradu ni ho tel in ni mogel zatajiti.
Vlaki na progi Spilje—Ljutomer vozijo zdaj zopet redno. Včeraj je po preteka treh tednov pri vozil zopet prvi osebni vlak v Ljutomer in nazaj v Maribor. Iz Maribora vozijo vlaki preko Špilja v Ljutomer ob 6*45 zjutraj in ob 1*10 opoldne.
Mariborski dijaki priredijo v nedeljo, dne 23.
L m., v Hočah pri Maribora spevoigro v treh dejanjih: »Kovačev študent.« Nastopi pa tudi moški pevski zbor. Ker je čisti dobiček namenjen mariborski dijaški kuhinji, se prosi za obilno udeležbo od blizu in daleč. Začetek točno ob pol treh popoldne in pol sedmih zvečer. Glede oskrbe z jedilom in pijačo se priporoča novootvorjena gostilna g. Frangež. — Odbor.
Pozdrav iz daljnje Indije. Dobili smo naslednje pismo: »India, Ahmednagra, Prisoners of War C
15.	dec. 1918. Cenjeni gospodje! Nemški pisano pismo nama je danes dovoljeno. Že več pisem je Vam poslal g, inženir F. Lupša kakor tudi jaz iz vjetništva v Indiji. Ne veva, kaj se doma dogaja, Vsekakor pa misliva, da je v domovini polno razveseljivih sprememb v teku in upava, da se naši dolgoletni cilji in želje končno uresničijo — Po nekako 121etni odsotnosti v Aziji že zelo hrepeniva slišati glas zvonov v domovini. (Siromaka še ne vesta, da so nam Nemci zvonove uničili,) Daj Bog v prav kratkem! Sva tukaj, kakor če bi bila popolnoma pozabljena od domovine. G. Lupša je j sedaj zopet zdrav. O najinem življenju poročati ni! dovoljeno. Zahvaliva se obenem vsem onim znancem in neznancem v domovini, ki s a se na nas spomnili in nama pisali. Ob enem pošiljava tudi pozdrave vsem, ker nama ni mogoče vsakemu pisati. Pošiljava nadalje pozdrave posebno »Sloven-
iS»«»*
skemu Gospodarju« in njegovim bralcem. — Vam vdani F. Ivančič«
Enajsta žrtev nemške demonstracije. V sredo, dne 19. februarja je umrl kot enajsta žrtev krvavih dogodkov dne 27. januarja v Mariboru 69 letni Konrad HäubL ključavničar j. ž. Dobil je strel v trebuh. Podvreči se je moral težki operaciji, ki pa ga ni mogla rešiti. Haubi je nosil v sprevodu za stavo z napisom »Heil Deutsch-Oesterreich!«
Kavcije za vojne vjetnike. Pri mariborskem okrajnem glavarstvu, in menda tudi pri drugih okraj«iih glavarstvih je še vedno naloženih nekaj kavcij za vojne vjetnike. Položitelji teh kavcij se zadnjikrat pozivajo, da do 1. marca 1919 dvignejo te kavcije, ker se sicer pošljejo likvidacijski komi siji v Ljubljano.
Sladkor za mariborski okraj. Okrajno glavarstvo je i szposlaio pred dnevi sladkor za mesec februar. Občani naj zahtevajo od trgovcev, da jim izročijo določeno količino sladkorja
Ovseni zdrob. Zadružna Zveza v Celju kot SHS poslovalnica za krmila opozarja o Očinstvo, da sprejema naročila na ovseni zdrob v soboto, dne 22. t, m. pri svoj*m komisijonarju g. E, Kon-jedicu v Mariboru, Šilerjeva cesta 10 8. Na pozne ja naročila se ne more odrath
Shod živinorejcev se vrši v četrtek, dne 27. t,
m., v prostorih kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. ž el. Začetek točno ob 1. uri popoldan. Govorijo: inženir J. Zidanšek, nad živinozdravnik Fr. Pirnat in nadrevizor Vlad. Pušenjak. Živinorejci, prihitite v obilnem števila!
Oddaja konj. V pondeljek, dne 24. febr. predp. ob 9. uri bode v topniški vojašnici konjska evidenca oddajala konje. Naj pridejo vsi, osobito oni, katerim so bili konji odvzeti.
Izpremembe v osebja. Deželna vlada za Slovenijo razglaša: Odslovljeni so: dr. Friderik Mari nitsch, drl pravdnika namestnik v Celju, sodnik dr. Ernest Roschker in kan čelist Franc Lukman, oba v Brežicah ter Josip Toplak, okrajni sodnik v Št. Lenartu. Začasno so imenovani za rudarska nadsvetnika zadarski svetnik Karel Löwi v Celju in Josip Kropač v Zahukovici in za radarskega svetnika višji rudarski komisar v Celju Josip Ho mm el.
Prememba posesti. Znano gostilno pri »Brodu« na Pobrežju pri Mariboru (poprej gostilna »Zur Ueberfuhr«, lastnik Jančar) je kupil zavedni Slovenec Franjo Balon, doma iz Brežic.
Za Krekov spomenik je nabrala vesela družba slovenskih beguncev iz Primorja v Maribora (po* vojaščeui stražarji) v gostilni pri Planincu v Ko roški cesti dne 17. februarja za Krekov spomenik 148 K, Darovali so: Visintin A, 10, Koren Ignac 10, Kočevar Just 10 K, Kovačič Hinko 10, Golob Josip 4, Kovačič Ivan II. 10, Lukežič Franjo 5, Tomažič Anton 8, Cerkvenik Franjo 10, Kovačič Ivan I. 10, Segulin Franjo 4, Kočevar Grgo 4, Orel Franjo 4, Požar Josip 5, Tinta Franjo 8, Pertot Jakob 8, Kamaščič Anton 5, Stanč.č Av gost 5, Slobec Lovrenc 4, Csrdon Andrej 5, Černe Mate 5, Stabelj Josip 4. Slava zavednim stražarjem*
Za srbsko siročad je nabrala vesela družba beguncev (4 slovenski povojaščeni redarji v Mari boru) dne 17, febr. na Koroški cesti v gostilni g Planinca 40 in sicer: Visintin Anton, Kovačič H., Koren Ignac in. Kočevar Just vsak po 10 K. Ži veli!
Begunka-Slovenka, 22 let stara, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, želi vstopiti v službo za domača opravila, v kuhinji, na vrtu. za živali itd. Ponudbe pod naslovom; »Begcnka« na upravništvo »Straže«, Maribor,
Žalostna Mati. Ta molitvenik, »ki ga je spisal dr. Hohnjec in ki se je našemu ljudstvu že zelo priljubil, vsebuje globoko umna in izpodbuina premišljevanja o trpljenju Gospodovem in žalostne Matere božje. Premišljevanjem je pridejana prav obširna zbirka najlepših molitev v čast Gospodovemu trpljenju in v počeščeuje žalostne Matere Marije. Ker se bliža postni čas, opozarjamo slovensko ljudstvo na to knjižico kot na najboljši in najbolj pripravni pripomoček za porabo postnega časa in za njemu primerne pobožnosti.
BopiftL
Maribor. Dijaki priredijo v soboto, dne 22. t. m., v semenišču predpustno veselico. Vstopnice se dobijo v Cirilovi tiskarni. Začetek točno ob treh popoldne.
Maribor. Včeraj, dne 20, febr., je umrl tukaj šnji hišni posestnik in krojaški mojster g, Jožef Mačah. Radi svoje postrežljivosti in solidnega dela je bil znan daleč okrog. Umrli je bil veren in po-
& s®-»
božen kristjaa, ki se ni nikdar sramoval javno po* kazati svoje vere. bil je vnet pristaš naših organizacij in zaveden Slovenec. Svetila mu večna luč! Rodbini naše sožalje! Pogreb bo v soboto pop
Maribor. Adolf Janšek je daroval kot nagrai) — ker se je v 15 urah sporazumno po vrli raa riborski »arnostni straži zasačilo tatu vkradene suknje, vredne 900 K, v vojni oslepelim vojakom kraljevine SHS 20 K.
Maribor. Poštni urad III. t. j. v msgdalenskem predmestja (Franc Jožefova ulica 8) zopet redno posluje.
Rošpoh pri Maribora. Oglasil se je iz italijanskega ujetništva posestniški sin Janez Puhman. Vjet je v »Baracca Deposito Militari Montava, Italia.«
Gornja Sv. Kungota. Shod S. K. Z. dne 2. marca po službi božji ob 11. uri v stari šoli. Govornik iz Maribora. Pridite!
Sv. Križ pri Maribora. V nedeljo, dne 2. suš-ca priredi tukajšnje bralno društvo igro »Tri sestre«. Tudi pevski zbor namerava nastopi J z nekaterimi zanimivimi točkami Začetek ob pol 4. uri popoldne. Cisti dobiček ss porabi za obnovitev in izpopolnitev društvene knjižnice in odra. Prijatelji poštene zabave, pridite!
Sv. Jari) ob Pesnici., Kmetijska podružnica priredi svoj občni zbor pri Sv. Juriju ob Pesuici v nedeljo, dne 23. svečana 1919, ob pol treh popoldne v novi šoli z zanimivim sporedom. Kmetje, pridite v obilnem številu!	$
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 28. februarja se vrši tukaj pri poznem sv. opravila cerkvena slovesnost za kat. mladinske organizacije Govori g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Mladina od blizu in daleč, pridi v obilnem števila ! Isti da a popoldan ob B. uri pa priredi kat. bralno društvo narodno slavnost v gostilni g. Arnuš s petjem, slavnostnim govorom g. dr. Hohnjeca. godbo na šok In dvema gledališkima predstavama.
Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 2. marca, ima tukajšnje Kmečko bralno društvo v Slov. domu popoldne po večernicah svoj letni občni zbor.
G.	učitelj Jožef Poljanec bo predaval o Jugoslaviji. Dekleta bodo pa vpriz:rila igro »S voj e glavna Minka « Obmejni Slovenci, pridite!
Bistrica nad Mariborom. Tukaj je še vedno kot postajenačelnik stari hujskač Moderegger, katerega, kljub njegovi odurnosti nasproti strankam in vkljub pritožbam občinstva južna železnica ni betela premestiti. Bil je namreč pred bojevnik za nemško šolo in zaupnik Südmarke, posebno pa za naseljevanje nemških kolonistov. Držali so ga dr. Baum in tvrdka Scherbaum. Skrajni čas je, da ss tega hujskača odstavi in sicer takoj. Ce se našim županom ne zdi vredno kaj akrenžti v tej zadevi, pa apeliramo mi na upravo južne želez aice v Ljubljani, da nas vendar enkrat reši tega skrajno nepriljubljenega človeka. Beležimo, da je igral ta Moderegger v 1. 1914 pri denuucijacijah župnika Bračiča, nadučitelja Vodenika, učitelja Godeča F. Robiča in krčmarja Postla vodilne ulago. — Bistričani.
Sv. Jnrij ob jnž. žel. Okoliška požarna hramba priredi v nedeljo, 23. t. m. ob 3. uri popoldan v Kat. Domu igro »Revček Andrejček«. Po predstavi begat srečolov.
V Šoštanja se vprizori s a čitalniškem odru v nedeljo, dne 25. februarja ob 3. uri popoldne tri-dejanko »Rdečelaska«. I. sedež 5'— K, II. sedež 4’— K, stojišče 2'— K. S to igro se otvarja cela vrsta nameravanih uprizoritev.
Žalec. Tukajšnje izobraževalno društvo vabi na ljudsko slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 23. t. m , ob treh popoldne v Hodnikovi dvorani v Žal ca. Na sporedu je petje, igra »Mlini pod zemljo« in orkestralna godba.
Sv. Pavel pri Prebolda. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo dne febr. po večernicah v Društvenem domu. Udeležite se ga polnoštevilno. Ddbor.
Režica ob Savinji. V nedeljo, dne 2. marca bo v dvorani gosp. Jos. Štiglica Vodnikova slavnost s petjem, slavnostnim govorom g. kapi. Fr. Hohnjeca, deklamacijami in gledališko predstavo. Začetek ob 3. uri popoldne.
Najnovejše.
Odbit madžarski napad pri Radencih pri Mnri. Na ogrski meji pri Radencih je dne 20. februarja zjutraj skušal oddelek 40—50 Madžarov prekoračiti Muro. Naša straža jih je z naporom razpršila. Na ogrski meji sploh, posebno pa v bližini obmejnih Radenc se zadnje dni opetovano vrše slični pojavi. Madžari blizu Radenc zahajajo v neko izpostavljeno gostilno, kjer se živinsko napijejo in v takem stanju streljajo in nadlegujejo našo ta-mošnjo stražo.
Policijska ara v Maribora. Državni policijski orad v Maribora razglaša: Policijska ara za go stilne ostane vnaprej ob 9. ori, za kavarne ob IO. ori zvečerj po pola 10. ari ni dovoljena v ka* varnah oddaja alkoholnih pijač, Hišna vrata mo-r»io biti zaprta ob 8. ari zvečer. Nevojaškim osebam je dovoljeno nahajati se na cesti do 10. are z ečer, po tem časa le s posebno izkaznico.
Zemlje v Maribora. Prihodnjo nedeljo dobi vsaka oseba v Mariboru 1 žemljo na družinsko polo. Žemljo dobi pri peka, ki oddaja kruh dolo čenema prodajalca. Cena žemlji 20 v.
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorit pod tvrdko
cftrmin 8(Tinger
Maribor, Magdalenski trg
842
trgovino % usnjem.
Žagar,
Stroinik
izurjen in oženjen išče stalnega dela na k*kŠno boljšo žago za takojšnji uastop ali pc zneje. Ponudbe ped „Traj no dele" na upravo. 314
Mala” brdvning-pistola kalibra 6 35 mm z nekaj municije, nova, z dobrim strelnim učinkom se proda za 250 K. Pojasnila daje u-prava lista.	380
Malo posestvo na prodaj blizu Maribora pri Hočah. Naslov pove n prava.	323
~ Viničar
z močnimi del ljudmi, kateri tudi zidarsko razume se išče. Predstaviti se je pri grajšč. oskrbni št >u grofa Pachte v Zgori ji Sv. Kun goti.	311
IlJapee.
Sprejme se takoj priden in zanesljiv starejši blapec k 2 konjema in za drugo hišno delo, plača po dogovoru. — Sprejmem tudi pridno deklo katera zna vsa hišna dela dobro opravljati, plača po dogovora,	321
”” Dekla.
Pridno deklo iščem. Nastop vsaj do 1. sušca. Plača od začetka 30 K na mesec in 2 para čevljev na leto. J. K pič, nadučitelj, Sv. Lenart v Slov. gor.	313
Priden
rf oženjen konjski hlapec 100 K mesečne plače cela oskrba, dnevno pijača, se sprejme takoj v oskrbništvo Reiser, Pekre pri Mariboru.
Nova kenjska oprava in sedlo za kočij ača se pro da. Marija Ko nik, Studenci pri Mariboru, Okrajna cesta 15. _ ™ _	328
Lončarski mojster
stavi nove peči in popravlja štedilnike v Mlinski ulici 7, vr, i6. na dvorišču, Stanber Maribor.	327
Različno
pohištvo se prop». Mejna ul, 22, Maribor.	340
ErörnpIrT”
Lep krompir kupi po najvišjih cenah Lovrec, Kasinog. 2, Maribor.	 341
Kravjimajer oženjen z večimi del močmi se sprejme na posestvu ÄBrandhof“ za kadetno šolo
vešč ravnanja s stroji in napravami za Dieseljev motor išče službe. Ponudbe pod „Strojnik“ na upravo. 309
Krava
je na prodaj. Kamnica pri Mariboru,	322
Hlapec, (konjar)
za graščinski hlev ter hlapce (h kravam) ki zna moteti se sprejmeta v graščini Novi Kloster, p. Sv. Pettr v Sav. dolini.	325
Išče se starejša
učiteljica begunka, ki bi šla v dobro slov. hišo k 1 hčer ki in fantu, večinoma za hrano in manjšo plači . Znati mora dobro glasovir, francosko in ročna dela ter pripravljati za dingo leto meščanske šole. Ponudbe na n pravo lista,	§07
Posestvo tri četrt mre
oddaljeno od Žalca na srednjem hribu, obstoječe iz 3 oralov njiv, 3 oralov gozda ter ravnotoliko pašnika (sadovnjaka) ter manjše gospodarsko poslopje se takoj pro d». Naslov pöve uprava pod „ 14.001 K“ uprava.   331
Želim
kupiti majhno posestvo. Ponudbe na: J. J. Sv. Lenart v Slov. gor._________310
En®nadstropna hiša
na prometni cesti z dvema trgovinama, lep vrt ali stavbeni prostor se takoj proda. Koroška c. 64, Maribor. 308
Proda se lepo pesjstvo zavednemu Slovencu v okraju Marnberk v hribih, 66 oralov zemlje, 38 o ralov lepega gos da, 12 ora lov njiv, ostalo travniki in pašniki, poslopje leseno, hlev zidan. Cena po dogovoru. Naslov v upravi.	295
Gozdarji I
159 gozdarjev se išče za Bosno, plača 10 K m8 Dob ra brana, stanovanje drva in vožnja je prosta. Vpraša se: Šilerjeva c. 18/1. radstr,Maribor.	338
MilS
za pranje v trdih kos:h, dobro kakor Schkhtovo razpo šilja po povzetju alf če se denar naprej pošlje kg po 15 K, 3 kg za 43 K 6 kg za 64 K. Josip Batič,Litija, Kranjsko.	296
Ignac Fock, tovarna mila in sode v Kranju. Ustano-vljeno 1. 1804.______274
Email - kuhinjska
posoda v veliki izberi, sita vsake vrste prodaja zelo poceni prodajalna pletenin, Zofijin trg, grad, tik mestne tehtnice, Maribor. 262
Milo z znamko
„Srna“
je najfinejše jedi nato, rumeno in priznano k 500 g Pošilja se na željo poskusne množine ä 4 pol kg po pošti_______________
Izučen
trgovski pomočnik, vojaščine oproščen išče mesta v trgovini z mešanim blagem. Ponudbe na Adalbert Mikša, p. Hum na Sotli. 320
Slivovka se proda 300—600 litrov. 1 1 30 K. Naslov y upravi._____257
Kobila
iu lahek voz s prsno opre-go se proda. Rosinger, Tezno 83, Maribtr.	337
Gostilni
Iščem ali v prodajo ali v najem gostilno v Mariboru ali zunaj mesta. Juri Gril, Grajska ul. 36, Marib. 339
Pile.
Okrajno glavarstvo ima na razpolago malo število pil (majhnih in velikih. Inseren ti naj se javijo pri okrajn. glavarstvu v Mariboru. I.nd. št. 16.	332
Izgubila
se je v pondeljek na poti ki pelje proti proti Ormožu, 1 ročna torbica v kateri je bila mala denarnica z vsebino 40 K papirnatega denarja in nekaj drobiža, 1 zlata ženska nra z malo taško in par jajc. Prosim najditelja, naj proti nagradi iz roči g. župniku v Ormožu.
Posestvo.
Želim kupiti gostilno na lepi legi v kakšnem trgu ali na deželi.	312
Jabolka kupi m
vsak voz in vsako košaro. P.lačam najvišje cene. Pobe-šin, Maribor, Kasemplatz št 7._________________ 286
Glasovir se proda ulica Vseh svetnikov 1, Ma-ribor.	288
En lahek vez,
za težo, za enega ali dva konja odda Marija Kolnik, Studenci pri; Maribor, Okrajna eesta 5.	287
Pohištvo.
najboljše kakovosti izdeluje in prodaia po zmernih cenah Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, Grajski trg št. 3. kupuje tudi vsakovrstni mizarski les.	61
30 kron dobi tisti, kdor mi stanovanje z 1 ali 2 sobi s kuhinjo oskrbi F.o ročilo pod „Poštni služabnik“ na upravo lista.	273
Posestvo
primerno za trgovino ali za gostilno na Slov. btajerskem na bolj prometnem kraju blizu cerkve se želi kupiti. Nekaj zemlje in vrta se želi' Cena okrog 40 —50.000 K Ponndbe na npravo. 266
Krojašk. pomočnika
kteri zna hitro in dobro delati proti stalni in dobri pla či ter učenca iz poštene hi še sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster v Marib. Dravska ni. 15 368
Prav dobro idoča
trgovina z urami v nekem mestu v Jugoslaviji se po ceni proda, naslov v upravi lista._____________ 277
FrimcHa^er
izdelovateljsR) brnih predme tov in predme tov iz brone*.
MARIBOR, Viktringhofg. nlica 22, izdeluje štampilije
te kavčuka in kovine, barva® blazinice in barve, štampilje za žig itd.	350
Tatvina konj z uprego vred.
Nedavno so bile izvoščeku in gostilničarju Maliji M sleta v Cvetlični nlici št. 11. v Maribora ukradene sani s konji vred. Misleta je debil okra dene reči nazaj, pri čemer gre velika zasluga o rož raške mu straž®ojstra Gorčiču v Studencih, M . uet momo zasledoval Iste. MisMov blapec Gote namreč šel s sani po otrobe v Fram, a je sa ni in oba konja prodal na Gornjem Hajdina za 1000 K. Misletovema sina, ki je šel nezvestemu btepcu s sani, v katere- je bil vprežen eden konj, nasprob, sta pa pred neko gostilno med Slivnico in Račami ukradla 2 vojaka sani in konja, Vojaka sla že ped ključem, isiotako nezvesti hlapec Janez Gole, ki je izvršil sleparstva tudi pri Mariji Liniu-ger. Gole je bil svojgss že v prisilni delavnici m je m'o nevaren tat.


ZAHVALA.
Potrti neizmerne žsloBti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naša ljubljena ženz, mati in babica
IVeža Pristonik,
posestnica v Bukovca,
preridesa s tolažili er. vere po kratki in mučni bolezni v 60. letu svoje starosti dne 14. t. m. ravno na dan svoje poroke, ki so jo obhajali pred 88 leti, mirno v Gospodu zaspali. Zahvalimo se dom. č. g. šapniku, vsem sorodnikom, ki so prihiteli iz devetih župnij, vsem prijateljem in znancem, ki so našo preblago mater spremljali k zadnjemu počitku. Vam p& ljuba mati, naj večni Bog bo plačnik, 1® nam vsem est Mm usmiljen tolažnik.	848
V Bukovcu, dne 15. svečana 1919,
Globoko žalojoča obitelj Prist,; nikeva.
Gostilna pri,Bradu*
Isur Ob&ffuhr)
vabi v nedeljo doe 23. svtčana popoldne Bä
izborno staro in novo bizeljsko vino lastnega pridelka la na pečenega purana.
V nedeljo torej v gostilno pri »Brodu« na Pob-brežjef
T. J. Bailing gostilničar.
1 OdYßtnik flr. Frans IrgaliC 1
PK	PK
je odprl svojo pisarno v	pg>
S Pafifenru, Tegetthoff© va K
K eesta 45, (nasproti gl. kolodvora). ra	    Si

4rh
* Rud
Pewec

v Moz'rja kupi vsako množino več vagonov lepih jabolk. Ponudbe z o-zorcl	819
I
19 ^
r*K
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresajočo vest, da Je naša nepozabna snproga, ozir. mamica, gospa
Anica Lenart
trgovčeva soproga,
v soboto dne 15, svečana 1919 ob 1. eri popoldan, previđena e tolažili sv, vere v stsrosti 34 let boguv-daao preminul». Truplo repozsbue pokojnice se bo v pondeljek 17. svečana 1919 ob 8. uri popoldan v hiši žalosti, Anastazij Giüaova eesta Sl, svečano blagoslovilo, prepeljalo na minoritsko pokopališče v Ea-goznici in tam položilo v rodbinskem grobu k večnemu počitka. Sv. maše za dušo rajniee se bodo darovale v minoritski in mestni cerkvi v torek dne 18. sveäana 1919 ob 9, uri zjutraj.
Ptuj, dne 15. svečana 1919.
Franc Lenart, soprog, Branko Lenart sinko, Zora Lenart kčerka, Josip Muršec oče, Zalka Dostal roji Mtiršec sestra, Pavle Dostal svak, Marijan Dostal nečak.
Pekarija
v dobrem stsnu, če mogoče vv k «kem mesta ali trgu na Sp. Štajerskem se išče v na jan. Naslov v upravi. 301
Ponošene obleke
p najrasnovrstnejše iz dobrega I sukna za moške in ženske I se prodajajo po skrajno zni-I Žanih cenah v Meriboru,
I Dravska ul. 15, pri starem I mostu.	369
200 K se lahko
trajno zasluži na teden; ponudbe pod „Invalid“ poštno ležeče v Mariboru, glavna pošta. Za odgovor je prilo-* žiti znamko po 20 v 293
Nadviničar
I obenem šafar z nekaj delav-I skimi močmi m posestvo 48 I oralov se pod ugodnimi poji goji išče. Isli ima od poseli stva saecn sadja in grozdja I vse dohodke ter še pijačo I in v denarjih povrh. Ponud I be m Gospoštljo Orcslavje,
I upravitelj Vatro Kosi. J878
j “	ÄKO““““
rabite vrtna ali po Ijska semena, pišite po cenovnih. Trgovi | na s semeni SEVER ] &Komp,, Ljubija j na.	70	S
Florjan Skale
čevljar.
Viktringhofova ulica 15. se priporoča cenj. občinstvu v mestu in na deželi. V zalogi ima vsakovrstne čevljarske potrebščine. Velika is-bera izgotovljenih moških m ženskih čevljev.
Cenestalne! Postrežba solidna V zalogi italijanski sukanec (cvim).	216
Vinogradu*» posestvo,
pripravno za letovišče, pol ure od Maribora v lepi sol-učni legi, lepa gospodska hi-S», viničarij a in gospodarske poslopje, 8 oralov zemljišča obstoječe iz vinograda, sadonosnika njiv in gozda je s pohištvom vred, sodi in. živino na prodaj Nasle-v v upravi pod „Vinograd“. 219
77 Karbid 77
Najfinejše vrste karbida ter karbidne svetilke iz čistega cinka in velika izbira karbidnih gorilnikov se dobi v trgovini
Karel Saria, IMßL Za trgovce znižane cene pri večjih naročilih._____250
Dekla za fse išče službe. Naslov Žoher, Tezea 38, Maribor.	333
m

m.	s«-