l dan rrni*" »oboi, aašslj m pr»»lkot. ^ d*iiy Saturd*7*' .TEAR XXXI. p____- ovanjFnaO^ K PROTI MEZDNO ZAKON« jetniki vidijo izhod f razsodbi zveznega todisca a|(0N STOPI V VE-|y0 V OKTOBRU fashington. - (FP) - Zve-„kon za minimalne mezde pksimalni delovnik v indu-»h meddržavne trgovine še topil v veljavo-to se zgodi Oktobra — toda že prihajajo da podjetniki pridno tuh-ntfrte, kako bi se temu za- itognili. ton bo izvajal Elmer F. An-g pomočjo odborov, katere tuje za vsako industrijo. On pričel setavljati mašinerijo rajanje zakona, toda, kot izbo imel polne roke dela s jtniki, ki se bodo skušali iz- tej postavi. akor poročajo, podjetniki 10 študirajo odklok zvezne-iktnega sodišča v Phila-hiji, ki ga je nedavno izdalo Kesu proti Sumerville Ma-Ituring Co. v New Jersey-Iftem odloku je sodišče pro-Do frno za belo. Itgalističnim dlakocepstvom idločilo, da omenjena družba pda v meddržavno trgovi-ter nima nobenih legalnih i neko newyor£ko družbo, itero izdeluje obleko. Last-*wyorške družbe je sin la-gumervillske družbe — o-družba dela obleko za si-podjetje. In ker sta družbi »neodvisni, je sodišče odda očetova kompanija ne v meddržavno trgovino, rtudi ne sinova in nista pod-' iveznemu delavskemu za- •djetnik! in njih prefrigani taiki vidijo v tej razsodbi Uo, skozi katero bo lahko ušel ■toteri tovarnar, bodisi pred '»Jim ali pa mezdnim zako-1 Ce vrhovno sodišče ne ovr-P odloka, tedaj bodo podjet-j» ločili svoj biznis — pro- C! (' od distribucije _ z u- *itvijo separatnih kompa-1 K bodo lahko požvižgali »akona, na VVagnerjevega mezdnega. Ta pot je odprem m malim družbam, toovno sodiSče sicer lahko o-»» odlok, kakor je že več M odlokov tretjega diatrikt-v Philadelphiji. To-tega ne stori, je ta od- ■uton. poleg mnogih dru-»Maiuje, da izvajanje za- * « manj važno, oziro-*,,J v**no, kakor je akci-TT v zakonodajnih »J; Kapitalistično sodišče ^■stičnim dlakocep-"boljši delavski za-jj^ki prestane pre-vrhovnim sJdiš- J^jevim delavskim za-' *m.h slučajih. Zvezna enostavno NisviUi • oz,rom® SO K,* Več ^»okov de- Vi€ l<> »e Poka * "reformi- P11 mezdnim zakonom je Mmlniitrator Elmer F. i*> nastopu službe, kU :njl ^noatl ime-„ T*1* °blačino, teks- ki^TT V hMo imeli po ene- K , Ujetniki Njih naloga bo Mr*jene industrije minimalne plače dtlovnika, ki ttn v različnih in- Oena lista J« |fl.OO PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE .tur j»nu»rj u, lfM. * ta. pc^fic cHICAGa lul PETEK, 26. AVGUSTA (AUGUST 20), 1938 Urvdnllkt In upmvnllkt prostori: W57 8. Lswnd«W A v«. OfflM of Publu-atlom m? South Uwndal« A v«. TtUphon«, Kockwell 4904 Bubscrtptloa K.00 Y«»rly STEV.—NUMBBR —"i 168 _Acc«ptanc« for šiling at special rate of postag« providod for in soctlon 110S, Act of Oct 8. 1917, aothoriiod on Jnno II, Domače vesti Obiski Chicago. — Theresa Speck iz St. Louisa, Mo., Charles in Ag-nes Jakopič t«r sin Frank Jakopič, Frances Vidrich in shi John ter William Purhart iz Leadvil-la, Colo., so 24. avgusta obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro^ svete. Spet avtomobilska nezgoda Presto, Pa. — Johana Petrovič, članica društva 166 SNPJ, si je zlomila nogo pri avtomobilski nesreči. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. Toži svojega zapeljivca So. Bend, Ind. — Slavka Be-rich ali Barič (morda Hrvatica) je vložila tožbo za $60,000 odškodnine proti Geo. F. Basker-ju, footballskemu igralcu, kateremu očita v obtožnici, da jo je zapeljal v njenem 14. letu, ko je bila študentka v srednji šoli. Obtožnica se dalje glasi, da je obtoženec dalj časa zlorabljal Slavko, nakar jo je z grožnjo prisilil, da se je omožila z nekim Johnom Maddenom iz Garyja, ki,,ga ni nikdar videla pred poroko, po poroki je pa takoj izginil. Basker je oženjen. Calumetske vesti ' > Calum^t, Mich. — Mrtvo so našli v postelji staro rojakinjo Mary Fretz, ki je živela sama zase. Zapušča odrasle sinove in hčere, ki pa bivajo v Milwaukeeju. Druge podrobnosti o njej niso znane. — Jerome Schneller iz Lauriuma in Mary Stefanec sta bila poročena. Nov grob v Chicagu Chicago. — Dne 23. t. m. je v bolnišnici umrl 22-letni Frank Bedenčič, rojen tu. Zapušča sestro, svaka in teto. ANGLEŠKI TORI JI Daladier govori Francija dobila kitajski otok? Japonski poslanik hoče izvedeti podrobnosti kupčije Pariz, 25. avg. — Japonski poslanik v Parizu je včeraj izjavil, da je bil informiran, da je tokijski zunanji urad odredil preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali so poročila, da je Francija dobila kitajski otok v zameno za posojilo. Ta je otok Hainan, ki leži v bližini francoske Indo-Kine. Francoski zunanji minister je zanikal poročila o sklenitvi kupčije. Šanghaj, 28. avg. — Japonske čete so včeraj zasedle ».ove pozicije v svojem prodiranju proti Hankovu. kjer je sedež kitajske vlade. Vest se glasi, da so JaDon-ci pretrgali kitajsko obrambno črto pri Juičangu, mestu na des nem bregu reke Jangtse, ki je oddaljeno od Hankova okrojr tto milj. IŠČEJO NOVEGA PREMIERJA Italijanski diktator potegnil Chamberlaina ZAV02ENA ZUNANJA POLITIKA London, 25. avg. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v kaši, ker je general Franco, vrhovni poveljnik španske fašistične armade, odklonil angleški načrt glede potegnit ve tujih Čet iz Španije. Zdaj se širijo poročila, da so voditelji konservativne stranke na sestanku v Carltonu razpravljali o vprašanju, kdo naj bi nasledil Chamberlaina kot premier j a. \ Očitno je, da so vodilni toriji jezni na Charberlaina, ker se trudi, da pridobi Italijo za načrt odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije. Mussolini — pravijo — smatra premierja za bedaka, ki ga lahko vleče za nos. Vsled tega je bil prestiž Anglije omajan. Chamberlainova zunanja politika dobiva udarce od fašističnih diktatorjev in ugled Anglije kot velesile trpi. Da ima Chamberlain nasprotnike, ki se ne strinjajo z njegoJ vo zunanjo politiko, v kabinetu, je pokazala konferenca voditeljev konservativne stranke, na kateri se je govorilo o potrebi reorganiziranja vlade. John Simon, finančni minister, naj bi postal načelnik vlade, Chamberlain pa naj bi šel v pokoj, ker je pokazal svojo nesposobnost kot premier. Kritiki angleške zunanje politike niso samo laboriti in liberalci, temveč tudi konservativci. Da li bo premier izlezel iz zagate, v katero je prišel zaradi zavožene zunanje politike, je dvomljivo. Mednarodni nevmeševalni odbor je soglasno odobril načrt glede potegnitve zunanjih čet iz Španije. Španska ljudska vlada ga je odobrila v načelu, naletel pa je na odpor pri fašističnemu režimu. Franco je v svojem odgovoru odprto povedal Angliji, da ne more biti govora o umiku tujih čet, dokler ne bo priznano fašistom pravo bojevniitva. Nemški demokrat je proti avtonomiji Ceika vlada naj odbije zahteve nacijev . potrebi otrambe Socialni radikalci podprli prafnier ja Pariz, 25. avg. — Socialni radikalci so včeraj iobljubili pre-mierju Daladier ju vso podporo v kampanji, katere namen je odprava delovnega tedna 40 ur v nekaterih francoskih industrijah. Daladier je načelnik stranke socialnih radikslcev. 1Akcija je sledila, ko je premier ponovno opoaoril narod, da se Nemčija pripravlja na vojno. Francija mora vsUkI tega ojačiti svojo obrambo, da bo pripravljena na vse eventuafaosti. Na konferenci voditeljev svojq stranke, ki se je vrfcila za zaprtimi vrati, je Daladier dejal, da mora biti Francija močna v interesu miru, zaeno pa je apeliral na socialiste, komuniste in druge radikalce, ki imajo večino v nižji francoski zbornici, naj koope-rirajo z vlado. Da li bo Daladier izvedel svoj program, katerega je očrtal v svojem govoru po radiu zadnjo nedeljo, zavisi od socialistov in komunistov. Premier je dejal, da je on za odpravo Štiridesetur-nika samo v vojnih in obrambnih industrijah, ne pa v drugih. V vojnih industrijah >e zdaj upo-slenih okrog 8,000,000 delavcev. Socialistična Btrsnka, katere vodja je Leon Blum, je že prej naznanila, da se bo odločno borila proti podaljšanju delovnega tedna, poleg tega pa bo odbijal^ vse napade na delavsko in socialno zakonodajo, ki je bila sprejeta, ko je bil Blum nt vladnem krmilu. Isto stališče to zavzeli komunisti in druge politične grupe, ki so strnjene v ljudski fronti. Magnatje apelirajo na ameriško vlado Preiskava japonskega letalskega napada Hongkong, 25. avg. — Kitajska letalska korporacija, ki je delna lastnina ameriškega koncema Pan-American Airways, Je včeraj naslovila a|»! ameriški vladi, naj zaščiti njena letala. Apel je posledica japonskega nar pada na letalo korporacije, ki »o ga Japonci uničili v bližini Kantona, glavnega mesta južne Kitajske. Japonski letalci so obstreljevali letalo s strojnicami in ubili 14 kitajskih civilistov. W. L. Bond, ameriški direktor kitajske letalske družbe, je vprašal za protekcijo pri N. T. John-sonu, ameriškemu poslaniku na Kitajskem. Bond pravi, da letalo, ki so ga Japonci razbili, ni nikdar prevažalo orožja in muni- m m Praga, 25. avg. — Nemci, člani demokratičnih strank v Češkoslovaški, so se izrekli proti zahtevi nacijske stranke, ki hoče av- ,„,,,. gleške prišla v 50 vodilnih unionittov izgubilo delo ^riBi« » — »— - - . na Huiia i srsrsstt i^sSSSsMurMki porov, » podjetniki od.lovill 50 tl4no vbdo, n» .prejetje n.cij ^ > obso'em v smrt r«". "Zveia veletrgovcev po tlčm m kulturni odbor. vsem mestu odslsvlj« n.Ae vodil- '">»* ^^ ne člane, ker hode provocirst, Z^tt^ Vr^TV-^ ^ n.i v.rsj.U n^svo- Paton, predsednik unije. Spoznani so bili za krive zarote STAVKOLOMEC V SLUŽBI KONGRESNEGA ODSEKA Lov na komuniste v delavskem gibanju ANALIZA PREDLOŽENIH IMEN Waahington, D. C. — (FP) — S sodelovanjem agenta Railway Audit & Inspection Inc., zloglasne stavkolomske firme, kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, nadaljuje lov na komuniste v delavskem gibanju. Pravkar je bilo odkrito, da je E. F. Sullivan v sluibi odseka kot glavni preiskovalec. Na podlagi evidence, ki je bila predložena senatnemu odseku za civilne avo-bodščine, je Sullivan kot agent o-menjenje firme pomagal tekstilnim magnatom pri razbijanju stavk na vzhodu in jugu. Odseku, ki preiskuje neameriške aktivnosti, načeluje kongres-nik Martin Dies, demokrat is Te-xasa. On je izbral Sullivana ta glavnega preiskovalca na priporočilo Splošnega odbora za obrambo ustave. Sullivan se je predstavil kot poročevalec listov časopisnega magnata Franka Gannetta. Sullivan je bil poslan potem v Californijo, da tam vodi preiskavo. Po zaključenju preiskave je objavil poročilo, da sta Holly-vvood in zapadna obal legli prevratnih aktivnosti in da obstoji misterijozna zveza med Harry-jem Bridgesom, direktorjem Odbora za industrijsko organisaci-jo na zapadu, in federalnim delavskim departmentom. Analiza imen 284 "komunističnih organizatorjev", lii so v službi odbora CIO po Hulllvanovi izjavi, je pokazala dvajset dupli-kacij imen. Drugi, katerih imena so na listi, niso imeli nikdar nobene zveze s CIO in ne s komunistično stranko. Lojalisti držijo obrambno črto Fasistični napadi odbiti na vsej črti Hendaye, Francija, 25. avg.— Poročila s fronte ob reki Ebri v južni Kataloniji pravijo, da vladne Čete še vedno kontrolirajo ozemlje na desni strani te reke. Skupni »i h padi s tanki, topništvom in letali na |>ozicije lojali-stov so bili odbiti in fašisti so s« morali umakniti na vsej črti z velikimi izgubami. ftpanske Čet« Še vedno drtljo utrjene pozicije vzhodno od Gan-des« kakor tudi hribe na vzhodni strani Villalbe in Candesa-Moro. Na fronti ob reki Tagus, 00 milj julnozapadno od Madrida, so fašisti v ofenzivi. Vest it fašističnega vira s« glasi, da so u-porniki okupirali Puerto de Kan Vincente in ozemlje v obsegu :m štirjaških milj v zadnjih treh dneh ofenzive na tej fronti. jem stališču in odklonita zahteve nacijske stranke. ie udi rekel, d« bo-^muije, kar pome- ni, da bo vzelo mesece ali celo nekaj let predno bodo prišle na vrsto vse industrije. Nobenega dvoma tudi ni, da bodo sodišča zatlačena s tožbami, kar vse skupaj pomeni zgraditev Delavski odbor odredil uposlitev delavcev Washington, D. C. — Federalni delavski odbor je odredil, da mora Precison Casting Co., Fay« Kompanija kapitulirala pred unijo New York. — Po sedem mesecev trajajoči stavki se Je ft. W. Farber Co. podala in podpisala pogodbo z unijo United Klectri-cal, Radio k Machine Work#rs. V stavki j« bilo zavojevanih čet Zadnje vesti FUNT. MICH.—Na tukaj*. nJem shodu avl ne unije CIO, na katerem Je govoril predsednik unije Homer Martin, je ishruh-nll pretep med pristaši dveh frakcij In policija je morala na* rediti mir. _______fehoMlovaftka vlada pripravlja nove koncerti je sudet-akim Nemcem. PARIZ.—Fašktl v San Seha-stianu, ftpanija, mo streljali na avtomobil, v katerem sta bila Ha* lljanaki poslanik in njegova žena; oba ata bila ranjena. LONDON. —- Vlada južnoafrl-tke Unije je obvestila Chamberlaina, da ne more nič obljubiti glede sodelovanja v bodoči vojni Velike Britanije. /i , Voditelji CIO odgovarjajo Freyju Pravijo, da se Je lagal pred kongresnim odsekom New York. — (FP) — lidečn barva, katero je ratlil John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij A1>F, po nekaj terih voditeljih Odbora za Industrijsko organitacijo, pljuska na-taj. Frey Je itjavil pred kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, da na vodilnih mestih CIO je polno komunistov. . Allan S. Haywood, pokrajinski direktor CIO v New Yorku, je obdolžil Freyja, da se je namenoma lagal pred odsekom. Prl-tnal je sicer, da je nekaj komunistov v CIO, "toda nekateri it-med teh so pHŠIi k nam it Ameriške delavske federacije in mnogo it Freyjeve organltacije." Morris Muster, predsednik u-nije pohištvenih delavcev, ki je po Freyjevl itpovedl komunist, Je odgovoril, da ni bil nikdar komunist. Ravno nasprotno Je resnica, kar vsi v New Yorku vedo, Muster Je bil prej podpredsednik mednarodne unije tapetnikov (ADF). Levvis Merrill, predsednik u-tlijo United Office Si Professlo-nal VVorkers, Je tudi pobil obdol-žitve, da Je komunist. O Frey-Ju Je dejal, dn vidi strahove v svoji domišljiji. Opozoril ga Je tudi, da je bil on pred nekaj leti ekonomski svetovalec Freyjeve-ga departmenta kovinarskih u-nlj. Homer Martin, predsednik u-nije druženih avtnih delavcev, Je zanikal trditev, da Je kdaj govoril s Freyjem o komunistični nevarnosti. "Avtomobilski delavci še niso |K»zabili, kako grdo vlodo Je Frey izgral v stavkah v tovarnah korporacije General Motors in Chrysler Motor Co.", Je rekel Martin. "Mi ne potrebujemo In tudi odločno odklanjamo pomoč s strani reakcionarjev, kot J« Frey, ki hočejo uničiti CIO in delavsko gibanje na splošno.'V VeČ drugih voditeljev unij C. I. O., katere je Frey obdolžil, da so komunisti ali pa orodje komunistov, krtači Freyja v svojih odgovoril. Bivši urednik razgalil fašistično propagando Ni*w York, 2A. avg. — (iirola-mo Valenti, načelnik (»rotifašisti-čnega odbora in bivši urednik I-talijanskaica protifašističnega lista I m Sta m pa Libera, Je pred OGRSKA JE VARNA PRED INVAZIJO. PRAVI HITLER Nemčija bo ščitila integralnost ogrskega ozemlja OJACANJE OSI RIM-BERLIN I ter lin, 25. avg. — Diktator Hitler je sinoči obljubil protekcijo Ogrski, zaveznici Nemčije v svetovni vojni, na državnem banketu, katerega se je udeleii-lo dvesto visokih uradnikov in Je bil prirejen v porast admiralu HorthyJu, ogrskemu regentu. "Mi kot sosedje smo končno našli naše zgodovinske meje," je rekel Hitler. •Nemški diktator je v svojem govoru omenil tudi Italijo, prijateljico Nemčije, sodelovanje med staro avstro-ogrsko državo in Nemčijo in itratil upanje, da bo os Kim-Berlin kmalu uključevala tudi Madžarsko. "To trdno ustanovljeno občestvo, batirano na medsebojnem zaupanju, bo v ko-rost obema državama, k) sta postali sosedi ix) zgodovinskih dogodkih (združitev Avstrije t Nemčijo) in končno našli svoje historične meje," Je dejal Hitler. "Kooperacija ni samo v interesu obeh držav, temveč Je tudi garancija častnega in aploinega miru." Horthy je v svojem odgovoru Hitlerju poudarjal prijateljstvo, ki veže Ogrsko t Nemčijo in Italijo. "hratena želja, da se mirna rekonstrukcija, ki poživlja nas In naš« prijatelje, nadaljuj«, je tagotovllo, da bomo uspešno izvajali načrte, katerih glavni cilj je mir, sloneč n« vzajemni dobri volji In pravičnosti," je odgovoril regent. "Tesna kooperacija bo v našo korist kakor tudi ostalemu svetu." Kakor Hitler, Je tudi Horthy omenil ideale, za katere ata se Nemčiju In Ogrska skupno borili kot zaveznici v svetotnl vojni. Poleg regenta so se udeležili banketa ogrski premier Hela Im-redl, zunanji minister Kolomon von Kanya In drugi visoki ogrski in nemški uradniki. Oba, llorthy in Hitler, sta bila v admiralskih uniformah, Nacijsko časopisje Je včeraj napadlo ameriškega zakladnika HenryjH florgenthauja. Der An-griff, uradno nacijsko glasilo, j« pisal o seriji razgovorov, katere je imel ameriški zakladnik z angleškim vojnim ministrom In "mednarodnimi zarotniki". Ti so bili Mandel, francoski minister za kolonije, Kothschild, J'aul lteynnwd in VValter Lippmann. "Dve velesili, Amerika iu sovjet-ska Itusija, ki ju vladajo židje, bosta |H>gnani v vojno," piše na* cijski list, "S pomočjo židovske-ga vpliva bosta potem potlsnje« ni v vojno Francija in Anglija." Morgpnthau je včeraj odpotoval Iz Francije proti Združenim državam. • mogočnega in dragega vladnega ett*vllU, N. Y., ponovno upoellti nor HJedel.keg" aparata. Ta aparat bo imel pol- VM> dell4VC,, katere je vrgla na » , i ne roke dela v prizadevanju "new ^ „r»di unijskih aktivnosti. " deala" ta reformiranje k.plUli- ()db<>r j, tudi odločil, da mor. ročal. da h bilo zma. ki noče o kakšnih reformah kompwlijk plačati delavcem met- kih ^adnllun ^ 'it.nih tarote nič slišati in katerega Jo sploh ^ .Tvas čas, ko so bili bret za- I* pndtlfMlJt oboroženega upora Moakva, 2ti. avg — Deset visokih uradnikov sovjetske republike Aterbajan je bilo včeraj ■postlanih za krive protirevolucl- _____^jBLBBHl____,_____ ____^ onsrne zarote Tn obsdjtfil v h m rt. dvesto delavcev PogodlNi določa kongresni m odsekom, kt pretaku Republika Aterbajan je v Južno-zapadni Aziji. Obtožnica Jim ji očitala, da so te zvezali z grupo zarotnikov, Čla- priznanje unije kot predstavnic« vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. ustanovitev posebnih od borov za reševanje sporov, zvišanje mezde 10 odstotkov in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. (■MVMMHMHnMMN ti več vodilnih komunistov in vzpostaviti kapitalizem pod ne nemogoče reformirati. a lutka. »Dalje so nameravali tudi umori- odvisnim buržuatnim režimom Je neameriške aktivnosti, povedal, da fašistične organizacije v Ameriki vabijo mlade Italijane v italijansko armado. To s« vrši pod pretvez«« fašistične kulturne propagande rned ameriškimi Italijani. "Italijanske otroke jem« Ijejo it farnih šol in Jih pošiljajo v Italijo, kjer jih potem vojaško veftbajo," Je dejal Valenti. Židje naj izstopijo iz italijanskih uradov Cnmotia. Italija, 2fi. avg, Ust II Iteglme Fascista Je Židom, ki so v državnih služb "prijateljski nasvet, naj resignl rajo." Ta list izilaja In urejuje Koberto Farlnaccl, član vrhovnega fašističnega sveta in bivši tajnik fašistične stranke, Farinacci dalja priporoča Židom, naj sledijo zgledu Maria Jone, predsednika prrkmttttskega svet« kor|M*ra-c j j v Anconl, "ki Je kot dol>er Žid in fašist uj«Števal želj« fašističnega ritima in resigniral." organizacije, nakar s« vračajo v Ameriko v fašističnih uniformah." On je dalj« rekel, da j« vodja "kulturne fašistična propagande ' profesor Mario (Mani, ki ma urad v Kockefellerjevem cen- "Tam postanejo člatu fašistična 1 tru v Ne* Yorku. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTMI** Mi)*«*«*« KABODK« rOPPUMMC JKDNOTE OrgM W mm* to lh* »— Naročnina m Ur^n« 4*. v. -i.*« CM-««) to Mo.». ..<* - M M-. «»" -t. It .M » •Lartrtio* rrntM t for tfc. Uniu4 StoU. •»4 <«n*4U M.«J rmr. H M P« for*t>n muntrta* 9* M v*t — On« osUmv P« dopUov to *Unkov M M Uk+i* (#rtt?\ "J* mmU, «cm- p««t tU.| » *rn«M» puMIjMrfJi* »• * »IMUJ«. 4« im PrtUiitI po4t«ln«. _ M«triMn( ml— o« •»r.-^mr'' NuaMrtru «* Kimmuni-caUof.« uM»liriuu<-h a. atort^. pUr«. * tu «rtU*r onlf «K»n a-««panU4 »If-a4pa4 Nada* aa *m. kar i»a atft • MaU« PlosVETA MI7-M tU UmmdmU A«a.. < hlra»a, IIIImU Mi:MIH H ur THB HCI)E«AT«D PSESS Dal um v ukUpaiu na pri®« (Ju»r M. !*«•». Im t na u itilt«« poMianl, m »a« i« • Um 4«tum«« poUfcU mm-ro4nina. Poaovtu j« pr«»o4aai»«. 4a a« «w Mat m —1**1. mpmpibi Glasovi iz . " I naselbin Spomini, Jb grizejo... V newyorških naprednih revijah vidimo ocene knjige, katero je spisala Angelika Balaba-nova. Knjiga vsebuje njene spomine. - Angelika Balabanova je že desetletja znano Ime. Se kot mlada Rusinja je zbežala v Italijo, toda med svetovno vojno je morala bežati tudi od tam. Sla je v Švico, ki ji Je bila dobro znana In tam se je sešla z Leninom in drugimi ruskimi boljševiki, ki so imeli pribežališče v Švici. Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija proti carju, je Balabanova spremljala Lenina, Zinovjeva in druge boljševlke na povrat-ku po Nemčiji In Švedski v Rusijo, kjer je pomagala pri strmoglavljenju demokratične vlade Kerenskega In pri ustanovi jen ju sovjetske vlade ter diktature proletariata. Balabanova je bila prva tajnica kominterne (komunistične Internacionale), ni pa ostala. Ker je čutila človeško, ni mogla dolgo trpeti boljševl-škega terorja in vsled tega je prišla v konflikt z voditelji diktature. Tedaj je bila njena bo-Ijševiška karijera zaključenaHn silno razočarana je Angelika odšla v Pariz. Njeni spomini — knjiga ima naslov "My Life as a Rebel" In izšla je v Harperjevem založništvu — razodevajo v Balabanovi visoko naobraženo in intelektualno nadarjeno huma-nitarko, ki je bile 40 let aktivna v socialističnem in nazadnje v komunističnem gibanju; vse svoje dozorelo življenje je darovala idealu socialne revolucije in zdaj na stara leta, dasi še vedno trdno veruje v razvojni socializem, mora gledati, kako leži njeno štiridesetletno delo v Italiji in Rusiji v—razvalinah. Vse je šlo po vodi . __________ V njenih spominih prihajajo neprestano v ospredje svetovno znane in zgodovinske osebnosti, s katerimi je bila v ozkih stikih: Lenin, Trocki, Buharln, Plehanov* Bebci, Roža Lu-ksemburg, Liebknecht, Serrati, Juares in cela vrsta drugih. Omenja tudi Američana Johna Reeda, s katerim je prišla v dotiko v Leningradu in Moskvi in uverjena je, da je bil Reed srečen, ker je zgodaj — umrl, kajti danes bi bil gotovo že ustreljen ali pa "izdajalec" kje v tujini. O Leninu pme, da je bil glede gotovih stvari mož na mestu, v drugih ozirih pa slab in nezanesljiv; isto velja tudi o Trockem. Zinovijev je bil največji intrigant proti njej, ker ona ni marala razbijanja socialističnih delavskih strank v tujih deželah. (Vse te opazke so posnete iz ocen, ne direktno iz knjige.) Balabanova ve veliko povedati tudi o Mus-soliniju. Prvič ga je srečala v Lausannu, Švica, kamor je zbežal iz Italije, ker ni maral služiti pri vojakih. Prišel je k njej kot raz-trgsn capin — bolan, izstradan, nervozen in silno obupan. Iz pogovora z nJim Je kmalu spoznal«, da je bil Mussolini "blanquist", to je pristaA francoskega revolucionarja Blanqul-ja. ki je vneto zagovarjal nasilje za preobrat človeške družbe. Tak je bil tudi Mussolini — sila orožju! In tak je Ae danes. Ko je Italija leta 1910 iim|H)\(»dttla vojno Turčiji, je Mussolini takoj hotel imeti revolucijo v Italiji. Njegova blazna misel je rodila sad med svetovno vojno,, ko se je prelevil v zagrizenega nacionalista in grmel za vojno z Avstrijo. Njegova želj« se je izpolnila. Drugič je grmel kmalu j>o vojni, ko je organiziral bivše vojake, brez d«-la in izstradane, v — fašistično milico, da "reši" Italijo tiste revolucije, katero je hotel im*ti pred d«**etimi leti. Mussolini, nervozni capin v Svki, bi bil ostal neznan capin in pu-* to lovec, če ne bi bilo svetovne vojne. In nin bi Ml umrl v Svld, ne|toznan širši javnosti, in o Hitlerju ne bi bil nihče nič vedel . . . Svetovna vojna je vrgla na površje neAteto abnormalnih ljudi, ki so izrabili abnormalne prilike in se slepo zagnali v najskrajnejše ek-stremnosti. Spomini, ki jih je objavila Angelika foala-buncna. niso prijetni ta — ono. ki *<» drsno it koristili situacijo razbite Kvro|*» med vojno in tik po vojni — ki so zadrgnili vrv okoli velikih mas ljudi, da jlfi porabijo kot maso morskih prašičkov ca največje socialne ekicperl-mente v zgodovini aveta v okviru svojih perverznih idej —. ki so razbili mogočno in smo-treno delavsko gibanj« po vsem svetu . . . Ti ftpomini !>odo pekli, še dolgu pekli odgovorne komuniste in bivše blancjulst«, dočim bodo sa bodoč«ga zgodovinarja dragoceno gradivo, ko ne bo pisala resnična in objektivna zgodovina najškandaloanejAe periode izza sežiganja čarovnic in Svete inkvfcirije v srednjem veku . . . S peharji ntul boroimiee Mi!waukee, Wi*. — V Minne-soto smo se podpisane podale — po borovnice, da jih naberemo par peharjev, kajti letos so zelo dobro obrodile. Na poti smo se prav dobro imele. Ko smo Imele pred seboj še 125 milj poti do Dulutha — bilo je okrog desetih zvečer — se nam je zdela vožnja predolga in smo sklenile, da se malo odpočijemo, kajti tako dolga vožnja z avtom je ž« bila prehud napor za naAo »oferko. Pa ■mo si najele turistično kabino in se raztovorile. da se pripravimo k počitku, brez smeha pa ni bilo. Postelje so bile udobne in čiste, da smo se dodobra odpočile. Naslednje jutro na vse zgodaj — zunaj je še bila tema — smo se zbudile In vstale. Iskale smo vrvico električne luči in kmalu se nam je posrečilo. Nasmejale smo se, četudi je bilo tako zgodaj. V taki kabini nismo prej še nikdar spale, bale se pa tudi nismo, da bi koga zbudile iz sladkega spanja, kajti bile smo popolnoma na samem. Nato smo zapustile naše prenočišče in vzele smo pot pod kolesa našega avta, zraven pa veselo zapele, da je odmevalo daleč naokrog. Na poti proti Duluthu se nam je nudil lep prizor: na cesti smo videle lepo mlado srno. Nič se nas ni bala. Menda je vedela, da ji nismo nevarne. Tik pred avtom, čim smo se ji približale, je skočila v gozd in jadrno odnesla svoje pete. Najprej smo se ustavile v Novem Duluthu, kjer imam hišo, da se prepričam, če Ae tam stoji. Zbudim moje prijatelje Johna in Ano Novak. Prav prijateljsko si sežemo v roke, toda naš obisk pri njih je bil zelo kratek, kar nam naj oprostijo. Naslednja postaja je bila naselbina Chis-holm. Ustavimo se pri Dejako-vih. Mary nam je postregla z vsem najboljšim. Iskrena hvala za gostoljubnost In prenočišče ter Franku za vožnjo k prijateljem, enako hvala tudi mrs. F. Centa. slavnega ameriškega moža A-brahama Lincolna. Pa ga vpra-Aamo, ker ima toliko dreves z raznimi imeni, kje je drevo Lin-colnu v spomin. Ni nam ga mogel pokazati in s tem smo ga' malce spravile v zadrego, pa je odgovoril, da ga ne razumemo, četudi je govoril slovensko. Matija naj nam oprosti, če smo ga malce pestile, želimo pa, kadar spet pridemo na Gilbert, da nam bo lahko pokazal najlepše drevo v vsem parku — v spomin Abra: hamu Lincolnu. S piknika smo se odpeljale naprej, proti Aurori, kjer smo se ustavile pri Glavanovih in pri Pucljevih, ki so nas gostoljubno sprejeli in nam postregli z raznimi dobrotami in nam dali prenočišče, zakar se jim iskreno zahvaljujemo. Naslednji dan smo ukazale naši oficielni šoferki, naj nas pelje na Ely, kar je z veseljem storila. Ustavile smo se na Elyju pri Mary Zgonc. Tam smo se malo odpočile, nato se pa odpravimo po tisti plavi sad — nad borovnice. Veste, mene (prvo spodaj .podpisano) ni doeti veselila ta avantura, nabiranje ali obiranje borovnic, ker se prehitro ulenim; dobro sem namreč tudi vedela, da jih bom dobila če jih kaj naberem ali ne. Z nami je šla Mary Zgonc, da nam kaže pot k borovnicam. Cim smo dospele na cilj, smo se razgubile vsaka sebi. Kmalu zaslišim neko godrnjanje. Grem pogledat in vidim, da se Ovnova jezi nad komarji, češ, komarji naj bi rajši borovnice jedli, ki jih je toliko, ne pa njo nadlegovali. Potolažila sem jo z besedami, naj se kar lepo uda v božjo voljo in naj potrpi, kajti komarji so pač veseli našega prihoda, pa naj si nas malo privoščijo, saj smo vse precej rejene, borovnice pa bodo lahko pozneje lizali, kadar nas ne bo tam. Pritisnila je precej huda vročina, ki nas je kmalu utrudila. Bila sem prva za predlog, da gremo domov,. kakor je pač moja navada. Tako smo se sklicale in Bila je nedelja in odpeljale se odpeljale proti Elyju. Borov- smo se na Gilbert, da se udele žimo piknika federacije društev SNPJ. Tam je bilo zbranih že mnogo članov SNPJ in rojakov z vsega železnega okrožja. Sestav le smo se z mnogimi prijatelji in znanci, s katerimi se nismo videle že dolgo let. Prav prijateljsko smo si stisnili roke in si potožili drug drugemu svoje nadloge. Piknik se je završil v najlepšem redu, zakar jim gre priznanje. Sopotnice Vidmarjeva, Ovnova in Brencetova so se domislile, da se bi rade seznanile z Ma-tijom Pogorelcem, ker ga poznajo po njegovih dopisih v Trosve-ti. Kmalu se je Matija pojavil med nami in me smo se mu predstavile. Razkazal nam je park, ki je res krasen, na lepem prostoru; pravi, da je on tam u-postan, pa nam bo pokazal drevesa, ki jih je on zasadil v spo min temu In onemu (navedel je razna imena). Zapomnile xmo si samo dve drevesi z imeni, ono, ki ga je zasadil v spomin žensk zvezi in ono, ki ga je zasadil \ spomin Buhu. Vse hkrati nmo se spogledale, kajti nismo sliAale, da bi Matija navedel ime najbolj) koli IPO TU Angleški kralj Jurij (desno) in Robert Hyde, vodja, otroškega taborišča v Southwoldu. sti pa meni, ker sem bila najbolj lena med vsemi. Božičeva žena nas je poklicala, da je kosilo pripravljeno. Posedemo okrog mize in se dobro okrepčamo z raznimi okusnimi dobrotami. Iskrena hvala jim za izkazano gostoljubnost in naklonjenost. Se malo smo se razgovarjali z njimi; oni so res bili prijazni z nami. Odpravimo se proti mestu, da natovorimo borovnice, ki smo jih pustile pri Dejakovih v zmrzli shrambi, naslednje jutro zgodaj zjutraj pa smo se odpravile nazaj proti Milwaukeeju. Na našem potovanju smo imele dovolj zabave vsepovsod, obenem pa so imeli zabavo tudi drugi z nami. Domov smo prišle zdrave in vesele, četudi smo po cesti malce zaplesale in se po travi pokotalile, tako da je bila še "kara" plava od borovnic, zraven pa tudi me. Pozdrav vsem našim prijateljicam in prijateljem v Minnesoti! France« Gradisher, Louise Vidmar, Mary Oven, Mary Glavan in Angeline Brence. niče obirati je prijetno nekaj časa, če pa že nabrane dobiš, je pa še boljše. Ko smo se vrnile domov, nas je čakalo kosilo, ki so ga pripravile hčerke naše spremljevalke. Dobro nam je teknilo, kakor že dolgo ne tako. Se predno smo se dodobra okrepčale in se odpravile, so nam že pričeli prinašati borovnice, kajti me jih itak nismo dosti nabrale. Toliko so pam jih nanesli, da so bile naše poeo-dc skoro polne. Iskrena hvala za vso postrežbo In za lepe borovnice. Od prijaznih ljudi se poslovimo in se podamo po slovo na Au« roro, kjer nam je Frank Glavan napolnil posode, kar je še manjkalo, z borovnicami in vse je bilo pripravljeno za odhod. Iskrena hvala vsem In za vse skupaj. Nato se odpeljemo proti (itfs-holmu, kjer smo imele obiskati še Jožeta Božiča, ki ima tam lepo farmo. Peljal nas je na razgled in nam pokazal borovnice. Bilo je vse plavo. Nabiramo jih kakšno uro, pripekalo je pa vroče solnce in vsi smo se takoj »e-dinili, da se umaknemo v hladno senco, ki nam je dobro dela, zla Z obiska pri svojcih Moon Ran, Pa. — Pogosto se čita v naših naprednih listih Prosveti in Proletarcu med drugim zanimivim gradivom tudi o raznih obiskih sorodnikov in prijateljev, ki se podajo v oddaljene kraje in mesta, da se spet vidijo. Tudi jaz sem se namenila, da obiščem svoje sorodnike v Ohiu in Illinoisu. Vožnja je bila zelo zanimiva. Vsepovsod se razprostira lepa ravnina. Najprej smo se ustavili v VVaukeganu, ki je jako lepo mesto. Tamkajšnji Slovenci imajo večinoma svoje domove, imaio pa tudi lep in velik Narodni dom. Ustavili smo se pri družini Frank Japel in prav prijazno so nas sprejeli ter nam postregli z raznimi dobrotami. Lahho sta oče in mati ponosna, ker njihove tu rojene hčerke tako lepo slovensko govorijo, da jih je veselje poslušati. Franku Japelu, njegovi ženi in družini se iskreno zahvaljujemo za prijaznost in postrežbo. Peljali so me k moji sestrič-ni Frances Jereb in k Petru Sla-novcu, katerih nisem videla že dolgih 30 let. Res je veliko veselja ob takem svidenju po tolikih letih. Razgovarjali smo se pozno v noč. Nameravala sem obiskati še nekaj drugih, a smo vse prehitro zašli v Chicago k moji drugi sestrični Frances Trampush. Zopet veselo svidenje — to pot po letilj! Ni bilo ne konca ne kraja pripovedovanja, toliko sva si imeli povedati. SestriČna hči in sinovi so mi razkazali mesto Chicago, ki se je v zadnjih 32 letih zelo spremenilo. Sedaj je v mestu več parkov. Izgleda, da bo tam, ob obali Michiganskega jezera* kjer se je vršila leta 1933-34 svetovna razstava, lep in velik park. Chicago je res krasno mesto,' v njem pa so seveda tudi slum ski predeli, k*kor v vsakem ve--likem mestu. Zelo se mi je do-' padel velik botanični vrt ali konservatorij v. Garfieldovem parku, v katerem je pod stekleno streho in stenami na tisoče različnih rož z vseh krajev sveta, in vsaka cvetlica je označena z imenom svojega domačega kraja. Zelo zanimivo. Zdi se mi, kakor da bi bila sanjala, da sem se nahajala v kakšnem pravljičnem paradižu. Zares krasen je ta vrt, v katerem cvete na tisoče cvetlic in tropičnih rastlin pozimi in poleti. Sestrični in njenim otrokom se prav prisrčno zahvaljujem za postrežbo in izkazano naklonjenost. V Chicagu sem obiskala tudi mrs. Elizabeto Lotrič. Se vedno tista vrla žena, kakor ie bila pred 30 leti. Ni vedela s čim in kako bi postregla. Ne bo mi šlo iz spomina, da so na svetu ljudje tako prijazni in postrežljivi. Moja zadnja postaja je bila Cleveland, Ohio, kjer sem obiskala mojega brata Johna Ho-movca in njegovo ženo ter druge rojake. Čas pa je hitro mineval, vse prehitro je bežal naprej in treba se je bilo vrniti nazaj proti Pittsburghu, Se enkrat: lepa hvala vsem skupaj za prijaznost in naklonjenosti Mary Butya. Porabiti nasveti Ce imate utrujene oči in m0tPn ^ , želite, da bi bili ravno tedaj TepUnT^ vaše oči izrazite, kanite v Ug pomarančnega soka; videli boste ki P no vas bo presenetilo in kako vam T f1 blestele. ^o Zanesljiv pripomoček za odganiani, I je pomaranča, ki ste vanjo poteicniU mogoče dosti nageljevih žbic TakAn Hrio postavite v omaro; od nje .se bo iirn ^an vonj, ki bo pregnal vse molje, hkra Phl prijetno odišavil tudi vaše obleke pomaranča je porabna več let. Znotraj mastnq steklenice nalij do pol in žganjem, krepko stresi in jih nato dobr mij s čisto vodo. Pri p/anju volnenih jopic in blu: mor posebno paziti, da se pletenina ne vkrči se pa to le pripeti, imamo še zmerom nek hod, in sicer li|calnik in vlažno krpo Vlj krpo pološimo na pletenino, čeznjo pa poti mo nekajkrat z likalnikom in sicer povt Tako lahko razširimo pletenino za do! cm. Kodar spravljate zimsko garderobo A "bite obešalnikov in vseh sten v omari s krpo, namočeno v terpentinu, ker le tako ste pokončali vso morebitno zalego mrčesa se izognili raznim neprijetnim presenečenj Potemnelo srebro očistiš s krompirjevo ne Y< IZI Japonnka transportna mola m »kriva med tovornimi avti pred kroglami kitajHKih gttrrilftkih čet Med svojci v Minnesoti Og!esby, 111. — Večkrat sem že Čitala o raznih presenečenjih, kako je bil ta ali oni prijetno presenečen, bodisi s "aurprajz-no" partijo ali pa ob nenadnem srečanju svojcev, prijateljev in znancev, katerih že leta ni videl. Tudi mene je doletela taka sreča, da sem končno po 29 letih spet videla moje sestre. Prvo presenečenje s tem v zvezi je bilo pismo hčerke Chri-stine, ki mi je pisala iz Sprin* fielda, 111., kjer dela ta Illinois Liquor Control Commisaion, naj se hitro pripravim, kajti kakor hitro mogoče odrineva na obiak k tetam v Minnesoto in Michi-gan. Seveda sem kar gledala okrog sebe, češ, aH je mogoče, da se to res sedaj zgodi 7 Državo Minneeoto sem si vedno predstavljala, da so tam le pustinje in hribovite divjine, vedno pa sem hrepenela, da vidim svoje tamkajšnje sorodnika. a vselej sem se sprijaznila 7. zaključkom, da ni mogoče. Kakor bi bilo treba iti na kttiee sveta, odkoder se ne bi vrnil* živa nazaj, tako ae mi je nekam zdelo. Toda motila sem se. Naenkrat so se moje želje bUtale* uresničenju, tako nepritajkov*-no, nenadno. Odpotovali sva od tu 13. junija i busom Grayhound. Taka potovanje ti nudi priliko, da vi-(DaJja na S. ttraaL) Pet ur godbe... V danskem mestu Aarhusu imajo njiu ki se že leta bavi z vsem, kar je v zvezi diom, zvočnim filmom in gramofonom. \ njem času je možu uspel zelo pomemben ki ga je sedaj prijavil tudi za patent. 2e sama ideja je vredna vse pozornosti^ prav bi njena uporaba trenutno pokazala razne nedostatke. Dejstvo, da je mogoče novi način doseči <3osti jasnejši in čistejši z gramofonskimi ploščami in da zadostuje ena sama plošča za pet ur glasbe. Izdelov takšnih plošč je tako poceni, da bodo mogle di glede tega tekmovati z dosedanjimi izdel Glasbo sprejema po mizarjevi zamisli krofon, ki spreminja zvočne tresljaje v e trične. Ti ustvarjajo po zgledu zvočnega ma spet svetlobne učinke, ki jih pa ne zabe jo na filmski trak, temveč na vrtečo se plo Po posnetku se da velika plošča prefotogi rati poljubno število krati v manjši forma Nove, manjše plošče pridejo na vrtečo ploščo, pod katero je posebna žarnica. Sv< ba, ki gre skozi lečni sistem, je tista, ki m sprejema zvoke na isti najčin, kakor se pri z nem filmu svetlobni vtisi preko svetlobne« spremenijo v zvoke, se dogaja to tudi tukaj, stost zvoka je mogoča zlasti še zavoljo tega, ni treba za predvajanje nobene igle. Zato pa gramofonske plošče ne bodo obrablj Izumu je torej namenjena še velika bodočn Nevidno letalo V pariških vladnih krogih so doznali, di britsko ministrstvo za zračno plovbo po najstmesečnih poskusih dalo izdelati "nevi bojno letalo", od katerega si obeta velike pi nosti za obrambo angleške obale. To letalo ima baje prozorna krila, tako di je praktično opaziti Šele iz neposredne bhi Posebno pomembna bi bila ta novota za bo letala, ki operirajo nad lastnim ozemljem, vidna bojna letala bi imela večje moinosti nenaden napad na brodovja sovražnih boml kov, ki bi prodrla nad angleško obalo, vsem tem pravijo, da so nove nosilne pM komaj manj odporne nego tiste, ki so J»>« rabljali doslej. . Izkušnje nas seveda uče, da je treba t*i vesti o "čudežnih" izumih sprejeti z veliko i vidnostjo. Res je vprašanje nevidnosti a slovalo doslej oborožene zračne sile vseh or toda dosedanji uspehi v tem pod^u" prav malo zadovoljivi. Tudi sedaj torej J« upravičeno dvomimo, da bi bilo uspelo > prozorno snov, ki bi imela odpornost dur minija. Pred dvajsetimi leti (I, Prosvete z dne 26. avgusta 191») Domače vesti. Anton Sular ii Kana., je objavil dolg dopis o uspešni H nju SRZ v Kansasu. Delavske vesti. Rudarska unij. I naslovila na federalnega kunvnegsuP Garfielda zahtevo, naj se 0 uvede direktna mezda za vse premogovnikih. .j ^ Svetovna vojna. Angleži 10 U dosegli staro Hindenburgovo črta strijski vojaki ujeti na zapadn. Sovjetska Rusifn. Soviet^ vladj ^ Združenim državam in in j* zahteva pojasnila, čemu -o amer.M ske čete invadirale Sibinjo^^ T^VBftSRA NABODNA PODI^ « Maja srajt p«Wkac»)* * ^ M trn m HHIjii*7^-Hl f-P t. .UMBIU 9 e s ti iz Jugoslavije (Igrirs* poročil« ia Jugoslavije.) . ije M umor brata co rešili smrti, Liziko pa so od-,lelnr"Pan zaradi zadolženosti prosto je rekel, da si bo vzel ^r ne more več žive-dan je družina opazi-Strmljarf vrv in od-.b!llnJ' gozd, stekli so za ''n » Privedli domov. Skle- da l>odo t Na vso noi pazili Strele zažigajo. — Zadnje hude nevjhte so zlasti na Štajerskem napravile veliko škodo. Vsaka nevihta zaneti več požarov in gasilci so ob vsaki nevihti kar zbrani, kam bo treba hiteti gasit. Tako je na primer nevihta v soboto 6. avgusta zvečer samo v ptujski okolici zažgala na šestih krajih. Najprej je treščilo v hišo posestnika Maksa Slabiča iz Bukovcev, občina Sv, Marko niže Ptuja. Hiša je bila v nekaj minutah vsa v plamenih. Posestnika ni bilo doma, družino pa je prebudilo praskanje ognja, ko je bila že vsa hiša v ognju in ni bilo več mogoče misliti na gašenje. Oteli so si le življenje, domačija jim je pogorela do tal. Se je gprela ta domačija, ko je strela treščila v skedenj posestnika Primožiča pri Sv. Marku. Gasilci so rešili ostale Primoži-čeve objekte, skedenj s hlevom pa je pogorel do tal. Isti večer je pogorela ena domačija v Šiko-Lah, druga v Lancovi vasi, opazili pa so to noč požar še na dveh( mestih v ptujski okolici. Huda avtomobilska nesreča — eden mrtev Klerikalna kmečka zyeza je že dalj časa pripravljala velik kmečki tabor na Brezjah v nedeljo 7. avgusta. To jutro pa se je neki skupini tabornikov zgodila huda nesreča. Iz kamniške okolice je Hočevarjev tovorni avto iz Kamnika peljal 26 kmetov na zborovanje na Brezje. Blizu cilja, pri Dobrem polju pa se je avtomobilu dogodila nesreča. Neki osebni avto je skušal prehiteti tovorni avto, pa je pri tem zadel ob njega, da se je tovorni avto prevrnil v jarek. Pet oseb je bilo laže in teže ranjenih, 28-letnega posestnikovega sina Franceta Grošlja pa je tako stisnilo čez prsa, da je bil takoj mrtev. Ponesrečence so prepeljali k zdravniku oz. v Ljubljansko bolnišnico. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo, kdo je nesrečo zakrivil. Se ena nesreča. — V zvezi s taborom Kmečke zveze na Brezjah se je dogodila še ena nesreča. Pri Mošnjah je neki avtomo-bilist podrl 28-letnega delavca Andreja Brinška s Spodnjega 0-toka, ki je sodeloval kot reditelj na taboru in se je popoldne vračal domov. Brinška so sicer takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a je kmalu izkrvavel. Vražjevernoet. — Zagrebški tisk je zabeležil čudno praznoverje, ki se mu vdaja večina kmetov v okolici Petrin j a. Tamkaj že dalj časa ni bilo dežja in vsa letina kaže zaradi tega slabo. V obupanosti so se kmetje zatekli k neki vražarici, da jim pomaga. Ta pa je povedala kmetom, da dežja ni zaradi tega, ker ima rajnki kmet Tonič v grobu zvezane noge in roke. V petrinj-ski okolici je namreč navada, da mrtvecu na mrtvaškem odru zve-žejo roke in noge, pred pogrebom pa mu jih spet razvežejo. Toniču pa so pozabili razvezati noge in roke, ko so zabijali krsto. Kmetje kajpada so verjeli vražarici in so že dvakrat skušali odkopati Toničevo krsto, da bi pokojniku razvezali noge, toda župnik jim je to preprečil. Lahko pa se zgodi, da bodo storili to na skrivaj, če seveda ne bo kmalu dežja. — Kako vraljtverni in lahkoverni so tamkajšnji kmetje, kaže tudi naslednji primer: v nekem podravskem kraju išče zagrebški arheolog Hofiller starinske predmete in prekopava s svojimi delavci zemeljske plasti na raznih ^crajih. Nekega naprednega kmeta, ki je znanstveniki^ pomagal prj tem, so ta-mošnji kmetje pretepli tako hudo, da se zdravi zdaj v bolnišnici. Kmetje namreč sovražijo taka 'znanstvena, dela, češ da učenjaki kopljejo zaklade in jih od-' sašajo. ' Smrtna nesreča. — Na 2ab-jeku v Ljubljani se je 5. avgusta popoldne pripetila neereča,' ki je zahtevala življenje 64-let-nega gostilničarja in posestnika Jerneja Špilerja. Pokojnik je bij po rodu iz HrašČ pri Postojni, že dalj čaaa pa je imel znano gostilno "pri sodčku" na 2abieku. Te dni so hišo popravljali in barvali, pa je zidarjem in pleskarjem hotel pomagati tudi Spiler. Stopil je po lestvah na zidarski oder in začel pleskati žlebove, nenadoma pa je izgubil ravnovesje in strmoglavil 5 m globoko na tlak, ob katerega.je udaril s tako silo, da si je prebil lobanjo. Obležal je nezavesten in je kmalu nato umrl. Zapustil je vdovo in hčer. Za svobodo tiska se zavzema članek v mariborski • "Delavski politiki", ki pravi med drugim: "Tisk služi človeštvu kot kulturni pomoček. Z njim se vrši pouk, se poroča o dogodkih, razjasnju-jejo problemi kakor z živo besedo. Ce služi tem in podobnim namenom, je tisk blagoslov kulturnemu človeštvu. Ne more pa vršiti niti najboljših nalog, Če ni svoboden. Socialistično delavstvo že od nekdaj zahteva svobodo tiska in besede. Zahteva svobodo tudi danes. Potrebuje pa svobodo tiska in besede ne le naš delavec, ampak ves narod, ker se hoče učiti, kulturno in politično napredovati." — Podobne izjave proti jugoslovanski tiskovni cenzuri so podala tudi razna društva in poslala zahter ve po svobodi tiska na beograj-t sko vlado. Seveda vsa ta ploha zahtev po svobodi tiska ni doslej še nič zalegla. Rdeči svinčnik vlada Še vedno. S. Frank Zaitz se je te dni vrnil v Ljubljano z izleta na Dunaj, v Prago in preko Budimpešte nazaj v Ljubljano. Zdaj je odpotoval za nekaj dni v Dalmacijo. V Ameriko se vrne prve dni septembra. Na poti proti Dunaju se je oglasil tudi v Mariboru in se sestal z mariborskimi so-drugi ter si ogledal razne socialne ustanove in tudi Ljudsko tiskarno, kjer se tiska "Delavska politika". ' Pa ni bilo tako "Vi ste pa res neroda, za nobeno pravo delo niste," je dejal neki spotikljivi sosed — Tomažu Alvi Edisonu. Neki angleški popotni.k si o-gleduje škotsko vas. Čudno se mu zdi, da v vsej vasi ni niti e-nega zdravnika. "Kaj pa storite, kadar zboli-te?" povpraša naposled nekega vaščana. "Naravne smrti umrjemo." se odreže Škot. PgPgVBT* Glasovi iz naselbin (Nadaljevan* S S. »trmmL) diš marsikaj zanimivega. Polja in farme vse tja gor do Madison, Wis., in še naprej kakih sto milj, so jako lepa, kakor v lili-noisu. Više gor pa se prične ka-menita pokrajina, da nem se kar Čudila. Cim smo se bližali Ash-landu, Wis., to je ob obali jezera Superior, se pa razprostira romantična okolica s prijaznimi hribi. Pred seboj vidiš cesto tri do Štiri milje navzgor. Ko bus privleče na vrh hriba in se spusti na drugi strani navzdol, ti kar sapo vzame. Na obeh stra-neh ceste pa se bohotijo krasne goste lože. Vse to je izredno prijetno za oči, obenem pa ti ta krasna pri roda osveži živce in duha. Dospeli sva v Eveleth, Minnesota. Tam naju je čakal moj nečak in bratranec moje hčerke Joe Turk, ki naju je odpeljal na svoj dom in nama predstavil svojo ženico in pa svojega dva meseca starega sinčka Jožeta. Cim smo se dodobra spoznali in porazgovorili, naju je odpeljal na Gilbert, ki je od Eveletha oddaljen štiri milje, k družini Antona Štruklja, k mojemu svaku, možu moje sestre Neže. Sestra nJUU je prisrčno objela in mntflV. To svidenje je bilo ginljivo in od veselja so nam solzile oči. Saj se nisve videle s sestro Nežo celih dolgih 29 let! Ko je ona odhajala iz stare domovine v Ameriko na Eveleth, sem bila stara 9 let. Dve leti pozneje sem prišla v državo Ohio k očetu. Namenili sva se, da na Eve-lethu ostaneva dva dni, nato pa se odpeljeva v Greaney na farmo k mami. Z materjo sva se videle zadnjič pred sedmimi leti, ko me je obiskala v Oglesby-ju. Poln avto nas je bilo. Prišli smo zjutraj, zvečer pa smo se vrnili na Gilbert. Greaney je oddaljen kakih 60 milj od Gil berta. Tja smo namreč bili povabljeni na svatbo. Imen zaročencev oziroma Ženina in neveste si nisem zapomnila, vem pa, da je ženin Slovenec. Neča-kova tašča, to je mati lene To-nija Štruklja mra: Pdturka ia Eveletha, naju je Še posebej povabila, naj gotovo prideva, da si obenem ogledava dvorano društev SNPJ. To me je seveda zanimalo, radovedna pa sem tudi bila, kaj počnejo na ženitvo-vanjih v Minnesoti, kako sva-> tujejo. In tako sva se zamudili v Gilbertu štiri dni. V soboto 18. Junija sva šli na ohcet'. Ko sem prišla e sestro pred dvorano v Eveleth ob 9. zvečer, se pred menoj zablišči svetal napis "SNPJ Hali". Pred dvorano je bik) vse živo, dvorana pa že takd napolnjena svatov in gostov, da sva komaj notri prišli. Greva v spodnje prostore, kjer se je v kuhinji pridno sukala mrs. Poturka. Tudi spodnji prostori so bili natlačeni. Mize so bile lepo okraiene in pripravljene za večerjo, ki se je servirala ob 11. uri. Kuharice in strežnice so servirale najprej žganje k boljšemu apetitu; tudi nama je mrs. Poturka postregla. Bilo Je rokovanja in vse se je veselo gibalo. Kar domačo sem se počutila med prijaznimi ljudmi. Nato pa v gornjo dvorano. Z nečaki sem se ie namreč prej "zglihaia" za ples, češ, da drugače ne ostanemo tu. In res, Čim sem prišla v dvorano, sem zagledala enega, drugega in tretjega. Dvorana pa je bila tako natlačena, kakor škatla s sardinami. Živahno je igral Vidmarjev orkester. Oh eni uri sva se prav gibčno sukala z nečakom Jerryjem, a ta Amentane godba je ie zaigrala "Home, Sweet Home", kar je pomenilo, da je konec plesa. i Vrnili smo se v spodnje prostore. Mrs. Poturkovi se zahvaljujem za postrežbo in prijaznost in upam, da se zopet snidemo. Iskreno se zahvaljujem se* stri in svaku Tonetu ter hčeram mrs. J. Brula, mrs. A. To-massoni in nečakovi ženi mrs. T. Štrukelj za gostoljubnost in naklonjenost, obenem želim, da se kmalu spet vidimo. Hvala tudi nečaku Joe Turku, ki naju je vozil, da sva si ogledali odprte železne rudnike in druge zanimivosti v mestih Virginia, Chisholm in Hibbing. Iz Gilberta sva s hčerko nai daljevali najino pot naprej v Calumet, Mich., k moji sastri mrs. A. Turk. Zopet veselo srečanje po 28 letih. Tam, v bližnjem Remboltownu, sem prvM v mojem življenju srečala mojo sestrično mrs, Mary Vrtin, rojena Gorše. Upam, da se tudi s njo spet kmalu vidimo. — Can lumet je dokaj lepo mestece, kolikor sem ga videla. Toda, na žalost „ je tam dosti bakrenih rudnikov zaprtih. Kompanljske hiše, ki so bile nekdaj polne Življenja, so sedaj prazne. Na Ca-lumetu nisva s hčerko imele obstanka — nekaj naju Je vleklo domov. Končno sva se poslovili od sorodnikov in se podali na pot proti domu, Končno se iskreno zahvaljujem sestri In stfaku Tonetu Turku ter njuni hčerki mrs. L. Jar-vis za tako fino postrežbo. Obenem pozdravljam vse one prijateljice ter prijatelje, katere sem obiskala v spremstvu mojih sester v Calumetu, Gilbertu in na Evelethu. Chriatina Nadvesnik, 95. felmif tiBha Narohtta floftpnrna 3r¬a N137.&I »o. I .a* "dal« A »t. 1 hlcaf«, 1IL GLAVNI 01)11011 ISVSAKVALMt ODSEK I Vliic.nl ( alnkar, ........................|««| S. U»«4«l« A*«.. < Mr«a«. tUlMto r. A. VS»r, «1. tajni* ...........................|UI a. Lawn4al« Ar«.. (Air«««. Itlh»*to l.a*r**r» '(.radUhvk, »amal. U)................... «WT a L«wii4aU A**., i'M«M*. llltMto J»hn V•«••<*, «1. fclMftjnlk........................MIT a. A*«m 1'Mm««. IIIImU Kll»p tKrilH*. wpra>it»l| bU.II. ................... HIT S. I.«»«d.l. A*». (AIm««. Illln.ia J»*n Malta. «r*4uili ila.lla........................1«IT S. UvtMl A*«.. I Mr««a. lUiMto rotlfHKUNKUNIKli A*4r«J VMrtrk. »r«l i»..«l|»r*4a*|nHi ......................••» Ku.a.11 Av*. J*A»>Uwft. Vm. frank Hulka. drag) i»ud|.rrU.»di»lk........................||« Ha ISik SI.. MlUaAaa. Wta. laka H. Jr.. |»rvl tflttrifcinl ..................,..Hu» III, Htrftfcafta. Pa. (aaitlua Samirk. tfra«! rflalrtklnl padpird.r.l.ak..........lili W. Mik Ml.. (U>.Und. Okla Jakn Klana**, tratjl tUalrtkinl »a4nr«4*«lntk .....................«1« T«M HI.. U Hali*. 1IL MaraN tarnal*, tatrtl rftaiilkim MM» ......................................Ml a Hraa»7 odltotl kov kandidatov. Padli so celo nekateri taki dijaki, ki so bili vsa leta na srednji Aoli odličnjaki. V Gorici, na Reki, v Kopru in drugod so izpiti potekli kakor obi-. čajno in jih je napravilo sorazmerno mnogo dijakov, TržaAka javnost, na katero jo katastrofalni izid izpitov v Trstu napravil mučen vtis, je postala spričo tega pozorna in sku&a dognati, k(|mu je treba pripisati krivdo. Komisije za zrelostne izpite so v Italiji sestavljene iz vseuČilUkih in sndnjeAolskih profusorjev, ki ne smejo biti Iz vrst onih, ki poučavajo v dotlč-nih krajih, kjer se izpiti vrle. DomaČi profesorji pri teh Izpitih ne sodelujejo In tudi nimajo nobene l»eiiede. Sedaj so se v »vest z vsem tem pojavile govorice, da so vsekakor izpitno komisije krive poloma pri maturah in da Je v tem primeru prlAlo do Izraza nezadovoljstvo tujih profesorjev z namero, da se v Trstu ustanovi univerza odnosno pravna fakulteta. V vsakem primeru tržaiki profesorji niso zaslužiti take ocene za svoje delo, Propaganda s motoriziranim zvočnim kinom. Gorilki pokrajinski dopolavorovski odbor je organiziral novo turnejo svojega motoriziranega zvočnega kinematografa po deželi. Pri predstavah v posameznih krajih nameravajo prikazovati fltmani postanek kolonialnega imperija In filme o delovanju poedlnlh fašističnih ustanov. Keproduclrali bodo tudi razno govore In glasbo. Veliki tovorni avto z zvočnim kinom se bo ustavil na tej svoji poti, ki Jo v kratkem nastopi, v Sempasu, Crničah, Hv. Križu pri »panec jih je prema-■fc/'1 »o * zbudili, so našli J*"'/ ' očeta pa obeše- MIH,ju. ubila dekletce. - V Lj^.^borski okolici so popoldansko ve- toliki vrt, d. prižel de* in umak-r^v fOHtilniike K k " otroci nad J^'1' "o jsbolka, pri ' ' 'f^ala električ-' ' ' - na UMdiM h Liziko Kova-Jf M priči mrtva. J* hotela priakočiti k ^Mrica, a je stik ni« omamil. K mlajšo sestri- 1 Bi. i ktr, N ar, J Mar ji v boju proti redukcijam Indiana Harbor, Ind.—Na konvenciji dlstrlktnlh jeklarskih u-nij Je bila sprejeta resolucija, ki naglaša, da se bodo jeklarji odločno upirali mMdnim redukcijam. Konvenciji j« predsedoval Nicholas Fontecchio, pokrajinski direktor odbora CIO. Druge resolucije so izražale lojalnost C, I. O, in kritizirale poslovni odsek nižje kongresne zbornice, ki Je pridrial Walsh-Healeyjev zakonski načrt. Federalna korporacij* za rekontrukcijo financ Je bila pozvana, naj odkloni posojila kompanljam, ki kršijo Wagner Jev zakon. Ajdovščini, Vipavi, St, Vidu, Črnem vrhu, Godoviču, Idriji, Cerknem, Sv. Luciji, Doblarjih, glavnih briških vaseh, potem pa v furlanskih krajih, od koder bo zavil spet na Kras in se nato vrnil v Gorico. Stroge odredbe o prijavi tujcev, ki so bile izdane zadnje dni aprila iu ki so jih ljudje tolmačili kot varnostne ukrepe v zvezi s Hitlerjevim obiskom v Rimu, so še vedno v veljavi. Po me-aiih in tudi po deželi se morajo sproti sestavljati J.natančni seznami vseh stanuvalcev v vsaki posamezni hiši. V te sezname morajo hišni posestniki odnosno hišniki zabeležiti vse one stanovalce, ki ostajajo po več dni ali pa tudi le preko noči zdoma. O-blasti v nekaterih občinah so te dni svoje občane ponovno opozorile na določbe teh odredb. Na Opčinah so cesto od obeli* ska proti vasi razAirili. Obenem so podrli tudi lipe. ki so doslej krasile tp cesto, (>))encem je žal za ta drevesa, ki so dajala nji* hov I vasi lep značaj. Tudi v H rdi h bodo pričeli postavljati drogove za zastave. V Višnjevlku so zbrajli na pobudo občinskih oblasti in s sodelovat njem krajevnih fašistov med ljudstvom te MK) lir za cementni podstavek, drog in zastavo. Tečaji za obrezovanje breaksv. V briškem kmetijstvu »avtom* sadjereja, zlasti pa gojenje breskev važno mesto, Dober gospodar si razen s trto z breskvami ustvari lepe dohodke. Briški sad jo po vsej bližnji PurlMimki nižini, pa tudi v tujini zelo cenjen in ga Hrici v Vidmu ter na drugih manjših trgih oddajajo zm«> rom po najvišjih cenah. Pokrajinski kmetijski inšpektorat Je, skušal pred kratkim podpreti briške sadjerejoo v njihovem prizadevanju za zboljšanje posameznih sadnih vrst. Na njegovo pobudo so priredili ve£ tečajev tudi za pravilno obrezovanji breskev, Taki tečaji s predavanji in iraktičnlml poizkusi ' so bili v tevorjanu, Kojanl In Cerovem. r Rt AU sto naročeni na dnemlb •Prnaveto?' Podpirajte svoj llutt VRHNJA PLAST \jt*4 Hueriman (levo). na*elnfc vlado In fmdetakimi Ne»cl, in MIlan HošU, premier. \ M»-kf (irurhi pM^nnjnjo < i t raznimi igricami. Naposled se domenijo, da bo tleti, ki bo naredil najgril obraz. doMJ neko nagrado. Val režejo »pak< u pačijo na vae mogoč« način«. Ob koncu igre sodnik vstane, «topl k neki dami v kotu In Jf prisodi nagrado. Dama ogorčena skoči pokonci: "Dovolite, saj Jaz se sploh nisem' udeležila igre." ri linlil fftaraa. Kun h Flfl to penthoiMe—4ihe Ju-l can't walt another minute.' Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bratko Kreft Kmečki punti se pojavljajo ob koncu sred-njega hi v začetku novega veka kot posledica sprememb v gospodarnkem uatroju. Pritisk porajajočega se meščanstva je raste! na gospodarskem polju vedno bolj. Fevdalni sistem se je začel umikati novemu gospodarskemu u-stroju. Umikal se je počasi, saj je trajala bor-btf za novi, kapitalistični gospodarski ustroj dolgo dobo od 12. stoletja do francoske revolucije; ponekod sega borba celo v 19. stoletje. Nov način produkcije je prinesel za marsi-kakega fevdalca usodno denarno gospodarstvo. Denar je postal iz pomagala pri izmenjavanju blaga odločujoč činitelj, ki je dajal svojemu lastniku veljavo in moč v družbi, čeprav ga po svojem rojstvu lastnik po vseh pravilih privilegirane družbe delavcev ne bi smel imeti. Z njegovo pomočjo so si prvi zastopniki meščanstva utirali pot do gospodarskega in političnega vpliva v fevdalni družbi. ViteŠtvo, ki ni nikoli predstavljalo kdo ve kako močne in trdne gospodarske sile — njegov pomen je bil bolj vojaškega značaja, ker so bili vitezi v vojski kot konjeniki za tisto dobo tehnično najspret-nejši in najnaprednejši vojščaki — je prvo začelo gospodarsko propadati. Z iznajdbo smodnika se je razvijalo topništvo, ki je imelo važno in odločilno vlogo tako pri napadih kakor pri obrambah utrjenih mest in gradov. Visoka posvetna in cerkvena gospoda si je v borbi z zastopniki denarnega gospodaratva pomagala s tem, da je pritiskala navzdol. Sprva se je vršila borba na tihem; skoraj neopaženo so počasi jemali svojim podložnikom In podrejenim prebivalcem pravico za pravico. Ko so se čutili že dovolj trdne, so nadaljevali borbo brezobzirno in odločno, pripravljeni, da si za vsako ceno ohranijo svoje privilegije In svoj vodilni položaj v družbi. Na noben način se niso hoteli umakniti. Razumljivo je, da so stroške plačevali niže stoječi razredi. Zaradi nastopajoče spremembe v produkciji je nastala gospodarska kriza. Druiba se je začela deliti vedno bolj v dva tabora; v zastopnike fevdalizma, ki so imeli še vedno vso politično iiudržavno o-blast v svojih rokah, in v meščanstvo, ki se je borilo za vodstvo v gospodarstvu, istočasno pa že stremelo po razširjenju svojih političnih pravic. Med tema dvema ostrinama se je po sili razmer nenadoma znašlo takratno kmečko ljudstvo. Mesta s priborjenimi svoboščinami so kmetu prijazno mežikala, ker so potrebovala dotok rokodelcev, pomočnikov, obrtnikov itd., vabljiva so bila zaradi večje svobode, saj je ponekod v Nemčiji veljal rek: "Mestni zrak o-svobajat" Nove razmere so rodile nove potrebe. Na sunaj so se pokazale najbolj v velikem razkošju višjih krogov. Samo po sebi se razume, da so si fevdalci skušali pridobiti čim več denarja. Njihov najbolj nesvobodni in odvisni podložnik je bil kmet. Zato so začeli izvajati nanj pritisk v taki meri, da ni bil več človeški. Izžemali so ga in izkoriščali ter tirali na delo kakor kak stroj. Pri zaslišanju puntar-skih kmetov so prišle na dan stvari, ki dokazujejo, kako prevzetno in samopašno so lahko odločali o življenju svojih podložnikov. Grof Tahi (Glej Kaspret: Tiranstvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabrijela. (Časopis za zgodovino in narodopisje, 6. letnik, 1.— 2. snopič, Maribor 1909.) — Moj kratki uvod nikakor nima namena podati podrobne In sistematične slike o kmečkih uporih drugod in pri nas; napisal sem ga zgolj zaradi boljšega in lažjega razumevanja drame. Zato je rgolj uvod in nič več. Za podrobno analizo slovenskih uporov bi bilo treba napisati knjigo, ki bi bila pa«1 precej obširnejša kot je tale.) je na pr. prisilil svoje kmete, da so morali voziti njegove izdelke na trg in jih prodati po tisti ceni, ki jo je določil on. Ce se jim to ni posrečilo, so morali razliko plačati sami, ali pa jih je pahnil v ječo. Ce ne mu je skazilo vino, so mu ga morali zamenjati za svoje Itd. Razkošje in razsipnost sta bila taka. da je neka nemška grofica brez premisleka prodala dve vasi za svi- leno obleko. (Mrogonski nadškof Vrančič, (Glej Starine VII. str. 270. V omenjeni knjigi Starin je »bral Fr. Rački pod naslovom "Gra-dja za poviest hrvatsko-alovenske seljače bune god. 1573" poglavitno razpoložljivo zgodovinsko gradivo o imenovanem kmečkem uporu. V Starinah VIII. je objavil še "Dopunjsk gradje za poviest hrv. slov. seljačke bune god. 1573 I nekoliko izprava o hrv. poturici Franji Kili-poviču".) ki je raziskoval in opazoval takratne razmere, je sporočil cesarju, da ravnajo plemiči s kmeti slabše kot z vpreženo živino. Podobno je v svojem času zapisal neki Francoz, ko je dejal, da postopajo francoski plemiči slabše s svojimi francoskimi podložniki kakor Angleži s francoskimi jetniki. Pritisk z vseh strani je kmete silil v skupno borbo, ki se je vedno začela z raznimi prošnjami in poslanstvi na kralje. Ko niso zlepa dosegli zaželjenih uspehov, so kmetje zgrabili za orožje in se »puntali. Ker se razmere niso povsod spreminjale z enako naglico in tudi niso povsod instočasno dozorele, s$ pojavljajo kmečki punti v raznih državah v raznih dobah. Prvi bolj znani kmečki punt v Europi je nastal v Franciji. Pred tem imamo že nevarne kmečke punte v Italiji, ki je najhitreje napredovala v smeri novega razvoja. Prav tako so se že 1328. 1. uprli flandrijski kmetje pod vodstvom kmeta Nikole Zannelina in obrtnika Jakoba PeyU iz BrUggeja. Upor ta trajal do 1328 1. Upornike je premagal Filip Valois pri Cas-selu. V bitki je padlo 9,000 upornikov. (Glej Wittvogel: Geschichte der bUrtferlichjen Ge-sellschaft, poglavje "Die Bauernkriege" od str. 128—162; Beer: Allgemeine Geschichte des Sozialismus und der sozialen Kftmpfe, ki je izšla v prevodu dr. Adžije in M. Durmana v Zagrebu 1. 1933; slovensko nepopolno in prikrojeno izdajo je izdala v posameznih zvezkih Cankarjeva družba. Mnogo zanimivega gradiva imata dve knjigi Rosenowa: Kulturbilder aus den Religionsk&mpfen des 16. and 17. Jahr-hunderts. Posebnost izdaje so reprodukcije raznih slik (lesorezov itd.), karikatur in letakov iz tiste dobe.) Francija, ki je bila v 14. stoletju v neprestanih vojnah z Anglijo, ud je gospodarsko precej izčrpala. Bremena neprestanih vojsk je najbolj čutilo kmečko ljudstvo, ki si je skušalo pomagati v svoji stiski s puntom 1. 1368. Punt je dobil ime "Jacquerie" — po Jakobu, ker so takrat Šaljiva nazivali kmete za "Jakce". V državi je vladal velik nered. Posamezni plemiči so plenili po deželi in si nasilno prilastili Še tisto, kar je od vojne z Angleži ostalo. Roparsko viteštvo je cvetelo. Kmečko življenje ni bilo vredno počenega groša. Tudi meščanstvu se ni godilo dobro. Zato se je upor začel najprej med pariškimi trgovci in obrtniki, ki so pod vodstvom Etienna Marcela prisilili prestolonaslednika, da je izdal odlok, s katerim je prenesel vladno oblast s krone na stanove. Ostalo pa je vse samo na papirju. Istočasno so se pojavili nemiri med kmeti v provinci in maja meseca je izbruhnil kmečki upor pri Com-piegnu, ki se je naglo razširil v severni pokrajini med Parizom in Amiensom. Meščanstvo je sicer simpatiziralo s kmečkimi uporniki, toda da bi jim kdo ve kako pomagalo v borbi s fevdalizmom, ne moremo trditi. Istočasno se je namreč balo zase, ker so se revnejši mestni sloji priključili upornikom in tako ogrožali tudi interese bogatih meščanov. Francoski kmečki punt nosi že vse znake poznejših puntov: kmetje gredo v borbo s kraljevo zastavo, trdno verujoč, da jim bo kralj pomagal do pravice in svobode. Prav tako verujejo v božjo pomoč, kakor vsi poznejši kmečki puntarji. Vse to jim ni nič pomagalo. Kralj je bil ravno takrat jetnik angleške vojske, domači plemiči pa so strnjeni navaliti na upornike, ki jih je vodil Guillaume Calle. Brez pomislekov so plemiči poklicali na pomoč celo svoje sovražnike Angleže, da z njih pomočjo potolčejo svoje kmečke rojake. (Dalj* prihodnji«.) Rumene vrtnice (Elegantni salon ravnatelja Gustava BerKmanna. Gospod in njegova gcmpa »edita po večerji v prijetnem kramljanju pri radiu. Gospodu ravnatelju se je po.trefilo ujeti poskočen jazz in zdaj požvižgava ob njegovih zvokih in dirigira.) Alice: Ali ne misliš iti Še nocoj na potovanje? Ravnatelj Hergmann: Ne. Kar doma lK»m ostal. Saj je še najlepše doma ob takem mirnem večeru. Najrajši nem še s teboj. k<» mr nihče ne moti i neprijetnimi obiski. Služkinja (vstopi, v veliki zadregi): "Milostljiva!?" Alice: Kaj je? Služknja: Prišel je neki služabnik in je nekaj oddal. Ksvnstclj Hergmann: Zame? Služknja: Ne. za milottljivo. Alice: Kaj je oddal? Služkinja (v zadregi): Cvetlice! , Ravnatelj Kergmaiui invuiu- pij Ivo): Alice. kdo ti pošilja cvetlice? Alice (vzvišeno): Nimam poj-ma1 Ravnatelj Bergmann (služkinji): Prinesite cvetlice sem! (Služkinja odide.) Takoj se bo vse pojasnilo. Alice: Ali si detektiv? Ravnatelj Bergmann: Ne, a poznavalec ljudi. Iz vrste cvetlic in iz velikosti šopka bom koj - PBOBTKTit spoznal, ali jih je poslala mleka-rica, šivilja ali modistka, ki hoče praznovati obletnico neplačanega računa. Alice (užaljeno): Ali miališ. da mi kdo drugi ne more poalati cvetlic? Ravnatelj Bergmann: Mogoče premogar, ha. ha, ha! Ni dogovoril, kajti vstopila je služkinja in sopeč prinesla ogromno košaro polno rumenih vrtnic. Ravnatelj Bergmann ostrmi. (Potlej proti sluikinji): Lahko greste. (Služkinja odide.) Ravnatelj Bergmann (skoraj surovo): Kdo ti je poslal te cvetlice? Alice: Ne vem. Sicer pa, ali ni zraven posetnice? (Bere na glas): Mojemu plavolasemu srčku! Ravnatelj Bergmann (ko da bi ga gad pičil. Potem zarjove): Od koga so te cvetlice? Alice: Poznavalec ljudi si ven dar ti, ne jaz! Ravnatelj Bergmann: Za to pa res ni treba biti poznavalec ljudi. To vsak osel takoj vidi. Ce-< lo zakonski mož to vidi. Cvetlice ti je poslal neki ljubimec. Alice (ogorčeno): Gustav! Ravnatelj Bergmann: Lepe stvari se gode! Ali se zato že dvanajst let ubijam? Ali zato garam od zore do mraka? Ali zato delam nadure? Jaz, ravnatelj! Ali mi zato ni bila nobena žrtev prevelika? Da moram kaj takšnega doživeti! Alice: Včasih bi se moral pač tudi zame kaj pozanimati! Ravnatelj Bergmann: Z drugimi besedami: zanemarjal sem te. S takšnimi obtožbami so dedno obremenjene vse iene ... Zakaj neki aem toliko delal? Samo zato, da bi ti ustvaril lepo življenje. Ti si pa meni nič tebi nič izbereš drugega! Alice: Za, takšno me torej »-maš? Ravnatelj Bergmann: Seveda! Saj so te cvetlice najboljši dokaz za to! Alice: Ce si že tako podel, da me česa takšnega dolžiš, ti bom povedala po pravici: Da, varala sem tel Včeraj! Predvčerajšnjim! Vsak dan! Povedala ti bom tudi, kdo mi je poslal cvetlice. 2e dve leti imam lju . .. Služkinja (vstopi): Oprostite, milostljiva . , . Alice: Kaj se je zgodilo? Služkinja: Sluga, ki je prinesel cvetlice, je spet tu. Ravnatelj Bergmann: Kaj bi rad? Kaj je pa spet prinesel? Služkinja (skoraj veselo) ? Cvetlice niso za nas, milostljiva. Alice (hladnokrvno): Dobro. Ravnatelj Bergmann: Odnesi-te cvetlice! (Služkinja odide s cvetlicami. Tišina. Ravnatelj Bergmann jame spet vrteti na aparatu.) Alice (se zasmeje). Ravnatelj Bergmann: Zakaj se sme ješ, Alice? Alice: Smejem se moški nečimrnosti. Samo zato, da bi ti dokazala, da me drugi ljudje obožujejo, torej iz gole nečimrnosti sem te nalagala z ljubimcem. (Mož jo vprašujoče pogleda.) Ali si pa mar mislil, da je vse to res? O, Gustav! Ravnatelj Bergmann (nekam negotovo): Vsekako tega ne bi bil zaslužil. Alice: Tako srečen zakon, kakor je najin! Nikdar nobenih prepirov. Zmerom sama ljubezen in zvestoba. Ravnatelj Bergmann (ganjeno) : Da, tako je, srček moj, in tako naj tudi ostane. Alice: Zdaj grem spat, ljub-ček. Lahko noč. (Poljubi ga na čelo in odide.) Ravnatelj Bergmann (Sam. 5PCAK/NG OF SAF€TY ■4 «£ TAK€S *N MOUR'$ EKfcRCI SfL fcVERV OAY ANO RE*DS TM6 L*T&$T books on mealth — Me *NO\D5 D*aft$ AND weARS ms RUBBER S a BoTVVUENHE DRI ves UE PULLS * SlbNT LIKE /4? TfUS /tfB Parižani odhajajo na počitnice Kamniške planine, avgusta 1938. Po obisku angleškega kralja v francoski prestolici so začeli Parižani drug za drugim odhajati na deželo, na morje, v Alpe, na solnce. Pa ne mislite, da v kako drugo državo. Francoz ostane v svoji deželi, ker ima doma vsega, kar mu srce p&želi in ker je zaljubljen — upravičeno — v svojo Francijo. ? V kavarni, kjer sem navadno izpil svoj "Schlaftrunk" (Bra-dačev slovar piše, da se pravi temu v našem jeziku uspavalni popi vek), rečem gospodarju: "Parižani odhajajo, da napravijo prostor Angležem/' — "Dobro ste povedali/' Na počitnice ne odhajajo več samo gospoda in uradništvo, temveč tudi delavstvo, odkar je Blumova vlada izdala zakon o plačanem dopustu. Prve dni avgusta je samo kovinarjev iz pariškega rajona odšlo na dopust kakih dvesto tisoč, kakor sodijo tukajšnji časopisi. Cez štirinajst dni pridejo drugi na vrsto. Kolodvori in vlaki v vse smeri so prenapolnjeni. Severni, vzhodni kolodvor, na Montpar-nassu. Na lyonskem kolodvoru, kjer sem se tudi j*z končno vkrcal v voz, ki pelje do Carigrada, je mnogo ljudi iz severne Afrike. Jutri bodo v Marseillu, potem pa s parnikom v dežele onstran Stredozemskega morja, v Alžiru, Tuniz. "Zdaj imamo štirinajst dni Plane k telefonu in poišče neko številko): Tam cvetličarna Flora? ... Tu ravnatelj Bergman! Take površnosti še svoj živ dan ne pomnim! Ce se še kdaj pripeti, da boste poslali rože pošiljal-cu namesto naslovljencu, ne kupim nikdar več pri vas! . . . Škandal! . . . Lahko noč! (ba) zasluženega dopusta. Štirinajst dni prave svobode brez budilke zjutraj . . . Jaz vem za potok s krasnimi postrvmi" — lov na ribe je v Franciji prost in morda tudi zato ena najljubših zabav francoskega delavca v prostem času. — Ne morete si mi sliti široke Seine brez delavcev, ki ob bregu ali v čolnu ali na mostu potrpežljivo Čakajo, kdaj se jim bo neprevidna riba vjela na trnek.. In tako tudi ob dopustu misli francoski delavec na potok z ribami in raki. Zakaj ne bi ob tem splošnem preseljevanju Parižanov zapustil njihove mogočne, lepe me- PETEK, tt^AVP^ tropole še jaz, ko pritisk, nehamo vročina, tem, Vkk drvi proti jugu kmalu smo v druKlh krajih Domodoasoli je treba Z francoske časopise nil sem se, ko je vlak odj iz Postojne. * Zdaj vam pišem s Kamni planin. V svoji glavi ureju vtise in spomine na svoU francosko ljudstvo, na tolik, pih srečanj in dogodkov hvaležen Ti bom, sodrug 4 nik, če boš dovolil še kaj štora Franciji, ker marsikaj še hotel povedati, *aj ti vi postajajo še močnejši, ko primerjam z nasprotji. Moderna mladina Učiteljica vpraša ^ 1'etrJ "Naštej mi imena nekat* zvezd!" Petrček: "Nogometnih filmskih?" • Tudi brez njega gre "Ali imate v vaši vasi rdi nika?" "Nimamo ga." "Kaj pa storite, ako kdo med vaščanov zboli?" "Nič. Prišli smo do spoi nja, da bolnik lahko umre brez zdravnika." i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETC Po sklepa 11. redu« konvencije m lahko naroči na liit PromU b prišteje eden, dva, tri, itiri ali pa llanor is eae druiine k eni n«roi nini. List Prosvsto stane sa Tse enako, aa člane alt nečlane $6.W i eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesaenta «1JI i tednik, se JI« to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni moka, refl, 4 Je list predrag sa člane S.N.PJ. List Proereta Je ?«ša lutniM i gotovo Jo v vsaki drnšlnl nekdo, ki bi rad čital list raak dan. C« listu Proereta Je: Za Zdrni. drfaro In Kanado.9f.00 Za Clcero In Ckleago Js....|TJ 1 tednik in..............4J0 1 tednik In..............« S tednika In.............Mt t tednika hi.............U S tednika M® 4 tednike In.............LS0 5 tednikov In......••»..• ali 4 rw-Nir*a Vhod v tunel pri )e*u f.rsnd Coulee, ki g« federalna vlad« gradi v driavi Hanhington. t tednike ...............L* 4 tednike in.............M t tsdnikov in............ Za Evropo Je..............90-00 Iapolnite spodnji kupon. priložite potrebno rsote denarja aH Drder T pisma ir si naročite Prosreto. list, U Js raša laatnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti H« 8NPJ, ali če se preseli proč od drušine In bo sahberal aam wj l« tednik, bode moral tisti Slan it dotične drušine, ki Je tstajtaj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naananiti upravniltm Uitt In obenem doplačati dotično vsoto U«tu Proaveta. Ako tega m i m tedaj morit nprnvništvo tnišati datum ta to vaoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, MIT Se. Lavndale Avo, Chlcage, m Prilošeno pošiljam naročnino ta Ust Prsavste rsote t...... 1) Ime....................................*....... Naslov ................................................. Ustavite tednik In ja pripišite k moji naročnini ed moje drašine: 1)..,......................................št..«« A K ....... t)........................................... ih .......... 4) .... .................................** — I)...................................ti»t»»0L drtltot It Mesto ....... Nov naročnik. Dršsm ................................ SPOMIN NA STARO DOMOVINO U Naši K RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7H inčev Ta kiaana zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SWVRKSKl DOM JVil^la^utosa^tovensIiiii Mhf v Ameriki!, V knjigarni JjjOiafk NarodoJ Ub* dobit« vtakovritna •lovtnrt« naših priinanih pisateljev ^Cankar* Tavčarja, Jnr«i*a, Preglja Kmetov^ Milčinskega, itd.,^ prevode del »vetovnomanib mojstrovi Gospodarske/ gospodinjske in knjig« Igre, pssmL-*^1^ "Ljnbitelji lop« knjigo naj P*)0 P° cenik knjig, ki jib im*®* * »]ogL 6US NAMM« (Dep>N. J 2ie W. I8lh Slreel. len V#rk