roStnina plačana v gotovtoL
Leto LXV., št. 273
Ljubljana, sreda 30. novembra I932
Cena Din
lanaja vsa* dan popoldne, izvzemal aedelje le praznike. — inseratj do 80 petlt k Din 2.— do 100 vrat Din 2.ft0 od LOO do 300 vrst * Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru inseratm davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za Inozemstvo Din 2.V — Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO
LJUBLJANA. Knafljeva ulica *t. 5
Telefon št. 3122. 3123, 3184, 3125 tn 3126
PODBOtNlOll
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101. — «—. — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Žrtve so padle na oltar dela
Podrobnosti o včerajšnji nesreči v hrastniškem rudniku — Kaj
pripovedujejo očividci strašne nesreče
Hrastnik, 30. novembra.
Dan za dnem se čujejo obupni kriki rudarjev, njihovih žen in njih otrok ob priliki odpuščanja.
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik ječijo v obupnih stokih reduciranih, od gladu umirajočih očetov, mater in otrok.
Toda vse to se preboli z upanjem na boljše čase, na čase, ko bodo po* pravljene storjene krivice, vse to se po= zabi, vse to se odpusti
Žalostna in sajasta je naša kotlina ob najbolj veselih dneh, obup in glad opaziš na obrazih mater in otrok sle* herni dan, ker se nikdar ne ve, kdaj bodo rudniki ustavili obrate. Toda ljudje gredo preko tega, človek vedno upa v boljšo bodočnost.
Kako tugobna je naša kotlina v dneh. ko rudnik ne obratuje, kako ve* selo zažare lica, ko se izve, da so pri* šla naročila, kako gre sleherni veselo na delo v črni rov po črni dijamant, posledni ovseni kruh za svojo deco.
Tudi v začetku tega meseca se je praznovalo, ker ni bilo naročil. Prišla so naročila in z njimi delo s polno pa* ro. Nadoknaniti je bUo treba zarnu* jeno. veselo se je glasila rudarska pe= sem in beseda do včerajšnje tragedije. Ob poi 9 dopoldne se je dopolnilo. V črnem ojstreškem rovu je padlo 6 smrtnih žrtev in trije hudo ranjeni.
Odkar obratuje hrastniški rudnik, 111* bilo večje katastrofe. Sest smrtnih žrtev, med njimi trije družinski očetje.
Stroj, ki bi naj jim pomagal pri de= iu, motor, ki dan za dnem vleče iz črnega rova s premogom naložene »hunte«, se je vžgal, razvijajoči plini so pokončali šest nedolžnih žrtev.
Tragedija uničenih življenj je pretresla ves Hrastnik; z napetostjo se pričakuje komisija, ki naj preišče vzrok nesreče.
Vam trpinom pa, ki ste se borili za košček kruha za svojo deco, a ste pri tem pomrli zaradi pritiska ou'Ijiko--vin monoksidov, večna vam slava!
Hrastnik, 30. novembra. Včeraj se je pripetila v hrastniškem rudniku Trboveljske premogokopne družbe strašna nesreča, ki je zopet enkrat pokazala vso resničnost starega pregovora, da rudar ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga lahko doleti nesreča. Pri včerajšnji nesreči, ki se je pripetila v podkopu na Oistrem,' je izgubilo življenje 6 marljivih rudarjev, med njimi štirje družinski očetje, ki jih objokujejo užaloščene vdove in osiroteli otročiči. Nesreča, kakršne zadnjih 40 let v naših revirjih še ni bilo, je izzvala globoko žalost ne samo v Hrastniku, marveč v vseh rudarskih revirjih, kjer si rudarji s težkim delom in v stalni smrtni nevarnosti služijo svoj trd in grenak kruh. Z nesrečnimi žrtvami pa sočustvuje tudi vsa javnost. O katastrofi se izvejo naslednje
podrobnosti
V Ojstrem, ki leži na sedlu med Hrastnikom in Trbovljami, kakih 10 minut oddaljeno iz doline in pol ure hoda iz Trbovelj, se nahaja star podkop, M je
v obratu že blizu 50 let
V tem podkopu so bile nesreče zelo redke in zato tudi nihče ni pričakoval, da bi se mogla baš tu zgoditi tako strašna nesreča. Glavni rov tega rudnika je dolg skoro kilometer in pol. Po njem vozi ozkotirna jamska železnica. Od glavnega rova se cepijo na levo in desno številni stranski rovi. v katerih kopljejo premog in ga spravljajo do glavnega rova, kjer ga nato natovorijo na male vozičke, takozvane »hunte«, in jih z bencinsko lokomotivo prevažajo.
Kakor običajno so se rudarji včeraj ob pol šestih zjutraj podali na delo. V tem rovu je
zaposlenih 110 delavcev
ker je bil obrat v zadnji dobi znatno reduciran Kljub težkemu delu so rudarji dobro razpoloženi nastopili delo, zadovoljni, da jim je zasiguran vsaj ta košček kruha. Nihče pač ni mislil, da bodo par ur pozneje gledali smrti v obraz
Kmalu po pol 10. se je v revirju bliskovito razširila vest, da se je v podkopu na Ojstrem
pripetila strašna katastrofa
V prvi razburjenosti so se širile vesti, da se je od vseh 110 rudarjev rešilo le par, vsi drugi pa da so postali žrtev katastrofe. Ravnatelj hrastniškega rudnika g. Dole je takoj odredil alarmiranje reševalnega moštva ter se tudi sam v spremstvu rudniškega zdravnika dr. Arnška ter inženjerjev Burgerja, Frei-erja in Krnovška podal takoj v jamo.
V prvem hipu se sploh ni dalo razločiti, ker je bil
ves rov v gostem, neprodimem, s
strupenimi plini pomešanem dimu
Reševalno moštvo, opremljeno s plinskimi maskami, je prodrlo v rov in na križišču sredi rova, kjer gredo glavni odcepi cd glavnega rova, našlo vse v plamenih. 2e spotoma sc reševalci naleteli na onesveščene rudarje, v neposredni bližini ognja pa so ležali rudarji vse križem. Reševalci so najprvo z Mi-nimax-aparati pogasili ogenj, ki se je zelo naglo širil in bi bil, ako bi prišla pomoč le par ur pozneje, gotovo zajel ves rov. Gorelo je že tramovje v rovu in velike zaloge premoga tako v rovu samem kakor tudi onega, ki je bil naložen na 40 huntih. Ogenj je uničil tudi vse električne napeljave, tako da je bilo v trenutku
prekinjeno dovajanje svežega zraka
Reševalci so se najprvo z lastno življenjsko nevarnostjo trudili, da rešijo rudarje in jim je res tudi uspelo, da so spravili vse na varno, ker je obstojala nevarnost, da bi sicer zgoreli. Oni rudarji, ki so bili zaposleni v zunanjem delu rova, to je od kraja nesreče proti izhodu, so si kmalu opomogli, ko so prišli na sveži zrak. Mnogo hujše pa je izgledalo v zadnjem delu rova, kjer so bili tam zaposleni rudarji zaradi ognja sredi rova
odrezani od izhoda
V tem delu rova je bilo zaposlenih 14 rudarjev. Ko so reševalci prišli do njih, so bili že vsi onesveščeni. S posebnimi aparati, ki jih morajo imeti v vsakem rudniku, so takoj pričeli z umetnim dihanjem. Pet jih je prišlo kmalu k sebi in so jih takoj spravili iz rova, devet pa jih ni kazalo več nobenega znaka življenja. Celih pet ur so si reševalci pod vodstvom dr. Arnška neumorno prizade\rali obuditi jih k življenju z vdihavanjem kisika, umetnim dihanjem in z masažo. 2e je izgledalo, da je ves trud zaman. Zato so drugega za drugim naložili na prazne hunte ter jih pričeli odvažati iz rova, V zadnjem trenutku se je še posrečilo obuditi tri k življenju, ostalih šest pa je neizogibno zapadlo smrti.
Kaj pripovedujejo rešenci
Med rešenimi je tudi strojevodja bencinske lokomotive Vinko Špajzer, ki je opisal,
kako je prišlo do katastrofe
Bilo je okrog 9. ure, ko je drugič pripeljal z bencinsko lokomotivo 40 huntov v jamo, da bi jih naložili s premogom. Med prepevanjem so rudarji nalagali hunte in kmalu je bil ves vlak naložen. Špajzer je stopil na lokomotivo, da bi jo spravil v pogon. Ko je prijel za vzvode, je skočila iskra iz nekoliko poškodovanega kabla, V naslednjem hipu je švignil iz motorja plamen. Špajzer, ki je imel na lokomotivi posebno pripravo za gašenje takih požarov, se je je takoj poslužil, toda ves trud je bil zaman. Videč, da na ta način ne bo mogel udušati plamenov, je naglo slekel svojo suknjo in jo vrgel na ogenj. Pri tem se je še hudo opekel. A tudi to ni nič pomagalo. Plamen je švignil iz motorja na rezervoar, v katerem je bilo 56 litrov bencina. V istem trenutku je že nastala eksplozija in Špajzer je komaj še utegnil skočiti z lokomotive. Pritisk ga je vrgel na tla, vendar pa je bil še toliko priseben, da je zopet vstal in bežal dalje proti izhodu ter spotoma alarmiral rudarje v stranskih rovih in jih opozarjal, na pretečo nevarnost. Z zadnjimi napori je prišel do izhoda, kjer se je zgrudil onesveščen. Tam zaposleni rudarji so mu priskočili na pomoč. Zavedal se je še toliko, da je povedal, kaj se je zgodilo. •
Naš dopisnik je danes te ponesrečence posetil v bolnici.
Franc Višnar, star 37 let, oče dveh otrok, je vašemu dopisniku izjavil: Zjutraj ob pol 6. sem šel na delo v podkop na Ojstrem. 50 let že kopljejo tukaj premog, a celih 22 let že ni bilo v tem rovu nobene nesreče. Med rudarji je vladalo prepričanje, da je ta rov naj-sigurnejši in kdor je zaposlen tu, se mu ni bilo treba bati, da bi se mu kaj zgodilo. Dela! sem približno kilometer daleč od vhoda v stranskem rovu, kjer nas je bilo zaposlenih 14 rudarjev. Kakor običajno, smo kopali premog, ko smo naenkrat zaslišali hudo detonacijo, hip nato pa je že priletel Vinko Špajzer in nam zaklical:
Bežite! Motor se je vnel! Štrekna gori!
Sprva smo mislili, da se šali, kajti kaj takega se v tem rovu še ni nikdar zgodilo. Komaj pa se je polegel odmev Špazerjevega vzklika, 6mo že začutili dim, ki nas je rače* d u siti. Nagrlo smo pohiteli proti izhodu, toda ko smo prišli do srede rova, smo videli, da \e izhod zaprt Tu je bil že ves rov v plamenih. Proti nam se je začel valiti gost, ne-prodiren in dusljiv dim. ki nas je vrgel nazaj. Sprva smo poskušali prodreti skozi dim in ogenj- toda ves trud ie bil zaman. Nato smo bežali v naioddalienejši stranski rov in se skulali tam zaščititi pred ognjem in dimom. Toda dim je prodiral vse do nas in kmalu smo uvideli, da smo izgubljeni. Ne morete si misliti kakšni občutki so nas navdajali, ko smo gledali smrti v obraz. S tovarišem Kamenskom sva skočila na v bližini sto teč prazen hunt, ne da bi vedela, kaj prav za prav počenjava- Potem sem se onesvestil in nič ne vem, kaj se je zgodilo dalje. Zavedel sem se šele v bolnici.
Na vest o strašni katastrofi so se začeli zbirati pred rovom rudarji in rudarske družine v strahu za svojce, pričakujoč nadaljnjih poročil. Pred rovom so se odigravali
ginljivi prizori
ko so žene in otroci v rovu zaposlenih rudarjev sprejemale ranjence in mrtve, ki so jih dovažali iz jame. Šele okrog 6. zvečer je bilo ugotovljeno, da katastrofa kljub vsej svoji strahoti k sreči ni tako velika, kakor se je sprva mislilo. Kljub temu pa je šest rudarjev izgubilo življenje, trije pa so se v rudniški bolniei borili s smrtjo.
Mrtvi so:
Martin Drnozg, rojen 1885., ki zapušča ženo in odrasle otroke.
Jazbinšek Ignac, rojen 1897., zapušča dva majhna otroka.
Skomšek Franc, rojen 1900., zapušča ženo in enega otroka.
Ahac Blaž, rojen 1902, doma iz Loke.
Babic Ivan, rojen 1908., sin rudarja iz Ojstrega.
Špajzer Vinko, mlajši, rojen 1913., sin strojevodje Vinka Špajzerja, ki se je rešil.
V bolnico so pripeljali rudarje: Zajca, Višnarja in Kamenska. Njihovo stanje je izgledalo brezupno, vendar pa se je skrbni zdravniški negi in dolgemu prizadevanju posrečilo, da so vse tri ohranili pri življenju.
Na mrtvaškem odru
Pozno zvečer, ko je zav'adala že tema in ko je bilo jasno, da nič več ne more obuditi žrtev strašne nesreče, so sklenili, (položiti vseh šest ponesrečencev na mrtvaški oder. Vodstvo rudnika je sprva želelo, d« bi jih položili na skupni oder. toda svojjci so hoteli imeti žrtve decna. Danes prihajajo iz vseh sosednih revirjev nepregledne množice. Mrtvalki odri so dobesedno zasuti s cvetjem in venci, okrog njih pa gore rudarske svetilke.
Pogreb bo jutri
Pogreb bo jutri popoldne. Vse žrtve pplo* že v skupni grob na pokopališč« v Dolu pri Hrastniku, kjer j;m TPD posa-vi skupen spomenik Na zadnji poti jih spremi rudarska godba ter vsi rudarji trboveljskega in hrastniškega revirja.
Nov poi]sld kardinal
Varšava, 29. novembra AA. Danes se je raasirna Test, da bo rvovski metropolit grSkokatoliskega Obreda Szsptvckl v kratkem imenovan za kardinala in da bo po. Uieaa t Rim v odbor >Pro
„Zadnjega" na živilskem trgu
Danes na trgu ni bilo tako živahno kot navadno, ker ljudje nimajo
denarja
Ljubljana, 30- novembra. Razkričani zadnji dan v mesecu se res nekoliko pozna v meščanskem življenju, s Čimer računajo tudi ljudje, ki zalagajo naš živilski trg, ki zato danes ni bil tako dobro založen, kot navadno In res so prihajale gospodinje nekoliko boječe na trg, mnoge so se pa sploh potuhnile, da jih ni bilo na spregled. Ali potem takem mnogi meščani zadnjega res ne jedo, je velika uganka. Morda se spravijo v tako hudih časih na 1 železno rezerven, ali pa imajo res tako trenirane želodce, da se jim avtomatično krčijo po koledarju — kdove, vemo le, da še doslej pri nas ni nihče umrl od gladu zadnjega v mesecu.
Tudi pri mesarjih je bilo tako dolgočasno, kot da je danes res izreden post. Meso se več ne {»odrazi, pa tudi pocenilo se ne bo. Pričakovati pa je, da se bo znatno podražilo, če ne prej pa spomladi. Lepa tolažba, kaj ne? Toda moramo se sprijazniti tudi s tem, saj veste, da so nas višje sile kaznovale najprej s sušo, potem pa še s parkljevko. Zato so kmetje klali živino zaradi suše, ker nimajo krme, pa tudi cena živine je bila tako nizka, da je bolje kazalo jo klati doma kot prodati mesarju. Zdaj pa jo tu in tam koljejo zopet kar na debelo, ker se boje parkljevke, kajti bolje je, drži ga kot lovi ga. Težko je reči, če bodo tedaj meščani čislali meso kaj bolj kot zdaj. Da pa odločajo pri mesu predvsem cene, se je poznalo tudi danes, ker so ljudje najbolj kupovali govedino po 5 Din kg. Pri mesarjih, ki so prodajali govedino po tej ceni, je bilo danes nedvomno največ prometa, niti na zelenjad-nem trgu se gospodinje niso tako zalagale, najmanj so se pa mudile na perutninskem trgu, čeprav je bil založen 9 samimi svežimi
jajci, ker so vsa gnila konzumirali najbolj bojeviti zastopniki naše estetike. Tako ljudje store nehote dobro delo in gospodinje jih blagrujejo srečne.
Piščancev ni bilo danes mnogo, vendar pa dovolj v primeri s povpraševanjem. Sicer se pa tiste gospodinje, ki navadno kupujejo putke, ne ozirajo mnogo na datum. Toda ostale jih ne zavidajo, pravijo, da piščancev sploh nikdar ne kupujejo kot ne žab. Te vegetarijanke so se danes najbolj zalagale 6 kislim zeljem, ki ga je k sreči vedno dovolj. Gospodinje si pa žele, da bi se pocenilo, da bi si ga ijudje lahko še več privoščili. Vendar ga ne bomo stradali, dokler bo po 3 Din kg- Razumljivo je, da so danes kupovalke barantale pri vsem in da se jim je zdelo vse predrago, čeprav je bilo po 25 par. Salata res ni več poceni, zelo malo merico je dobil za 1.50 Din in po isti ceni sta tudi motovileč in špinača. Precej lepe glave ohrovta so po 75 par, zeljnate glave pa po dinarju do 2 Din. Zdaj ne prodajajo več zelja na debelo, pa tudi za prodajo na drobno ga ni več toliko.
Vedno enako dobro je še vedno založen sadni trg. Jabolka se še niso podražila, po 1-50 Din do 4 Din kg jih ponujajo. Kupcev je čedalje manj- Precej se pa gospodinje zanimajo za orehe, kot da mislijo že na božič. Orehov je bilo dane^ precej in so jih prodajali liter po 2.50 Din. Gobarice nas še vedno ne puste pri miru, kot je dejala gospodinja. Danes so založile trg zopet dobro s sivkami, ki so jih ponujale po dinarju zvr-han liter, pa tudi ceneje. Toda gospodinjam se je danes izredno mudilo s trga, niti pomeniti se niso utegnile o najbolj perečih gospodinjskih problemih.
Praznik mengeškega Sokola
Mengeš, 29. novembra.
V nedeljo 21. t m je slavil mengeški Sokol svoj veliki praznik. Otvoril je svojo dvorano, ki je prva etapa v strem!Iendu za postavitev lastnega doma. Pred 13 leti se je ustanovilo to društvo in si je po dolgotrajnem naporu vendar le pridobilo svojo streho. Najprej si je kupilo malo kmetsko hišo m si sedaj ob njej posta vj-lo glavni del novega doma, v katerem je nameščena dvorana; prizidek s par drugimi prostori pa nameravajo naši neumorni Mengšani še postaviti. Dvorana je sedaj dokončno dograjena in izročena svojemu namenu. Nedeljska otvoritev se je izvršila ob navzočnosti mnogih gostov in delegatov, med katerimi so bitli: br. starosta ljubil jamske župe dr. Piipenbacher, br. Fle-gar in br. Danilo Šapiia ter drugi, kakor tudi drugi gostje iz bližnje in daljnje okolice in seve obilica domačinov, tako da je bila prostorna drvorana popolnoma zasedena.
V navdušenih govorih sta se br. starosta Roprecht in br. prosvetar- Lavrič spomnila vseh težav in dela, kakor tirdi vseh dobrotnikov in podpornikov, ki so pomagali z moralnimi in materialnimi žrtvami postaviti novi dom, nato pa je kvintet iz Domžal zapel tri pesmi, za katere je žel buren aplavz. Sledila je vpri-zoritev Vojnovićeve simbolične spevoigre »Smrt majke Jugo viče v« v režiji br. pro-svetarja Lavriča.
Vprizoritev sama je bila na dostojni višini in Je jasno pričala, da premore mengeški Sokol prav dobre dile-tarote. Briilii-rala je starka s svojo vsestransko dovršeno kreacijo. Zal, da je privatno ime igralke skrito za tremi zvezdicami. Prav dobra je bila iMajka Jugovičev ge. Tajče-ve, le v začetku ji je bilo opaziti malo negotovosti, a se je v zaključnem dejana« povzpela do izredno močne in dovršene kreacije ter pokazala, da ji ne manjka igralskih sposobnosti. Sinahe so brle, ako odvzamemo par napak, ki so bile režijskega značaja, prav zadovoljive. Snaha Ange-Hja ge. Lavričeve je bila prav dobra, le želeti bi bilo malo več modulacije glasn. Damjan Jugo vic* g. Lavriča je bil zadevo-ftrv, vendar se je pa setn m rje opazko, da itfma svojega g"asu v popolni obtasti, ker so se pojavili mestoma padci zaradn premočnega vzleta. Kosovska devoika gd£. Jenčičeve ie bila dobra, vendar bi brlo želeti malo več vlogi primerne razgibanosti Vmičič in pastirček sta bila prav dobra, tako tudi glasnika, vendar bi bHo želeti pri slednjih malo jasnejšo vokali-zacijo. Slepec je bil prem&adosten v kretnjah in govoru. Izredno prikupnih je bio dvanajst otročičev, kateri so odlično irvr-šiH svojo nalogo. Scenerija je bila prav odlično izvršena po g. gledališkem slikarje Mago+iču. Edino, kar je vproorHvi ne-
s
dostajalo, je bila neblagogiasnost l-kan&a, ki se je pojavljala sem Ln tja in izzvenela še bolj neugodno, kot če bi se vzdržala v celoti. Paziti bi bilo še malo bolj na vo-kaHzacijo in- nesekanost teksta, ter even-tuetno še na preciziranost gest V splošnem pa je biua vtprizoritev prav odilična ter priča o neustrašnosti mengeških dile-tantov. Ob tem nastopu jim moramo kar najiskreneje čestitati, želeč jim ofoflo uspeha pri njihovem neumornem delu! Sokolu pa v novem domu vsesplošen prčevit!
Iz policijske kronike
Ljubljana. 30. noverabra.
Gozdni m poljski čuvaj mestne občine, Gorenc Franc je šel v nedeljo s svojim bu nom po opravkih po Cesti dveh cesarjev. Srečala sta krojaškega, pomočnika Ivana R-, ki je nesel protje za spletamje koroba-čev. Gorenc ga je opozoril, da rezanje bičevja v Mestnem logu ni dovoljeno, kar je Ivana tako razjezilo, da ga je pričel zmenjata, češ, da ni v službi ter ga pri tem z berglrjo, R. je invalid brez noge, začel udarjati po prsih in ramah, nato ga je pa še z rokami opraskal po obrazu in zapestju. V družbi invaHda je bil še neki delavec ki je tudi pomagal pri bunkanju. Nasilni krojaški pomočnik se bo moral zaradi svoje sfboritositt zagovarjati pred sodnijo.
Na Miklošičevi cesti se je pred palačo OUZO pripetil karambol, ki pa ni imel hudih posledic. V mraku se je peljal s kolesom proti Marijinemu trgu šofer Pod-sepšefc Ivan, stanujoč na Cesti dveh cesar* jev, za njim pa je vozil tovorni avto, ki se je z blatnikom zadel v kolo in podrl kolesarja na tla. Podsepšeik je dobil lažje poškodbe na desnem kolenu.
Slična avtomobilska nezgoda se je primerila služikmji Mariji Nachtigal iz Vtž-marij na Celovški cesti Peljala je v mesto voziček z mlekom, ko je pri vozil mimo nje osebni avto, ki ga je vodil šofer Janko 6. iz Ljubljane. Hotel 6e je ogniti, napravil pa je nezadosten ovinek ter je s kolesom zadel Nachtigalovo v levo nogo, da je padla po tleh, voziček, ki se ga je rudi zadel avto, pa je odletel na tramvajsko progo, kjer se je prevrnil in se je razlilo 19 1 mleka, ki je bilo na njem. f
Borzna poročila.
UUBJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2317.07—2328.43, Beriki 1367.08—1377.88, Bruselj 738.02 do 801.96, Čarih 1108.35—1113.85, London 181.42—183.0(2, Newyork ček 5741.59 do 5769.86, Pariz 225.27—226.39, Praga 170.67 do 171.53, Trst 291.90—294.30.
INOZEMSKE BORZE. Čarih: Parte 20.3250, London 16.40, Newyork 520, Bruselj 72.00, Milan 26.38, Madrid 42.4750, Amsterdam 209.05, Berttn 123.5250, Sofija 3.76, Varšava' 58.30, Bukarešta 3.0S50.
So&oCs&i apeC tudi InteCigenei
Ljubljana, 30. novembra.
Pet naj si ič se povraća zgodovinski dan, ko so se svobodno združila tri Jugoslovanska plemena na raz\'alinah moči stoletnih tlačiteljev v skupno državo. S krvjo stoti-sočev, z mu k umi in tr Mjen jem najboljših zavednih sinov., s mtdziunk in bolestjo nepre-štetega števila naših mater je bila dosežena svoboda, je bila zgrajena naša Jugoslavija.
In prav zato je naša sveta dolžnost, da to s tolikimi žrtvami izvojevano in pridobljeno svobodo branimo, jo v narodu razvijamo, dvigajoč ga, in da čuvamo nad edin-stvom, ki je temelj naše moči m svobode, kot nad največjo dobrino in najbogatejšim zakladom.
Dolgoletne nepotrebne, često besne in ostudne medsebojne borbe, ki jim mnogokrat ni bilo meja, so nas slabile, so izčrpa-vale naše sile. ugonabljale moralni in gmotni imetek naroda, tirale so množice v apatijo ali celo na opasna pota utopij.
V vsej tej vihri strasti, borb in rušenja vsega pozitivnega, v brezumnem iskanju oblike in načinov edinstva. ki je že bilo ustvarjeno pa je baš Sokolstvo stalo ves čas neomajno kot granitna skala na ravni, povsem premočrtni liniji unitarizma in integralnega jugoslovenstva, ono je stremelo mirno in trezno po začrtani poti k s\'ojim visokim ciljem, pozitivno gradeč v zavesti, da služi s tem celoti.
Danes zopet preživijamo težko dobo! Težave so res da drugega značaja, a zato nič manj opasne, ker morejo postati usode-polne, ako se složno ne strne p neprodomo falango ves narod in ako se temu ne pridruži t pozitivnim delom vsa naša inteligenca, če tudi ona ne doprinese na oltar skupnosti svoje žitve.
In zopet more biti baš Sokolstvo luč vodnica v tej težki dobi na prelomu dveh s\-etov v nove in lepše čase, zopet more biti Sokolst\'0 steber, krog katerega se varno zgrne naš narod.
Preko kriz koraka ono svojo zmagonos-no> pot naprej, preraja narod v nov zdrav rod širokih pogledom-, poln pravega bratstva in enakosti, ki naj ju potem Sokolstvo prenese tudi v vse naše ja\mo življenje. Naša društva in čete naraščajo, narašča šte\>ilo članstva, a pri tem konstantnem naraščanju pa se ober.em občuti vedno bolj vrzel — čuti se pomanjkanje sposobnih delavolinih. intelektualno dovolj jakih delavcev in vodij, ki bi mu pomagali v njego\-em poletu, ki bi njegovo delo poglobili, mu dali potrebno visino ter bi mu s tem pomagali pri
njegovi pomembni misiji v Jugoalovmnsivu in slovenstvu.
Premalo je danes intelektualcev ■— de-lavce\' v naših vrstah — oni redki, ki so, že itak omagujejo pod pezo težke odgovornosti in obilice postov, oni se dobesedno žrtvujejo in izčrpavajo. In kje jim preostaja čas za velikopoteznejše programe, za predavanja, za študij aktualnih problemov v luči sokolske miselnosti, ki naj prinese narodu garancijo novega lepšega življenja in njegove ozdravitve? Kje jim preostaja čas. da izgrade znanstveno podlago za svoj nadaljnji raz\x>j in za obrambo svojega dela?
Na tisoče je intelektualcev; Ari bi mogli i po svojih sposobnostih i po svojem znanstvenem slo\*esu iz\*ršiti ogromno delo. Jeli mar treba, da žive samo sebi. samo svojemu delu. ki je namenjeno le ožjemu krogu namesto, da preneso plodove tudi med narod? Jeli treba da se izvest en del inteligence povsem izdvaja iz naroda, s katerim je izgubil stik? Mar ne vidi one \*etike nevarnosti, ki vstaja iz tega, ne vidi rastočega prepada, ki more postati propast? In naša akademska omladina, ali ne čuti potrebe, da dela v Sokolstvu, torej v narodu, namesto da se na eni strani deloma vdaja le zabavam, na drugi strani pa se izgublja v meglene predstave utopij? Jeli mar že res mnogih sram nacionrtnosti. je mar res večino zajel val materialističnega egoizma, ki vidi le sebe in nič drugega?
Sokolstvo kliče, vabi morda ob dvanajsti uri. S tem pozivom je storilo svojo dolžnost In baš da opozore vse one. ki v njih še ni ugasnila ljubav do naroda kot sociatne celote, so smatrali prosvetarji petih žup dravske banovine za potrebno, da pozovejo na delo naše intelektualce. Potrebujemo predavateljev za društva, potrebujemo jih za radio, potrebujemo piscev, znanstvenikov /a znanstveno delo. mladih fanatičnih propagatorJev, ki bodo liki apostoli šli med narod, šireč mu blagovest sokolskega bratstva, ljubezni, enakosti in svobode!
Baš prvi december kot dan spominov, tc/en j in borb je primeren, da o tem pozivu razmišljate, zlasti oni, ki so naši, pa se delu odtegujejo in ga celo z nesokotsko kritiko ovirajo Sokolstvo ne sme poznati pen-/ijonistov v njem in njemu mora biti posvečeno delo vsakega pcedinca do smrti, pa bilo, da biva na vodečem mestu ali pa med vrstami članstva.
Pridite v naš krog — stopite v službo narodaJ
K Jarčevetnu večeru v društvu „Krka"
Cvelbar eden najpomembnejših mladih pesnikov — Začetki društva
»Krka«
Ljubljana, 30. novembra Avtobiografske izpovedi =*o v našem literarnem življenju zelo redke. Zato bo v marsikaterem pogledu vplivala skoraj sen-zacijonaino izpoved pesnika in pisatelja Mirana Jana v društvu Krka - [>ri Mikliču v petek 2. decembra o umetniški Lreneraciji. ki je doraščala med vojno v Novem mestu in iz katere je vzel tipe za svoj roman Nu-▼o mesto
Zanimivo bu, da bo Jarc navedel tipe« ki jim je dal izmišljena imena, z njihovimi pravimi imeni, in da bo govoril med dragim tudi o prezgodaj umrlem pesniku in slikarju Josipu Cvelbar j u iz Kostanjevice na Dolenjskem, ki je padel kot kadetaspiranl od dnin-dum krogle zadet 1. 101*5. v 21. letu SVO] ! starosti na tirolski fronti. Čeprav še zelo mlad, pa jo C v bar eden najpomembnejših mladih pesnikov, kakor bo pokazala njegova zapuščina, ki jo je uredil prot. Alojz Tur\ v Novem mestu in čaka sedaj založnika.
Za C vel bar je vo duševno zrelost je znači S na že njegova oporoka, ki so jo našli prt indentificiranju v njegovem legitimacijskem toku tLegitimationskapsel) in je napisana v nemščini, kar je razumljivo, ker je služil v nemškem polka. Prevedena v slovenščino bi izgubila mnogo na svoji prvobitnosti, zalo naj bo dovoljeno. <ia jo objavimo v originalu:
s-Kein einziger \Vunsch ist mir je aui Erden erfullt \vordeu, sveder der liebste noch der beitigste. Das ist mein all.?rletz-ter: ich bin ein Slo\vene, nichts ist fur einen soleh en echrecklicher, als in einer to-ten. fremden Erdsebolle den ewigen ^chlaf zu seblafen. In der heiligen Heimatserde. da lasist es sich s;iss den e\vigen Traum traumen. dorl. \vo die Erde auch fiir die Toten lebt. die Stamen auch fiir sie bliihen, in meinen teuren. geliebten Unterkrain in Kostanjevica. O. wijsste ich heute, ob der \Viinech nicht auch so ein wahnsinniger ist. wie es die iibrigen warenc.
Cvelbarju se tudi ta njegova poslednja želja ni izpolnila. Pokopali so ga na ta jem — v skupnem grobu.
Po Jarčevi izjavi je bila značilna lastnost novomeške generacije predvsem neka never jetna, trdoživa vera v svoje poslanstvo. Nadvladati gmoto, poraziti ta grdi svet ali pa zbežati iz njega. Ne več razumevati, marveč podreti mejnike in začeti iznova ustvarjati temelje. Za razumevanje tega duševnega nastroja je potrebno poznati tudi okolje, v katerem se je dramilo to pokolenje. Ste že opazili kdaj zeleno Krko v vseh letnih časih? Ta reka, kakor je videti v majskih popoldnevih vsa rahla in spokojna, pa naraste v jesenskih nočeh v grozotno, preko struge razlivajoče se vodovje, ki uničuje meje, trga zemljo kos za kosom, vale? debla, veje in predmete s seboj, kakor brezoblična groza, ki ne pozna usmiljenja.
V tem izrazito krajevnem okolju se je oblikovala struja, ki je poskušala dati v javnosti vidni izraz svojega življenja v septem-berskih umetniških dneh L 1920. v Novem mestu in nekaj mesecev kasneje v Ljubljani. Ta 90 tudi pričetki sedanjega društva >Krkac
Dvanajst lef je že preteklo od tedaj, po zakonitosti ritmičnega menjavanja se je tudi Dolenjska umaknila navidez v tišino prav >ed&}, ko je bfio treba valove njenega pole-
ta oblikovati v podobo. Ali čudno, spet se po 12 letih oglaša Krka, kakor da je ritmična menjava spet odločila prostor njej, zakaj pred nevarnostjo, da val okameni v apoli-ničnem vladanju forme, je spet potreben pogon iz slovenskega vzhoda. In to je Dolenjska! Kaj in kako bo v naslednjih letih ustvarjala novo življenje pri nas — to bo pokazala bodočnost.
Za elektrifikacijo Dolenjske
Trebnje, 29. novouioia.
Banovinski svetniki sreza Bre&ce, Krško in Novega mesta erg. Krulej, Kurent Alojzij. Pfeifer Jos>ip In Zupančič JoSilp so poslali banu dravske banovine spomenico, s katero prosto, da se ob priliki trasacijokih del od Grosunlja preko Trebnjega do Novega mesta izvrši še tira-saci.ja proge za elefctrovod od Trebnjega preko Mokronoga do Sevnice, od tu pa na ■ no stran ilo Radeč, na drugo stran preko Krškega do Brežic in Bizeljekega. Spomenica se glasi:
Kakor smo informirani, bo trasacio»ako delo za elektrovod od Orosupija do Nove-ea mesta še ta m<.-sec končano. Ni.ku-eir pa u: v banovin/i vprašanje elektrifikacije tako pereče, kakor v našem Posavju, &\ se bradi na vse mogoče načine in z velikimi žrtvami, da si pridobi električno razsvetljavo. Ni pa to najvažnejše, dasirav-no bi ogromno pospešilo tujakj promet. Naše Posavje je čisto malo posestniški in kočarski predel banovine, zaradii tega živahno obrtniški in emigracijski. Ako bC naš predel (sreza Brežice, Krško) dobil poceni električni tok, bi se zelo razvila domaČa obrt med malim prebivalstvom, kar b; emegracijo docela ndn&Uo. Pri domača obrti bi imel tudti mali posestnik in kočar možnost življenja na svojem domu za se in za svoje otroke. Iz tega razloga Vas podmisani. visoko spoštovani g. ban, prosimo. da izvolite odrediti: 1. da se prične takoj s trasiranjem elektrovoda od Trebnjega preko Mokronoga do Sevnice, od tu pa na eno stran do Ra teč. na drugo stran preko Krškega do Brežic in Bč* z-eljskega: 2. da se na podlagi tras izdelajo proračuni iin 3. da kt. banska uprava sklene čimprej s prizadetimi občinam: pogodbe za finansrranje gradbe in dobavo toka.
Dolenjska trasa rz goto vijena. Vaš do-^ismik je imel prMiko govoriti o elektrifikaciji Dolenjske z referentom za elektrifikacijo dravske banovine z g. inž. Rue-hom, ki se je mudil tozadevno nekaj dni v Trebnjem in, ki je iajaviil, da je trasa od Grosuplja, preko Višnje gore, Trebnjega, Novega mesta do šmihela Stopic Lzgotovldena in da bodo še letos izgotov-ljeni načrti in proračun. Na vprašanje o v€«teh priključitve Zagreba odnosno savske banovine k dravski za odjem toka, je izjavil g. referent, da, če se to vpra&anje med Zagrebom in K DE ugodno reči, da bo za Dolenjsko to tem ugodnejše, ker bi moral: biti doljnovodi v tem primeru le v prihodnjem letu postavljeni- ker žeK Zagreb, da se čim prej prdkJdnči K DE in
so ta pogajanja izredne važnosti za bodoči in čim prejšnji razvoj elektrifikacije Dolenjske.
Fotoaparat
za Miklavža!
2e od Din 100.— dalje dobite dober pri
FOTO-MATERIJAL Janko Pogačnik,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 20
če mačka ni doma
Dol en jeka zidanica, 29. novembra >Ce mačke ni doma, miši plešejo,« pravil slovenski pregovor. Tako Je bilo tu«di v neki gostHni na Dolenjskem. Doma je bilo malo zaslužka in je mlaidi gospodar, ki ee je šeie nedavno poročil, šel s trebuhom za kruhom v Francijo. Doma je pu-stBl svojo mJado ženo, ki j>a se je navzlnc temu, da ji Je mož redno pošiljal pisma iz tujiine, začela kmahi dolgočasiti. Mož jI je večkrat poslal denar, da bo kup'ila kravJco, gostilničar k a pa si je želela zabave tn je kraphla harmoniko. Za godca je najela postavnega brezposelnega rudarja, v katerega se je prav kmara zagledala. KmaJn sta muzicirala
Bilo je okoli sv. Martina, ko se je mlademu gospodarju v Francki vzfoudiilo do-motožje. Ne da bi preje kaj pisal, jo je nekega lepega večera priimahal domov na rodno grndo. Bila je temna noč, ko je stopa* v spalnico. Pri plamenu vžigalice mu je zastal dih: v zakonski postelji je zagledal neljubega gosta, ki ga je nado. mestoval pri njegovi ženi. Neusmiljeno je začel udrihati po obeh* da sta ga kleče prosila odpuščanja, končno se je pa ubogemu godcu, ki je prišel navskriž z božjimi zapovedi, komaj posrečilo, da je ute-keL Nesreča je bHa le, da krepostni don Juan ni .imefl skoro prav nobenega oblačila na sebi in edina tolažba mu je huda, da mu je mrzla sapa hladila bun.ke, ki mu jih je zadal razlito žolč varanega moža. Tako se de končala zgodba z nezvesto ženo. na harmoniko pa igra mož.
Z Jesenic
— Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri v proslavo državnega in sokolskega praznika alaivnostno akademijo z naslednjim sporedom. Dopoldan ob 11. uri zaobljuba med letom pristopi vsega članstva, prevedba naraščaja v Članstvo in deca v naraščaj ter razdelitve diplom tekmovalcem. Zvečer ob 20. uri slavnostna akademija: 1. Sok. ko« račnica, 2. slavnostni govor, 3. državna himna, 4. nastop moe&e in ženske dece, 5. nastop moškega in ženskega naraščaja, 6. nastop članic, 7. slov. sinfonija (orkester), 9. alegorija. Udeležba članov v slavnostnem krojru dopoldan in zvečer obvezna.
— Nove planinsko »muško zavetišče v Karavankah. Poroča H smo že, da so si lani ki letos zgradili nekateri jeseniški in javor-niški k hibi in društva nova in njihovim potrebam odgovarjajoča planinska smuska zavetišča. Tako ima lepo urejeno smneko za-vetiSce »S. K. Bratstvo« pod sedlom Kodne, T. K. Skala na pobočju gore Rooce, S. O. Borec ga gradi na Črnem vrhu nad Jesenicami, S. K. Svoboda ga trna na planini Kozjak vrb Možaklje, »Sokol« na Javomiku pa ima kar dva, enega na Bevški, drugega na P otoški planini. Vsem tem zavetiščem pa se bo kmalu pridružilo še eno in to bo največje. Uredilo si ga bo Sokolsko društvo Jesenice v bivši Fentovi hiši, ki stoji na prostrani planini med spodnjimi in zgornjimi Savskimi jamami. Uprava sokolskega društva se je obrnila na upravni svet KID, katera je sedaj lastnica tega posestva 6 i prošnjo, da dovoli preureditev hiše in smučanje na tej lepi in prostrani planini. Upravni svet KID je prošnji ugodil s pridržkom, da bo v primeru, če bo hišo sam rabil, šest mesecev prej odpovedal in povrnil stroške za notranjo ureditev hiše. Hiša bo imela v pritličju kuhinjo ter dve večji in erto manjšo sobo, tako da bo v primeru potrebe prenočtlo v njej lahko 40 do 50 oseb. To smuško zavetišče bo največje in najlažje pristopno, kar jih je doslej na jeseniških planinah Osobito bo prikladna za mladiuo staro do 18 let, ki si ji ne bo treba mučiti
s hojo v visoke gore, nmpak bo prišla z lahkoto po lepi planinci cesti na lepe terene, ki 60 okoli te koče.
— Grdo izkoriščanje ljudi, ki sami žive v težavnih razmerah. V soboto je bil zopot pravi naval ljudi, ki pod pretvezo, da -o brezposelni, prosjačijo po Jesenicah. Pri nekaterih strankah, ki stanujejo ob glavnih cestah, se je že dopoldan z.g*lasilo 14 mlad'h in krepkih ljudi, ki so prosjačili po hi>ah. Res je morda med njemi nekaj takih, ki *o podpore res potrefoni in niso sami krivi, če jih je usoda pognala na cesto. So pa mod njimi tudi taki, ki ljudi grdo izrabljajo ter škodujejo tistim, ki so podpore res potrebni. Tako je v soboto zvečer hodila skupina takih ljudi, ki so podnevi skupno beračili, tako pijana po jeseniških cestah, da je naravnost izzivala in to brez vsakega povoda mimoidoče ljudi. K nekemu gospodu sta prišla dopoldne prosjačit dva mlada človeka in dobila vsak en dinar. Zvečer pa jih je dobil gospod v nekem lokalu pigana in sta kljub temu naročila še en Štefan vina. Ali res ni nobene sile, ki bi mogla tako izrabljanje preprečiti? Marsikatera družina, ki živi v težjih razmerah, mora dajati včasih podpore tafcim ljudem, ki žive bolje kot one same in odrinejo, četudi težko, temu ali onemu dinar, samo da imajo mir pred njim.
Usmiljen tat
Mokronog, 29. novembra.
Po štiriletni odsotnosti se je v Mokronog« pred kratkim zopet pojavil podma-rednik Nace. Kratikočasen fant je in rad je hodil v kavarno. Ponoči 20.—21. t m. je natakarici Marici Cesnikovi izginila večja vsota denarja. Orožniki so zasledovali tatu, ali niso ga mogli najti, zato je pa skušal dobrosrčni Nace okradeno potolažiti in ii je podari! celo kovača. Da bi bila Marica, ki se mu je tako smilila, spet vesela, je pričel dajati za pijačo in litri za litrom ter Štefani za Štefanom so marširali na mizo. Hudo prijazen je postal Nace in vesel ter pog-ledal rudi v kuhinjo k gospod'inj; Mici. Njej pa ni bilo všeč njegovo odkrivanje ljubezni in je stekla v klet zavrnjeni zaljubljenec je pa skočil za nno ter jo vrgel na tla in pričel pretepati. Zaradi vpitja je prih:tel v hiši stanujoči g. Julij ter jo rešil, kaj h:tro pa so prišli tudi orožniki in pri Nacetu naši. kar 811 Din in pa tudi zlat prstan, ki ie bil ukraden Marici. Na Nacetovem stanovanju so tudi odkriti polnih 15 vreč era-ričnesra blaga, ki ga je Nace prinese: seboj iz vojaškega skladišča v Belovaru, kjer ie dobil tra.jen dopust.
V preiskovalnem zaporu se Nace ni prav nič dobro počutil. Ko je jetniški paznik Edi stopil ob 7. zjutraj v Nacetovo ječo, je videl ležati na postelji Načeta in ga jadirno prebudil, tedaj je bil pa ječar že za zapahom, ker Nace v postelji ni bil Nace, temveč lutka, izza vrat je pa pravi Nace skočil na hodnik, zaklenil paznika v ječo in hotel pobegniti. K sreči sta ga ujela fečarjeva žena in sin. da je tatinski kavalir spet pod ključem.
(Bel
Iz Kranja
— Sokolsko društvo priredi v proslavo uedinjenja drevi ob pol 21. akademijo. Sodelovali bodo: člani, članice, moški zbor in orkester. Jutri ob 11. dopoldne bo svečana seja. prevod in zaobljuba Manstva. Pri svečani seji bo govoril kapetin br. Stojanović.
— Gledališki oder N'arodne čitalnice vprizori jutri ob pol 21. Molnarjevo trode-jansko komedijo »Nekdo*. Pri tej predstavi bo praznoval znani in priljubljeni član Gledališkega odra Metod Mayr 151etnico svojega sodelovanja pri odru.
_ Instrnkcijski tefaj Združenja trgovcev v Kranju. Na splošno željo namerava Združenje trgovcev v Kranju otvoriti inštrukeijeki, trgovsko-obrtni in industrijski tečaj, na katerem se bodo poučevali najvažnejši predmeti imenovanih strok. Priglasiti se je v pisarni Združenja (Nfest-na hranilnica) v Kranju, in *icer najpoznp-jp do konca tega meseca; tu se dobe tudi vsa podrobna pojasnila,
_ Instrukcijski tečaj Združenja trgovce>
v Kranju, Na splošno željo namerava Združenje trgovcev v Kranju otvoriti inštnikcij-ski trgovsko-obrtni in industrijski tečaj, na katerem se bodo poučevali najvažnejši predmeti imenovanih strok. Priglasiti se je v pisarni Združenja (Mestna hranilnica) v Kranju, in sicer najpozneje do konca tega meseca, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila.
_ Spored proslave lOletnice Krožka prijateljev Francije. Slavnostni govor predsednika prof. N. Kureta, Marseljeza (poje gimnazijski pevski zbor s spremljevanjem sokolskega orkestra pod vodstvom g. prof Švikarčiča), Jean Aicard: Svoboda, enakost, bratstvo, deklamacija (tri dijakinje), Coliin: Dijaška koračnica, Ljudska: Malbourg. . (gimnazijski pevski zbor), Godard: Uspa: vanka, Gounod: Arija iz opere »FausU (poje gdč. Vera Majdičeva, pri klavirju gdč. Ravnikova), Lully: Haronova arija iz opere »Alceste«, Cretry: Bakhična pesem (poje g. Mirko Pugelj, pri klavirju gdč. Ravnikova). Razdelitev knjižnih daril dijakom po g. konsulu republike Francije g- E. Neuvil-leu. Gounod: Faust, fantazija (sokoli orkester pod vodstvom g. Fakina), Dežuje, pastirica ..., Spi, spi, uspavanka (gimnazijski pevski zbor), A. de Musset: Povratek, deklamacija (dijak), Charpentier, Arija iz opere >Luiza«, Thomas: Arija iz opere >Mig-non« (gdč. Vera Majdičeva), Duparc: Nekdanje življenje, Faure: Zibeli, Canteloube: Auvergnatske pesmi (g. Mirko Pugelj), Bože pravde (pevski zbor s spremljevanjem sokolskega orke&tra). Začetek proslave, ki se vrši v nedeljo 4 decembra v gledališki dvorani Narodnega doma, ob pol 10. uri dopoldne.
— Vlom na Laborah. Snoči okrog 1. ure po polnoči je neznanec vlomil v znano, gostilno na Laborah ob državni cesti. Gostilna je last posestnika in trgovca Mihe Draksler-ja. Vlomilec je izrezal steklo kuhinjskega okna in se splazil natihem v gostilniške prostore ter odnesel vse cigarete znamk Vardar, Zeta in Sava; pobral je tudi ves denar, kar ga je našel v predalu gostilniške omare. Gospodar je slišal sicer ropot v spodnjih prostorih, vendar je misli, da so še pokonci služkinje. Vlomilec je moral biti kak domačin, ki dobro pozna hišne razmere.
Zvočni kino Ideal
JUTRI ob 3., 5., 7. in 9. zvečer
£nirreticc Vihbcstt
ttt Sfcic© ttfoor«
najslavnejša svetovna pevca, člana Metropolitan opere v Ne\v Y©rku   v   prekrasnem veiefilmu
&et%a AiirtujCevu
Ta film nudi slehernemu posetniku nepozaben užitek!
Predvajamo na novi zvočni aparaturi!
Koledar.
Danes: Sa-eda, 30. novembra katoličani: Andrej, Hrabros-lav, pravoslavni 17. novembra
Jutri; Četrtek, 1. decembra katoličani: Narodno nodindenje, Božena. prarvosiavui 18. novembra.
Današnje prireditve.
Kino Matica: Princ iz Arkadije.
Kino  Ideal: Mačeha.
Kino  Dvor:   Ck>vek proti človeku.
ZKD: »Kraljevo bivanje na Bk*lu< ob 18. v kinu Matici
— Podružnica svd predavanje inž. Sadarja »O cvetju pozimi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi
Društvo jugoslovenskih obrtnikov družabni večer ob 20. v spod prostorih pri Mikliču.
Sokol -IV. proslava uedinjenja ob 10.30 v telovadnici na Prnlah.
Prireditve na državni praznik.
Kino  Matica:  Žena brez pižame.
K«no Ideal:  Ljubezen  Mihajla Petrova.
Kino Dvor:   čio v« k  protri človeku.
ZKD Kraljevo bivanje na Bledu^: ob 11. dop. v kinu Matici.
Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola ob 16. v Narodnem domu. /
Sokol f. Tabor ob pol 11. svečana eeija uprave v veliki dvorani.
Ljubljanski Sokol proslava ueilinjejija ob pol 11. v Narodnem domu.
Sokolsko društvo štepanja vas proslava narodnega ueddnjenja ob 19. v društveni telovaidn :<• i.
NOVINARSKI KONCERT ob 20 v Urai-ouu.
Sokolsko   društvo   Ljubljana   III. tel
vadna aka'lemitja ob 20, v društveni telo-vadnici.
Narodna odbrana občni zbor ob 11. v predavalnici ZKD.
Dežurne lekarne.
Danes: Dr. Piccoli, Dunaijska tosta ti in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Jutri: Ba novec, Konaresni trsr 12. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar. Ljubljana VK. Celovška cesta 34.
ČJupod sita
in rešeta
Nobel, ki je izumil dinamit in poleg raznih nagrad še mirovno nagrado, ni zadel prave. Temeljito se je »urezal«. velik človekoljub. Kajti, če je že izumil dinamit, bi moriti določiti še nagrado za propagando junaštva ter zavijanja vratov. Ta nagrada bi bila nedvomno podeljena vsako leto ter bi ne bili tudi letos v zadregi, komu bi jo podelili kot so zaradi mirovne nagrade. Z mirovnimi nagradami bo pomagano le red-kim, dočim si bo z dinamitom marsikdo opomogel.
Tudi pri nas smo strašno prizadeti, ker ni ustanovljena nagrada za bojevitost. Čte bi odbor za podeljevanje nagrad upošteval samo " naše tradicijonalne boje na kol in nož z dodatkom pridušanja in »aufbiksa-nja*x, bi se šele lahko tolkli po junaških prsih, češ, kaj, Slovenci! Ako bi pa upošteval še naše »kulturne« boje in njiho\'e metode ter to, da takoj mobiliziramo vso »kulturno«: vojsko že, če gre samo za dlako v jajcu, ki se po naključju imenuje morala, bi nam moral prisoditi vsako leto nagrado. Toda tisti, ki so te dni razbili vsa gnila jajca, da bi našli v njih moralo in slovenstvo, tisti, ki so peti z gnilimi jajci v rokah nekakšne slovenske »himne«, še vedno pričakujejo, da bo kdo začel podeljevati vojno nagrado. Njihova borba je seveda še tem častnejša, ker se bore v eni sapi zoper nemštvo in bo še tem bolj, ko se bodo začeli boriti še zoper Franca Jožefa in Bis-marka, in ko bodo dejali, da konesreutska Terezija ni svetnica, ker je Nemka, temveč, da je lahko sveta samo Johanca. In ubogo gledališče, ki je spra\ilo na svet Nemce, saj jih prej ni bilo, kot trde kandidati za »ravbarsko« nagrado. Hej, Slovenci, auf-biksl
NOVOST! ČITAJTE!
DVAKRAT TEDENSKO NOVI ZVOČNI TEDNIKI
IFA   ŽURNAL, VSELEJ SREDE DO PETKA
OD
FOX ŽURNAL, OD SOBOTE DO TORKA
Pri slehernem programu nov zvocnitednik v
ELITNEM KINU MATICI
Iz Trebnjega
— 1. december. V proslavo narodnega pra.zn.ika bo jutri v župni cerkva ob 8. uri zjutraj uradna in šolska maša. Hišni posestniki nag izobesijo državne zastave. Po maši se vrše prosdave uedčnjenja na šoli v Trebnjem In šoli v Dol. Nemški vasi.
Iz Novegp mesta
— Miklavžev semenj je potekel včeraj v najlepšem redu. Se nebo je bilo sejiuarjem • zjemno naklonjeno. Vendar pa semenj ni bil Liko živahen kot se je pričakovalo. Ve5 je bilo skoro ponudb kot povpraševanja. Je pač konec meseca, kar ve tudi kmet, ki je » prideJki ostal raje doma in jih pr nese na tn* prvi ponedeljek v prihodnjem mesecu Sejmica bo tedaj izredno živahna, osobito, ker bo tik pred  Miklavževim godom.
— Zborovanje dolenjskih zdravnikov bo v nedeljo 4. decembra v tukajšnji ženskj bolnici
fttev.273
»SLOVENSKI NAROD«,
80.
1932
Stran S.
JVcis največji prcum £
Ljubljana, 30. novembra.
V krogotoku let se obnavljajo sve* te obletnice naše slovenske in jugoslo* vanske zgodovine.
Po dolgih desetletjih trpljenja, de* la in nad je zasijal prvi december kot simbol naporov skupnega svobodnega zanosa. Zdelo se nam je, da so po skupnih borbah za dom in rod odstra* njene vse ovire, ki so se stavile na pot. Pa vendar ni bf!o vse Itko kot je kaza* fo na prvi mah. Obdali so našo posest temni oblaki — medsebojni prepiri in izguba Koroške in Primorja. Solnce svobode je zatemnilo slovenski sever in jug; mi pa smo gledali, kako nam tujci deJe našo grudo. Od takrat je minulo do<aj let. Izgubljeni sinovi se niso ponižali, nasprotno, ostali so po* nosni in zvesti domači zemlji; kajti naš rod onstran mej je ostal neizprosen kljub najhujšemu pritisku. Modra Soča in deroča Drava še bijeta boj za zlato svobodo in danes ni mogoče več izbrisati iz spomina čuvstev, ki nas vežejo na izgubljeno grudo.
Danes se spominjamo dneva naše zgodovine, ki je in bo ostal svetal praznik našega uedinjenja; spominja-mo se onih lepih dni, ki so nas bodrili k velikim dejanjem; obenem pa nas obdajajo temne misli ob spominu na izgubljeno posest, ki še ni deležna svobodnega razmaha. Ob velikem ju= bileju se spominjamo z globoko hvaležnostjo vseh neštetih borcev, ki so v dolgi dobi naših bojev največ doprU nesli k zmagi naše misli, odkrivali nova obzorja in kazali novih ciljev. Med ljudstvom so živeli, se veselili in trpeli s svojim narodom, žrtvovali se za njegov vsestranski napredek in za njego-
vo neodvisnost; na njihovem idealizmu se je razcvet današnji veliki datum.
Vsi se danes veselimo pomembne* ga jubileja, kajti uedinjenje je zlata obletnica in najpomembnejši praznik za ves slovenski narod. Prvi december pa naj bo tudi vnaprej zvezda*vodnica neomajnega optimizma za razvoj tn napredek jugoslovanske skupnosti. V bodočnosti nas čaka vprav v narodnih, kulturnih, gospodarskih in socijalnih problemih mnogo novih in težkih poslov. Poiskati bo treba najboljšo reSU tev, dovesti želje in zahteve sloven* skega ljudstva do uresničenja in iz* boljšanja kulturnega, gospodarskega in socialnega položaja našega kmeta, delavca in vseh drugih stanov. Kot nas šo najvišjo dolžnost treba smatrati ne* izprosno borbo proti izkoriščevanju delavca, siromaka in trpina in budno odvračati od svetišča narodove duše vse nevarnosti, ki bi pretile posebno srednjim in nižjim slojem. Pot demokratični in državni ideji moramo uti* rati med nami in se postaviti na edino pravilno stališče t. j. izgraditev sloven* ske misli in donos naših najboljših sa* dov jugoslovanski skupnosti; le v med* sebo jnem spoznavan ju, razumevanju in konsolidaciji notranjih razmer vidu mo bodočnost Slovencev; izven Jugoslavije ni obstoja za naše narodno svojstvo.
Da bi slovenski narod tudi v bodoče enako dosledno in srečno gojil, gradil svojo kulturo in svojo vzvišeno misijo v Jugoslaviji uspešno vršil ter v tem delu stalno napredoval, je naša iskrena želja ob velikem jubileju in prazniku jugoslovanske državne ideje.
Lado JerŠb
Lep prosve
i praznik v škoSji Loki
Otvoritev novega, moderno zgrajenega Šolskega
poslopja
Skofj-a Loka, 29. novembra. V vrsti šol-sAcib svečanosti, ki so pričele ▼ soboto, je bil današnji dan najpomembnejši. Nova in vsem zahtevam sodobnega časa ustrezajoča šolska palača je bila danes dopoldne na slovesen način blagoslovljena, otvor j ena in izročena svojemu namenu. Z otvoritvijo nove šodske zgradbe je napravil;* -kofjeloska šolska občina v razmahu našega iutslva krepak korak naprej, ne samo v ponos in diko svojemu ožjemu okolišu, marveč vsej naši domovini. Novo učno poslopje je najboljše jamstvo da se bodo že dofHei jalko lepi učni uspehi še lepše dvig-
banovinake mlekarske šole in ž. in profesor Srečko šabec; davčni naduprevitelj Franc Adamič; upravnik pošte Gabrijel Marušič. stavba i nadzornik Anton Ogrin in nekateri podjetniki. Prisotno je bilo tudi naše narodno ženstvo z go. županjo Marijo Hafnerjevo in notarjevo 6oprogo go. Alojzijo Sinkovo.
Prve blagoslovitvene molitve so se vršile pri vstopu v šolo in se nadaljevale pred zbrano gospodo in mladino v risal niči. Župnik g. Podbevšek je šolsko zgradbo blagoslovil, je obšel nato z ostalo duhovščino posamezne prostore stavbe in obesil
ii II Si ii
II!
ur
in.
■ i i
ntli. Nova šola bo vzgled vzornega prosvetnega delovanja ki vzpodbuda za pridno učenje našim najmlajšim, ki so se moTall doslej cela desetletja utesnjevati v neprikladnih učilnicah stare šole v KJobovsovt ulici. Nič manjše ni zadovoljstvo učiteljskega zbora, ki se bo mogel odslej še vse izdatneje uveljaviti v svojem odgovornem poklicu. Z otvoritvijo novega prosvetnega hrama stopa šoLska občina v vrsto naših najnaprednejših krajev, onih, ki se zavedajo, da je šola temelj in jedro bistvu narodove kulture. Z žnlji in znojem, ter ogromnimi ići tvorni je bilo postavljeno to poslopje. Toda zlati plodovi kulturnega tn prosvetnega razmaha vsega škofjeloškega okoliša bodo poplačali ta trud.
Današnje slovesnosti so se pričele ob 730, ko je odšla vsa mladina k službi božji v župno cerkev sv. Jakoba. Po končanem cerkvenem opravilu so se zvrstili razredi v »prevod, ki je krenil nazaj pred šolo in odtod v okusno okrašeno risalnico v drugam nadstropju, kjer so se medtem obrali poleg domačih predstavnikov javnega življenja, odlični gostje, zlasti s prosvetnega področja. Gospod ban je zaradi obolelosti izostal :ri ga je nadomeščal dr.. Gušti-i. Podban dr. PirkmajPT je poslal kot predsednik ban. šol-čfvftga odbora brzojavne čestitke agilnemu stavbnemu odboru z željo, da bodi novi prosvetni hram bogat vir sreče, kreposti in blagostanja sedanjemu, kakor tudi bodočim rodovom. Otvoritev so se svoj:rn posetcm počastili bonski inspektor dr. Franc Kotnik s tajnikom dr. Mirkom Brdikom; ©reski načelnik za ljubljansko okolico, glavar Josip Znidarčič ; vodja sreske izpostave v Skofji Loki Ivan Legat; šolski nadzornik Vinko Zahrastnik, predsednik učiteljskega društva Josip Lapajne, vsi člani krajevnega šolr&ega sveta in učiteljski zbor; komandant I. planinskega polka, polkovnik Milo-rad RadoviČ; mestni župnik Jernej Podbevšek s katehetom dr. Vilkom Fajdigo, ppi-ritual prof. Josip Šimeac; gvardjan p. Ka* mil Požar s p. Otonom; projektant 6tavbe inž. Herman Hus; graditelj palače stavbenik Emil Tomažič; starološki župan Anton Hafner, župan občine Zminec Pavel Doli-nar; inž. Emil Navinsek; pMdstojnik okrajnega sodišča dr. Jaka Prešern; ravnatelj
slednjič* na sprednjo steno razpelo. Imel je nato lep nagovor, ki je poudarjal v njem, da bodi nova šola v pouk, izobrazbp in vzgo* jo mladini, v čast in ponos dvema župnijama in trem občinam. Prosil je za stavbo in vse, ki bodo v njej delovali božjega blagoslova. Otroci so zapeli nabožno himno.
Vse zbrane je kar najiskreneje pozdravil škofjeloški župan in predsednik "krajevnega šolskega odbora g. Josip Hafner, ki je izročil upravitelju šole g. Jakobu Rojieu ključ od stavbe in prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru. Upravitelj meščanske šole g. Karel So vre je namenil svoje besede predvsem mladini. V vzneseni obliki je očrtal faze graditve in zlasti opozarjal mladino na hvaležnost do vseh onih. ki so pripomogli, da se je stavba zgradila. Vrlih novih prostorov bodo deležne v enaki meri osnovna, gorska in me« scenska šola, ki prinašajo v palačo vedrino, toplote in veselja. Nova šola bo vzigajala v ljubezni do kralja in države, učila bo ljubiti svojega bližnjega in spoštovati delo. Dr. Guštin je poudarjal, da je stavba velika in impozantna, kakor je bilo veliko rudi izvršeno delo. Govornik prinaša pozdrave g. bana, čestita k napredku in želi, da bodi prosvetni hram vir narodne in državne vzgoje. Komandant Radovič je prinesel svoje in čestitke vsega oficirskega zbora in vojaštva. Šola bodi hram prosvit^jenosti in znanja, znak narodovega napredka. Predsednik učiteljskega društva Josip Lapajne je govoril predvsem mladini in jo je opozarjal na kako važnem kotičku jugosloven-ske države stoji Skofja Loka. Na topove, ki se nam nastavljajo — odgovarjajmo z novimi šolskimi zgradbami.
Šolska mladina je nato prikazala svoj nastop. Marjan Dolinar je učinkovito pred-našal deklamacijo »Ob otvoritvi dole«, šesti razred je deklami ral Ubit zvon, pevski zbor mladine je zapel celo vrsto pesmi in nazadnje državno himno, s čimer je bila slovesnost končana.
' Damski komite, ki so v njem zlasti sodelovale ge. Sinkova, Hafnerjeva, Janezi« čeva in gdč. Dolenčeva, je pripravil nato zakusko v učenici v pritličja, šolska mladina pa je bila pogvščena s pecivom in ajem. Pri zakuski je brk) izmenjanih več
Naistareiie
je kamniška >Lara«, ki nastopi jutri zvečer na novinarskem konceptu v Unionu, Jutri bomo imeli torej redko priliko, pozdraviti v Ljubljani naše najstarejše pevsko društvo, mu čestitati k nedavnemu jubileju 50 - letnice, obenem pa k odlikovanju. Na predlog' prosvetnega ministra je namreč kralj odlikoval kamniško ^>L»iro« ob njenem Jubileju z redom Sv. Save IV. stopnje.
napitnic in sta ponovno govorila gg. Josip Hafner in Josip Lapajne.
Tako je bil dan, ki ostane v zgodovini razvoja škofjeloškega šolstva v trajnem in neipozabnem spominu, nad vse lepo in dostojno zaključen.
Svoje Čestitke k otvoritvi šole sta izrazila tudi nadzornik za šolske vrtove g. Andrej Skulj in banski nadzornik za osnovno
šolstvo g. Andrej Rape, slednji z besedami: Iskreno čestitam! Naj bo nova šola neusahljiv studenec najlepših vrlin, druševnih in telesnih, v blaginjo naroda in domovine. Posebna brzojavka je bila odposlana g. banu. Naj v pohvalo omenimo tudi to, da je bila šolska zgradba bogato okrašena s cvetjem in zelenjem. Oboje je oskrbel in-dustrijec g. Franc Dolenc st. iz Stare Loke.
častin kotlih pa družba lenuhov, ki leže na smučkah in se solndijo v januarskem solncu.
Vse te prijetnosti niso več daleč od nas, sej je Rožca v tej jeseni že tretjič bila dobro pobeljena, upati pa je, da nam bo Miklavž prinesel dobro porcijo terpežnega snega. Za takrat pa le pripravimo dilce, da poset mo jeseniške Sfcalaše na Miklavževem večeru, ki ga prirede v pozdrav gostom v soboto 3. decembra v novozgrajeni koči na RožcL Gotovo nam pripravljajo kako presenečenje, kajti kolikor jih poznamo, znajo ti fantje biti tudi navihani.
Da bi se jim prva prireditev v letošnji zimski sezoni obnesla v polni meri. Doprinesli so mnogo žrtev za razvoj zimskega sporta, sedaj pa pokažimo, da znamg tudi mi športniki ceniti njihov trud s tem, da jih bomo v tekoči zimi čim večkrat pose-tili. Smuk! K. D.
Priprave jeseniških Skalašev za zimo
Smuška koča na Rožci daje priliko še za večji razmah simičarstva na
Gorenjskem
Jesenice, 29. novembra.
Skalaška Ro<žca je zopet oživela. Kaj ne bi, saj ga ni skoro turista-smučarja, ki bi je ne poznal, tako mične in lepe, da zapušča vsakomur najlepša vtis in prijeten spomin na oni čas, ki ga je fcdafl preživel tam gori. Ne samo naši, tudi tujci iz dalj* nih dežel so spoznali njene lepote. Le žal, da so Gorenjci bili tako doihgo zelo skromni in tujcu niso pokazali svojih solnčnih planin, ki so v poletju posejane z najlepšimi planinskimi cveticami, pozimi pa nudijo smučarjem in rudi začetnik cm idealne smuške terene. V tem prirod nem parku je dana možnost vsakomur preživeti nekaj prijetnih uric rajskega žrvijenga, kjer se počuti človek svdbodnega, raizlbremen:jenega vseh nadlog in skrbi, ki ga tarejo v vsakdanjem življenju.
Bližina Julijske panorame z mogočnm Triglavom že odetim v belo odejo daje človeku občutek, kot da je nekje visoko v gorah, dasi je od Jesenic oddaljen Le borih par uric
Jeseniški Skalaši »o si pridobili že v začetku svojega intenzivnoga dela mnogo zaslug ze propagando tujskega prometa na Gorenjskem. Dasi obstoja podružnica T. K. Skale na Jesenicah že enajsto leto, so si njeni član; mogli šele letos zgraditi na Roži ci lepo smučarsko planinsko kočo z mnogimi denarnimi žrtvami, dasi so neumorni člani s planinskim kulukom mnogo pripomogli do končnega uspeha. Koča sama ni posebno velika, niti razkošna, vendar pa je za planinske razmere dobro opremljena in nudi vsakomur prijetno zavetišče. V poleg stoječemu zidanemu poslopju je kuhinja in rfcupna ležišča, na katerih je prostora za 40 gostov. Koča je odprta in oskrbovana poleti in pozimi, oskrbuje jo pa Nace. Oh, ta Nace, ko bi ga le poznali, včasih je malo nagajiv. Kaj ne bi btfL, ko ima vendar tako lepo tam gori na Rožci. No, Nace, pa nikar ne zameri, če te malo seznanimo s svetom. Krepak in zastaven fant, res pravi tip pristnega Gorenjca, ki je vedno dobre volje. Sredi dobrega razpoloženja pa pride Nace in ureze kako okroglo prav po svoje, da postane razpoloženje še boljše. Točno ob 10. uri pa se pojavi naš Nace kot mož postave, ki naznani gostem policijsko uro. Če pa gostom ta ukaz ne ugaja, ae Nace tudi rad sprijazni 6 »policijsko uro po dogovoru«, ki pa je v veljavi le v nekem posebnem delu koče. Tudi dober kuhar je naš Nace. Golaž, kislo zelje in žganci, fi-žolček in repca, so njegova apecialitete in še marsikaj dobrega, česar pa iz previdno« sti pred ponarejanjem ne izdatno. Nace pa je mislil tudi na to, da voasi pozimi voda rada zamrzne, ter 6i je za take primere preskrbel dobro kapljico iz Gadove jame, ki ogreje in poživi kri utrujenega smučarja.
Koča je zgrajena v neposredni bližini lepih smuakih terenov, od koder so mogoči lepi izleti kot n. pr. na Golico, na Hrušico, preko dorških poljan v Mojstrano, na Klek, na Babo, pa tudi na Kepo. V pol ure se more dospeti na greben Rožce, od koder se smučarju odpre razgled na prostrane snežne poljane, ki zadovoljijo še tako razvajenega športnika. To je tako zvani St. Moritz, kakor so ga krstili jeseniški fantje ali pravo ime Koroška Rožca, ki leži tik ob državni meji na avstrijski strani. Obmejne straže so športnikom vedno naklonjene in ne delajo turistu pri prehodu čez mejo nikakih sitnosti, ako se legitimira z legitimacijo potrjeno od pristojne oblasti. St Moritz je podoben ogromnemu kotlu, ki je obdan od visokih neporaščenih gora s strmimi pa tudi položnimi pobočji z iztekom v PodrožKO. Res nepopisno lep je tukaj teren, ki je skoro vedno brez vetra in ker leži na severni strani, je sneg za smuko vedno dober. In da vidite tukaj nedeljsko življenje prešerne smučarske mladi« net Užitek jih je opazovati, ko drsijo v skupinah v strmem dolgem smuku po pobočjih nizdol potem zopet skupina, ki si je iz snega napravila zasilno skakalnico, in zopet skupina neveščih začetnikov, v vrtin-
Zgodnji cvet
Ljubljana, 30. novembra. Včeraj me je ustavil za ubožce, zlasti pa za otroke tako skrbni mestni fizik g. dr. Rus in mi z največjim sočutjem pripovedoval ginilijivo zgodbo socialne bede in brez-srcnosti staršev, češ, naj takoj stopim v Mestni dom v socialni urad k šefu mladin* skega oddelka g. Sedeju, ki varuje ubogo siroto. Mama ji je umrla in po pogrebu ji je kruti oče dal denar za vožnjo v Ljubljano, naj gre beračit ali služit.
Zdrava in vsa okrogla ter sila korajžna Pavlica se je pri gospodični v socialnem uradu prav dobro počutila ter se veselila lepe rdečerumene pisane kapice, ki jo ji je dala dobra gospodična. Povedali so mi, da je 11-letno deklico predsnočnijim našla na glavnem kolodvoru pri vlaku z Gorenjskega zaščitna sestra, 6e usmiljeno zavzela zanjo in jo poslala mestnemu socialnemu uradu.
Strašno je imela mamico rada, je pripovedovala zgovorna Pavlica, a mamica je umrla. Ata je delal prej pri železnici, sedaj pa ni več dela in ne več jesti v hiši. Ko so prišli od maminega pogreba, ji je ata da4 7 Din za karto in jo pognal od hiše v Ljubljano služit ali beračit. Lz Suhe pri Škof j i Loki je deklica doma in hodila je v Škof ji Loki k nunam v šolo, kjer je btia v V. razredu prav pridna.
Hudo, hudo se je sirotica vsem smilila in takoj so v Skof jo Loko telefonirali orož-ništvu po informacije o tragediji nedolžne sirote in o neusmiljenem očetu, meni se je pa živahna korajža veselega otroka le malo čudna zdela in sem jo trdo prigei, češ, da laže.
Nič nisem opravil. Pavlica se je včeraj popoldne peljala s spremljevalcem social« nega urada domu. Ko je vlak obstal v Škot ji Loki, pa deklice ni bUo nikjer in nikjer je niso mogli najti, čeprav so jo iskali po skladiščih in kolodvoru.
Kar k starološkemu županu g. Tonetu Hafnerju nasproti kolodvora je mahnil spremljevalec, saj Suha spada v to občino. tarnam je mirno poslušal pretresljivo povest
in naročil pol litra boljšega, nato je pa razložil, da je Pavličina mama živa in zdrava ter vzorna stroga mati, oče pa priden pro-govni delavec ki pošteno skrbi za svojo družino. Sam se je šel gospod prepričat "aa Suho, kjer je našel zaradi pobeglega otroka obupano mamo, drugače pa vse v najlepšem redu. Tudi denarja za pot Pavlici ni n>kdo dal, ker ima režijsko karto Res je, da se je deklica bala kazni zaradi neke malenkosti v £oh..
Beguike še vedno ni bilo od nikoder in spremljevalec se je vrnil na bližnji kolodvor počakat mešanca. Vlak je prisopihal iz Kranja in spremljevalec je hotel stopiti vanj. tedaj se je pa daleč doli pri zadnjih vagonih v mraku posvetila znana rumenordeče pisana kapica. Skočil je za njo in zagrabil pod kapico ter dobro navil ter Pavlico spet peljal k županu. Izpraševali so jo, ali iz deklice ni bilo mogoče spraviti odgovora, go* tovo se je pa s podjetno trmo zmeiil ata.
SAMO ŠE DANES
lahko  vidite   in čujete čarobno
Robert Stolzovo
opereto razkošja, romantike in ljubavnega čara
Princ iz Arkadiie
LIANE H AID WILLI FORST
Krasni zunanji posnetki za ta fflm so bili izdelani v Dubrovniku
Poleg" tega Se
najnovejši Ufa zvočni tednik
in kot dopohnlnl fDm
Richard Tanber
ki zapoje
prekrasne Schubertove pesmi
Ta prekTaam* spored si og-lejte še danes ob 4., %~8. in V\ 10. zvečer.
JUTRI NOV SPORED:
Žena brez pižame
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Iz Celja
—c Celjski občinski red jo imel v ponedeljek 28. t. m. zvečer redno sejo pod predsedstvom župana g. dr. Goričana, ki je uvodoma sporočil, da je bil izvoljen za načelnika socialnega odseka podžupan g. Ivan Ravnikar, za referenta pa obč. odb. Marčič. Na predlog finančnega referenta obč. odb. dr. Vrečka je bilo v proračunu za L 1932• črtanih več izdatkov v skupnem znesku 340.700 Din. Kljub temu prihranku znaša letošnji proračunski primanjkljaj 560.000 Din. Sledila je razprava o občinskem proračunu za 1. 1933., ki izkazuje 6,609.009.50 Din potrebščin, 3,407-896.66 Din rednega kritja. Primanjkljaj v znesku 3,201.112.84 Din so bo kril z občinskimi dokladami, nakladami in davščinami v znesku 2,686.950 Din. Končni primanjkljaj 514.162.84 Din se bo kril z odškodnino vojaškega erarja za porabo občinskih poslopij v vojaške svrhe. Doklade, naklade in davščine ostanejo nespremenjene. Doklada na državne direktne davke znaša, kakor letos, 50 odstokov. Občinskim nameščencem in uslužbencem občinskih podjetij se bodo z novim letom znižali prejemki kljub določilom službene pragmatike za 10%. S tem si bo občina prihranila letno okrog 200.000 Din. Izvzeti so nekateri uslužbenci, ki so jim bili prejemki že letos regulirani, in občinski upokojenci, razen štirih novoupokojencev. Občinski svet je sprejel novi proračun soglasno. Občina bo prodala tekstilni tovarni >Metki< pri Sp, Lanovi.: i kos zemljišča za arondacijo. Samokresi za mestno pobcijo bodo nabavljeni v Nemčiji. Občina bo kupila zemljišče g. Rajerja ob Savinji pri >Savinjskem dvorcu<, in sicer 24.292 m2 po 28 Din m«- Kupnino bo plačala s hranilnimi knjižicami meščansko oskrbovalnega sklada. Občina namerava pozneje na tem zemljišču zgraditi moderno letno in zimsko kopališče.
—c Drevi vsi t mestno gledališče, kjer se bo ob 20.15 pričela svečana sokolska telovadna akademija, To akademijo bodo ponovili na državni praznik ob 16. Prvega decembra ob 10. dopoldne bo svečana proslava državnega praznika v sokolski telovadnici v mestni narodni Soli.
—c Na slavnostnem koncertu, ki se bo vršil 1. decembra ob 20- v veliki dvorani Celjskega doma, bo orkester Celjskega god-benega društva izvajal Griegovo >Poklonit-vono koračnico« in prvi stavek Schubertove simfonije v h-molu. Celjsko pevsko društvo in orkester pa bosta izvajala Sattnerjevo kantato >Soči< za soli, mešan zbor in orkester. Ker bo koncert nudil lep glasben užitek, je pričakovati številne udeležbe prebivalstva Celja in okolice.
—c Društvo jugosl. obrtnikov t Celju bo proslavilo praznik uedinjenja na svečan način v četrtek L decembra ob 19. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Proslava bo trajala do 19.15, tako da se bodo navzoči lahko udeležili tudi drugih proslav.
—c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 3. decembra ob 16. v prostorih Nabavi jalne zadruge t Prešernovi ul'ci.
\
Ljubljana proslavi jutri zvečer praznik zedin]en|a na novinarskem koncerta v Unionn.
Koncert, ki je oficijelna proslava drJUr ka, se prične ob 20.
Občinstvo naj pride na koncert točno, da hude gneče pri garderobah In da se začetek i
Za one, ki imajo svoja mesta spodaj, sta dve gardo« robi, ena nasproti vhoda v veti, draga na lovi strani pred vhodom v veliko dvorano.
One, ki imajo svoja mesta na balkonu, opozarjamo, da bo garderoba za nje na levi strani pred zgornjo malo dvorano.
Po koncertu bo družabna zabava s plesom in v igri jo-jo.
Vstopnice — samo ie nekaj sedežev in stofiiča — se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu danes do 18 in jutri od lo—11, zvečer od IS pa pri večerni blagajni v Unionu*
Rezervirane vstopnice naj se dvignejo najpozneje do jutri do 19*
Kupone koncertnih vstopnic shranite, ker bodo bil je-terji po koncertu zahtevali vstopnice tudi za družabno zabavo«
Dnevne vesti
— Naročnikom In prijateljem »Slovenskega Naroda« v Metliki. Ker je zanimanje za naš list tudi med Belokranjci od dne do dne večje in ker se ogOasajo vedno novi naročniki, ki jim je pa bilo doslej zelo neljubo, da so prejemali list Sele naslednjega dne, ko izide, smo poskrbeli, da bo prihajal list v bodoče se istega dne. in sicer bo dostavljen vsem naročnikom na dom tako, da ga bodo zvečer že lahko čitali. Opozarjamo naročnike na to ugodnost in jih prosimo, naj še opozore svoje prijatelje in znance, da posveča »Slovenski Narod« Beli Krajini največjo pozornost.
— Hotelirski dan. Zagrebški hotelirji sMicojf i sestanek hotelirjev iz vse države v z\ ez; s kuharsko in slac&čičarsko razstavo v Zagrebu. Sestanek se prične 4. decembra ob 9. v prostorih udružeruja gostilničarjev v Zagrebu in vršil se bo v
okviru ho-telVrskega dne.
— poroka. Poročil se je g. Kavčič
Silvester, poštni uradnik .s poštno uradnico gdč. Lavro B r a z. Obilo sreče!
Pripnave za kongres Pon-klubov. Prihodnje leto bo v Dubrovniku kongres Pen-klubov in pripravljalni odbor le imel te dni prvo sejo. Odboru predseduje dubrov-
niSki župan Micič.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo mizarju iz Preddvora Alojziju IJdirju zahajanje v krčme za eno leto.
— železniški upokojenci, stanujoči izven Ljubljane, naj vsak svoji najbližji postaji predlože svoje legitimacije za pro-lon»gacijo in priložijo naslednja potrdila: Poštni odrezek o prejemanju pokojnine, za nad 16 let stare šolo obiskujoče otroke šolsko potrdilo, za one otroke, ki se uče obrti, učno pogodbo; oni upokojenci z 20 ali več let službe predlože za svoje še ne-omožene hčere potrdilo o skupnem življenju in zaslužku. Oni poduradniki, ki niso bili prevedeni na novi zakon iz leta 1923 in imajo železniške legitimacije za II. razred, bodo morali navesti višino zadnje plače, vsak upokojenec bo moral navesti, od kdaj in do kdaj je bil v aktivni službi. Kdaj bodo morali predložiti v Ljubljani stanujoči upokojenci svoje legitimacije, bedo Se posebej pravočasno obveščeni, pripravijo naj si pa gori navedena potrdila. Cr.: upokojenci in rentnikl. ' ki prejemajo svoje pokojnine in rente od železniške direkcije v Zagrebu, morajo svoje legitimacije poslati naravnost na isto direkcijo. Pri sprejemu novih vložkov bo potrebno stare vložke vrniti, v nasprotnem primeru se bo zahtevalo Din 100.
— Nov grob. Snoči je izdihnila po dolgem ležkem trpljenju svojo blago dušo splošno znana lastnica kisarne, trgovka in ^ostilničarka ga. Ivana K u š a r. stara šele 56 let. Pokojna je bila plemenita žena, ki jo bodo svojci pa tudi mnogi, ki so poznali njeno dobro srce, težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti v Kozarjah na pokopališče na Viču. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Za nesrečno Jeričevo družino je darova, a neimenovana Din 50, Anton Stare, resta\ racija, Kranj. Din 117.25, nabranih od gospodov gostov in od Kluba keglja-čev v restavraciji pri Peterčku.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. Včeraj je bilo po večin: krajev naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 17. v Skopiju 14. v Mariboru. Zagrebu in Beogradu & v Ljubljani 8 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubi lani T74.4, temperatura je znaSala 6 stopinj.
— Za dva dinarja »o ga oklali. Blizu savskega mosta je bil izvršen v ponedeljek zvečer drzen rop. Kmet Ivan Gjurgjević se je \račal domov s sejma in napadli so ga razbojniki misleč, da ima pri sebi mnogo denarja. Nič mu ni pomagalo zatrjevanje, da denarja nima. En razbojnik ga je udaril s stolom po glavi, da se je onesvestil, potem sta ga pa dva še zabodla. Pri njem so našli eamo 2 Din.
— Več nesreč in nezgod. Mala 10-letna Frančiška Golja, hči Žagarja v Konicah prj Kranju, je tako nesrečno padla doma po stopnicah, da s! je zlomila desno ključnico in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Posestnici v CernuČah Koderman Franji so se splasMi konji. Nesrečnica je prišla pod voz in Je dobUa
občutne poškodbe na glavi. V neki gostil-n»l v Litiji je bila zbrana vesela družba, v kateri je bila tudi delavka Bokal Ivana Iz Litije, stara 51 let. Nenadoma je nastal prepir, iz tega pretep ter se je vnela pravcata bitka. »Ivanko je nekdo s pestijo tako močno udaril po glavii, da je bila takoj vsa krvava po obrazu. Šele, ko je začela teči kri, so se vročekrvneži pomirili, delavka je pa morala v ljubljansko bolnico. Prav tako srborrti so bi M gosti v neki ljubljanski gost Umi. Demon alkohol jim je razvezal jezike in že de padla nepremišljena beseda, ki je dala povod za pretep. Kinegraf Jurrtj SohmeAder is Trnovske ulice je dobil pri tem kozarec v glavo. Prepeljan je Mi v bolnico.
— Ljubico in sebe ubil. V Beogradu te je odigrala v ponedeljek zvečer zagonetna ljubavna tragedija. Lekarnar Ljubo Arbu-tin je ustrelil svojo ljubico Sonjo Stefanović in sebe. Zapustil ni nobenega pisma, tako da vzrok tragedije ni znan.
— Oče naročil umor sina. Poročali smo že o senzacij ona Ini obravnavi pred sodiščem v Petrinji, kjer so se zagovarjali Mihajilo Roksandič. njegov sorodnik 2iv<ko Roksandić in Dragan Devetak zaradi umora Mihajlovega sina Miloša, ki mu Je Devetak prereza! vrat po naročilu njegovega očeta. Za krvni3ki pose lje dobi*! 1000 Din. Izid obravnave še ni znan.
Pred letom dni ob peti uri
odprl je »DAJ—DAM« svoje duri,
zahvalja vse, ki skoz so ŠM,
da zdravi bi se vračal!
in zadovoljnosti nasmeh
vsem dvignil lastni bi prospeh!
_lj Otroške nogavica, rokav k-e in rasne pletenine, kupftte dobro prt tvrdki Karničnik, Stari trg 8.
— Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana. Stari  trg 9   Ceniki brezplačno
Pri poapnenja arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje Črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na kinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« erenčico najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Stanje brezposelnosti v Ljubljani. Brezposelnost zavzema čedalje veoji obseg ter imamo glasom današnjega Izkaza Borze dela v Ljubljani nič manj kot 1943 moških in 1040 žensk, ki so brez smilbe. Ziasti na slabem so trgovski pomočniki, strojni delavci, ključavničarji, prav slabo pa se god.; tudi pekom, avtomehanikom ln šofenjem, od katerih jiih je samo v v^jub-ldani 42 brez shižbe. Na Alekean drovl ce sti stoj I cela vrsta avtotak slijev, od katerih pa jih kvečjemu pet dobi naročalo, vsi drugi pa se vračajo v garaže, ne da bi tekom dneva zaslužili vsaj en dinar. Velik križ je s sezonskimi delavci, kakor so zidarji, tesarji in sorodne panoge. Teh je okoli 500 brez zaslužka ln trumam« oblegajo borzo dela, moledujoč za podporo. Borza dela pa ima le borih 1S.OO0 Din na razpolago, ki h! razdeljeni med vse, prav nič ne zalegli. Zato bodo dobili podporo le oni, ki so poročeni in imajo nadnuaaj 3 otroke. Podpora bo zategadelj nekoliko večja, brezposelni družinski očeta« pa jo vsekakor zaslutijo.
_lj Nov hodnik bo ob paiaoi Kreditne banke. Včeraj so zaceli raskopavart-i starega, ki je bil tlakovan • porfirjem. Ob nebotičniku bo asfaltni hodnik, ki bi bil nekoliko nll£ od kamemitega pred Kreditno banko ter bi nastala ob stiku obeli stopnica. Stari hodnik je bil namreč narejen pred ureditvijo ceste, nato al v pravim: vlakni. Kaj čudno W bik) torej, če bi bil hodnik pred banko t drugačni vifcml kot ob nebotičniku m če bi K udje skakali z enega hodnike na dmgeaa ali celo padali Z zgradbo novega boonfka so pa seveda stroški, zato so morale biti zaradi navidezne malenkosti komisije 4n pogajanja,   preden je pri4k> do spordanma
mad prizadetimi. _ V Gajev! ulici ob palačah PZ tudi betonirajo hodnik in kmalu bode lahko asfaltirali hodnik na obeh ob cesti te t nUoi.
t, L
▼ Tifh pf itorlhi
A. Šinkovec
■••I. K. SOSS
LJUBLJANA, Mestni trg IS
—lj Vsako jesen in pomlad je pri nas tarnanje zaradi blata selo aktualno. Tega pa niso krivi ljudje, ki celo smatrajo blato za potrebno zk> ter se ne pritožujejo zaradi vsake lužice; tu in tam je v mestu res taksno blato, da ljudje ne smejo potrpeti, nego morajo opozriti na nedoetatek poklicane, kajti s tako zanemarjenimi ulicami se vendar ne moremo postavljati, če so £e interesi pešcev brez pomena. Najboljši primer kakršne bi ne smele biti naše ulice niti tedaj, ko bi mesto bankrotiralo, je Vosnjakova ulica, ki je zelo prometna, saj gre po nji vsak dan nekaj sto ljudi že samo z gorenjskega kolodvora in tja. Hodnikov v tej ulici ni, ker je preozka. Pa tudi za vozni promet je preozka, vendar vozijo precej po nji, zlasti odkar je priključena na njo Dvo-Fakova ulica. Blato se tu kar preliva po ulici in sili v nekatere trgovske lokale. Stanovalci hiš v tej ulici, pa tudi ljudje, ki hodijo po nji, prosijo torej uvidevnosti, saj menda smejo na njo računati!
—lj S palačo Hranilnice dravske banovine je Gregorčičeva ulica mnogo pridobila, vendar bo treba še ulico samo na sebi urediti. Cesto že ravnajo in ob palači so asfaltirali hodnik. Slab je pa se vedno dohod k paOfcči čez Erjavčevo cesto po Igriški ulici, kar vedo tudi obiskovalci gledališča. Upamo, da bodo zdaj uredili ustje Igriške ulice in okolico dramskega gledališča zaradi stanovanjske palače, ker ju ni90 zdaj zaradi gledališča samega.
—Ij Nabiralni dan mestnih delavcev za brezposelne bo 3. m 4. decembra t. 1. Imejte pripravljen drobiž, da nabiralci ne bodo zgubljali čas z menjavanjem na cesti! Sprejemalo se bo vsako darilo, (razume se, da čimveč je bo — tem rajal!
_IJ Nabiralni dan! Dne 3. m 4. decembra t. 1. bodo mestni delavci nabirali da-rM« v donanju za revme brezposelne družine! Za vsako podanjeno vsoto boste dobili potrdilo v dblikl kupona, na karterom je označen enoten zmeeek enega dinarja! Odkupiti pa se morete seveda tu drl z več j ion poljubnim zmeskom, n<aj«nižoa odkupnina pa je kupon za Din 5!
Zaradi bolezni popolna
RAZPRODAJA
20 % popust«
od SO. novembra do 8. Januarja 193S
PRIMERNA DARILA ZA MIKLAVŽA.
Vermut, razni likerji, žganje, konjak, španska vina, sardine, čokolada, bonboni ln drugo delikatesno blago.
Delikatesa T. ŠTRUKELJ
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
—lj Organizacija mestnih upokojencev lepo napreduje in se bo imenovala »Društvo mestnih   upokojencev   v Ljubljani<.
V 3 tednih je prijavilo svoj pristop 76 pragmatičnih upokojencev, upokojenk in vdov pragmat. uslužbencev, in to vseh skupin od viSjih uradnikov do nižjih uslužbencev. V »osnovni fond« so prispevali nad 600 Din, in sicer v zneskih od Din 2.— do 50.—. Pripravljalni odbor je že vložil društvena pravila pristojni oblasti v odobritev, kakor hitro bo vloga rešena, se skliče ustanovni občni zbor. Vsi oni, ki niso Se pristopili, s« vabijo, da to čimprej store, da bo organizacija Se čvrstejia.
— Prodaja. Dne 2. decembra se bo vršila pri glavni carinarnica v Ljubljani prodaja raznega blaga (čevlji, papir, galanterijski stekleni predmeti, saharin, igralne karte, vino, prazni sodi itd.).
—lj Sokolska župa LJubljana poziva vse članstvo, da se polnoStevilno udeleži jutri zvečer novinarskega koncerta v TJnJomi. Zdravo!
—lj Sokolsko društvo Ljubljana-diaka opozarja svoje članstvo, da se vrsi proslava sokolskega praznika in zaprisega novega članstva jutri ob 10. uri dop. v veHki dvorani Sokolskega doma. Po proslavi obisk grobov umrlih bratov in sester, v civilu z znakom, po naslednjem redu: deca v Dravlje, ženski naraščaj in članice k Sv. Krt*u, modki naraščaj in člani v st. Vid.
—lj Zveza naprednih Jogosiovenskih akademskih »tajeiin v LJubljani vabi svoje Člane na sestanek, ki se bo vrflil v petek 2. decembra v restavraciji Zvezdi. Na dnevnem redu je predavanje starešine dr. Puxa o zakonu o obdinah. Pričetek ob 8. zvečer. Tovariše prosimo za točnost. — Odbor.
—lj Mestno n«čel»tvo v Ljubljani potrebuje za mestne urade in podjetja za leto 1933 ca. 161 stenskih, 176 beležnih, 62 skladnih koledarjev. Oferte ln vzorce je predložiti do 10. decembra 1932 ot> 12. uri
V mestnem gospodarskem uradu, soba 12. kjer se dobe tudi eventuelna pojasnila.
—IJ Sokolsko društvo Ljubljana II proslavi državni in sokolski praznik 1. decembra v soboto, dne 3. decembra točno ob 20. v telovadnici na realki s slavnostno telovadno akademijo. Pred telovadno akademijo bo govor staroste br. dr. Bubica, zaobljuba novega članstva in nato mladin* ska telovadna akademija. Pri proslavi sodeluje tudi bratsko pevsko društvo Kra-
kovo-Trnovo. K svečani proslavi je vse Sokolu naklonjeno občinstvo bratsko vabljeno. Vstop prost. Zdravo.
—IJ Miktavzovanje Sokola LJubljana II bo v nedeljo 4. decembra v veliki kazinskl dvorani, m sicer ob 16. za mladino, ob 20. za odrasle. Zvečer bo po razdelitvi daril družabni večer s plesom. Vsi bratsko vabljeni.
—lj Pevaki zbor Glasbene Matice: v četrtek 1. decembra ob pol 18. uri važna kratka pevska vaja vsega zbora.
—lj Oblastni odbor Narodne odbrane v LJubljani sklicuje za dan 1. decembra ob 11. uri dopoldne v predavalnici ZKD, Kongresni trg l/II. svoj občni zbor.
—lj Člani Vodnikove družbe na Viču dobe letošnje knjige danes zvečer od 6. do 8. v knjižnici Sokolskega doma. Pobirala se bo obenem članarina za 1. 1933. Poverjenik.
Miklavževanje Sokola L na Taboru
s plesom
ZA ODRASLE v soboto, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer — ZA MLADINO v ponedeljek, dne 5. decembra ob 5. uri popoldne.
—lj Češka filharmonija v Pragi izvaja na svojem slavnostnem koncertu jutri, dne 1. decembra na novo predelan Bravnl-čarjev Slavicus himnus in najnovejšo čez pol ure trajajočo Osterčevo orkestralno skladbo Koncert za orkester (simfonija), ki bo ob tej priliki sploh prvič izvajana. Obe skladbi dirigira prof. Stupka. Koncert bodo oddajale vse češkoslovaške radio postaje.
—lj Drugo strokovno predavanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva se bo^P>6ik) v petek, dne 2. decembra t. 1. ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Oskar Reya »O ciklonih in padavinah v Sloveniji«. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Vstop prost. Sekcijski odbor vabi vse, ki se zanimajo, na obilno udeležbo.
—lj Angletko-jugosiovftnsko društvo v Ljubljani vabi na današnji redni tedenski sestanek ob 20. uri v Kongresni kavarni poleg kina Matice. 647/n
—lj Sokol I priredi tudi letos Miklavževanje na Taboru, in sicer za odrasle s plesom v soboto 3. decembra ob 8. uri zvečer. Darila se sprejemajo v soboto od 4. ure popoldne naprej. Za mladino pa v ponedeljek 5. decembra popoldne ob 5. uri. Darila se sprejemajo od 1. ure popoldne naprej v suterenu na Taboru, vhod kopališče. Vabljeni vsi prijatelji sokolstva.
—lj Zobozdravnik dr. Rado SfUigoj sprejema sedaj celodnevno   od 8.—11. m
od 2__5. v Tavčarjevi nUet 4/L Državni
nastavljenci in njih člani 30% popusta.
—lj Novi plesni tečaj za začetnike »Jenkove« sole se prične v petek 2. m v ponedeljek 5. doc. ob 20. Informacije in posebne ure dnevno. 646/n
—lj Indijance sta se sla v tivolskem parku dva nadebudna skavta. Vadila sta se v vseh bojnih umetnostih in se seveda nista pozabila uriti tudi v metanju noža, kakor sta zadnjič tako imenitno videla v cirkusu Gleioh, Ampak ostre nože sta metala v lepe smreke, da so reve ječale vee v ranah. Bojno igro je prekinil strogi možakar, jima pobral nože in fantiča z nožema vred oddal policiji zaradi poškodovanja občinske lastnine. Tej dvojici se je pa pridružil se tretji fantič, ki mu je srce trgala prva ljubezen, da je vrezaval v tivolska drevesa svoje ranjeno srce z imenom neusmiljene devojke, Ampak tivolske smreke imajo že v hibadarju dosti sovražnikov in prav nič ne marajo za indijanske bojne igre, niti za srčne rane drugih, ker tudi smrekam rane krvave in Jim odteka sok ter so v nevarnosti, da se posuše. Tudi zaljubljeni dečko ima opraviti s policijo, starši vseh treh »zločincev« pa sitnosti in skrbi zaradi posledic. Fantje so stari že po 14 let in bi morali vedeti, da se škode delati ne sme, najmanj pa uničevati mestne nasade.
_Ij Jutri nov film v Elitnem kinu Matici — »2ena brez pižame«. Le še danes je na sporedu Eli«tnega kina Matice v Dubrovniku izdelana Robert Stolzova razkošna in sladkih šlagarjev polna opereta , Princ es Arkad-ije« z Willyjem Forstom in Liano Haid v glavnih vlogah. Jutri na praznik bo predvajana v kinu Matici Ustna vesela komedija jžena brez pižame«. V tem pikantnem m z očarljivim šarmom izdeMmem filmu gTe za precej kočljivo družinsko afero. Mlada žena se odpelje za časa službene odsotnosti svojega moža brez ndegove vednosti r neko letovišče un izgubi na povratku svojo prtlijago, m al kovčeg v katerem ne med drugimi stvairmi tmuM njena pižama. Po preteku par dn' prejme razburjena ženka svoj kovčeg nazaj toda joj — iplžame nii več v njem. Nesrečna pižama pride čisto slučajno v roke njenemu soprogu — ki je seveda tako: prepričan o ženini nezvestobi. Kako se vsa ta do?oibica konča, pove fiilm, k: se odlikuje po izredno krrasni fotografiji, sftaj-ni sftuaciijskii komiki, po veselih in duhovitih dovt*n>ih, zapletljajih ta po sladki melodiljoznii muzfld. V glavnih vlogah nastopajo Renate Muller, Georg Alezander in Ida Wurst. Pri današojem kakor tudi pri jutrišnjem sporedu bo predvajan najnovejši Ufa zvočni tednik in krasen Tau-berdev film, v katerem zapoje sloviti pevec 3 znane, poparlarne Schubertove pesmi.
—lj Dvorski Miklavž obišče tudi letos pridne otroke- Naročila sprejema dvorska knjižnica med poslovnimi urami, Borštnikov trg 1. 646-n
—lj Opozarjamo na slavnostni spored, ki ga oddaja jutri ob 10. dop. v šolskem radiu mest. ien. real. gimnazija.1 Petje, deklamacije, igra.
Jutri Jutri
premiera pikantne veseloigre Iz zakonskega življenja.
Žena brez pižame
Zgodba o mladi ženici, ki je izgubila svojo pižamo in o ljubosumnem možu, ki je prejel izgubljeno
pižamo iz rok tujega moža! Sijajni dovtipi. Situacijska komika
Renate Mtiller Georg Aleksander
Tudi pri tem programu poje
RICHARD TAUBER
tri krasne Schubertove pesmi.
Predstave na narodni praznik ob 3., 5., i/4S in i < 10 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
—lj Film >Kraljevo bivanje na Bledu*.
Preknasni zvočni film, kd nam predočuje letovanje kraljeve dn-ožine v dvorcu Su-voboru na Bledu, ki nann rejprođuokra kraljev govor s češ kosio vaškim poslan ikoni dr. Fiiedenjem je vzbudil zanimanje vee naciuonalne naše publike. Fnm je krasno uspel in je občinstvu izredno ugajal. Tu*1: val ostala manjši filmi, ki so obseženi v tem ZKD programu, tako tri m o otoku Rabu, o naži lepd Dalmaciji, o naši skavt-aki }n sokolekl mladin: so prav kra««ni in tudi v fotografskem ozlm neoporečen!. Današnja predstava se vrši zopet ob 18. uri, jutrišnja pa ob 11. dop. v Klltnem kn. Dfj Matici. Z ozirom na narodni praznik je dolžnost vse naše nacljonalne javnosrti, da «i danes ail jutri ogleda ta 'krasn: fiJm.
—lj Sokolsko društvo Otepanja vas proslavi praznik narodnega uedinjenja v četrtek 1. decembra 198<2 ob 7. rvečer v druStven; telovadnici s svečano sejo, nagovorom o pomenu 1. decembra kot dneva narodnojza uedinjenja in z zaobljubo novega Slanstva.
—lj Na Jarcevem — Jakcevem večeru v >Krki< v petek 2. decembra pri Mikhču bo nedvomno vzbujal največjo pozornost JakČev film Novega mesta ha Gorjancev. Film bo glede na emu&ko sezono, ki se nam bliža, pokazal, kako izvrsten teren za smučanje ima okolica Novega mesta, poseibno pa so naši Gorjanca. Krasni so zlasti posnetki r Trške gore- Tako nudi ta film izvrstno propagando za Dolenjsko. Med predvajanjem filma in po tem spredu godba jazz Odeona. Vabljeni vsi prijatelji >Krke«! Brez vstopnine.
—I j IMklavžev večer za otroke priredita krajevni organ-tzacijd JRKD šemt Jakon «n Prule dne 5. decembra ob 19. v dekli-skri ftoH puti sv. Jakobu. Mttdavž zbkra dm-rila v -Imenovani soii <W»ti dan v prlrtlicju od 16.—17. ure. 650-n
—I j Opozarjamo na razstavo Iv. K. Bosa na Mestnem trgu na prasnite 1. decembra. 652-n
—lj Najmodernejši brivski in damski salon v palači Grafike se priporoča.       105 n
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
Harry Piel
v senzacijonami p\istorovSčini
ČLOVEK PROTI ČLOVEKU
Prestave danes ob 4., in 9. uri zvečer — jutri na praznik ob 3.,
Mso-, 6., y28. in 9. uri zvečer. Najnižje cene 2.—, 4.— hi 6.— Din
Iz Kamnika
— Sokolska proslava praznika narodnega uedinjenja bo že danes, 30. t. m. ob 9. u.ri zvečer v čitakiiški dvorani. Na sporedu je slavnoBtnri govor, d-aklam^c J< , pevske točke s^iret in telovadni uast«p^ vseh oddelikov. Udeležba je častna Wy'.i. nost vsakega zavednega Kamničana.
_ Brezposelnost tudi v Kamniku poča^
si toda stalno narašča, čeprav imamo ie-po število tovarn in industrijskih obratov, kri delujejo še v polnem obsegu. Včasih se tu pa tam odpre novo delo ali pa izprazni kako mesto, vendar se domač:i lahko postavi na glavo, toda izpraznjenega mesta ne bo dobil, tako zelo cenijo in favorizirajo Kamničam.i tujce. Vsak jim je prima, taborna, nenadomestljiva moč. Ptni tem ne moremo izvzeti niti hraniln:-oe na Sutni, niti mostne občine, nfcbi korporacije. .. Za Kamničane pač ne velja klic:  >Svoji k svojim!<
— »Bistra« se odpoveduje... Kakor doznavamo, se bo avtobusna družba >Bi-stra« s 1. decembrom odpovedala koncesiji prevažanja potnikov na progi Motnik-Kamnik-Domžale-Lrj'ubljana, ker je proga po izboljšanju prometa na kamniški železnici postala nerentabilna. ,Bistra«, bu obdržala samo progo Kamnik - Mengeš Ljubljana, na progi skozi Domžale in po Tuhinjski dolini pa bo odslej vzdrževala avtobuisni .promet samo avtobusno podjetje ><bratje Rode«. Vozni red na obeh progah bo nekoliko sprer^p^en.
Mladina v sovjetski Rusiji
Vse staro polagoma izumira, mladina se preteklosti alti
ne spominja
O sovjetski mladini je predaval nedavno v Parizu neki M. Moskvič, ki je star šele 26 let, pa je zavzemal v Rusiji visoka mesta. Ni pa baje mogel prenašati življenja pod sovjetsko vlado in posrečilo se mu je odnesti pete v inozemstvo. Zato je treba tudi njegovo predavanje presojati pod očesnim kotom nabrusenih peta.
Moč pravi, da igra mladina v sovjetski Rusiji važno vlogo. Boliševiški prvaki ji zaupajo, ker ni nevarnosti, da bi zašla na reakcijonarna pota. saj se preteklosti sploh ne spominja. Mladini so odprta vrata do vseh važnih mest. Poveljnik moskovskega vojaškega okraja je star 34 let. Po Leninovi smrti je začela mladina v množicah vstopati v organizacijo komunistične omladine, v tako zvani Komsomol. Zdai so pa seveda v tej organizaciji večinoma odrasli člani, ker se ljudje tudi v Rusiji starajo, čeprav je vse drugo tako pomlajeno, da človek ne more verjeti, da je mogoče napraviti kaj takega iz naiboli zaostale države. Sahthiski proces, ki se je zaključil s smrtno obsodbo večin mženjerjev. je napravil na mladino globok vtis. Politehniki so pisali državnemu tožilcu Krilemku. da pojdejo za ustreljenimi,
ASganski poslanik v Berlinu
- ihuhun Siddig Khan Juzuf Savi je bil nc-oadoma odpoklican iz Berlina, Mada ga je od po klicala baje zaradi š teden ja.
Nezanesljivo sredstvo proti lažnivosti
Nedavno smo čitali o čudovitem učinku zdravila proti lažnivosti. Poleg tega zdravila so učenjaki sestavili poseben električni aparat, ki zabeleži tudi najmanjše tresljaje mišic in izpremembo v utripanju srca, na posebni skali se pa potem ugotovi, ali dotični človek laže ali govori resnico. Žal obe sredstvi proti lažnivosti nista vedno zanesljivi. Neki zdravnik, ki je oboje preizkusil, je zelo skeptičen. Mož pravi, da je nedvomno enostavnejše in lažje govoriti resnico nego lagati. Če govoriš resnico, ti zadostujeta samo dober spomin in vest. Če pa lažeš, moraš biti izredno iznajdljiv, imeti močan intelekt in dobro paziti, da se ne ujameš v past. In past za lažnivce naj bi bili baš detektorji resnice.
Proti laži naj bi učinkovala tri zdravila. Prvo je scopolamin, uspavalno sredstvo, ki se daje ljudem v manjših količinah, da dobro slišijo in razumejo vsa vprašanja. Po teoriji postane človek, ki zavžije scopolamin, tako zaspan, da ni zmožen lagati. Drugo sredstvo, hvoscvamin. je močnejše in učinkuie na daljšo dobo. Nesreča ie pa v tem, da prizna dremajoči človek vse, kar hočemo. Odvisno ie vse od tega, kaj in kako ga vprašujemo. Če ga vprašamo, ali je ukradel kokoš, nam pritrdi, da io je ukradel. Če ga vprašamo, kje je bil včeraj zvečer, nam odgovori zaspano, da je bil v mestu. Na sledeče vprašanje, da
P. Decourcelle:
• 4
ljub
Roman,
Centu neki bi tuja človeka lagala Ramonu, ki ga nit: poznala nista? Kakšno korist naj bi imela od tega?
In pa, končno, saj je vide Izaljub-Ijenca objeta in slišal je. kako sta prijetno kramljala.
Osupla nad tem grdim obrekovanjem in prestrašena ob globokem prepričanju, k: je z njim Ramon govoril, sta Robert in Carmen gledala, kakor sedamo na besnečega norca v priča-kovamu trenutka, ko se izčrpa in malo raširi da bo dostopen pametnim razlogom
— Dragi prijatelj, ljubi brat, — je izpregovori1 končno Robert možato, še vedno vas preganjajo strahovi, ki se vam vidijo živi .. Razburjeni ste tako da bi bili zmožni končati si Življenje Dobro Preprečiva ta vaš namen morda danes, morda jutri... a potem? No dobro, storite, kar ste skle-
ne pa za njim. Pozneje so si pa premislili.
Del mladine ni zadovoljen s politiko komunistične stranke. Ne slede na splošno proletarizacijo se deli mladina na delavsko, kmečko in inteligenčno. Nihče ne nosi nobenih okraskov, prstani, uhani, verižice in druga taka roba je izginila. Tudi frizura je standardizirana. Preča se ne nosi, ker jo je nosil zadnji car. Znak zaostalosti in zastarelih predsodkov je tudi nositi kravato. Mladina nosi večinoma rusko narodno srajco, kosovorotko. Klobuke nosijo samo oni, ki imajo kaj opraviti s tujci. Krojačev ni, temveč so samo državne konfekcije. Splošno so v modi še vedno škornji, ki so sploh značilni za Rusijo. Toda škornji veljajo za luksus.
Kvalificirani delavci so v mnogih
primerih plačani bolje od duševnih delavcev. Sovjetska mladina mnogo čita, toda stare klasike odklanja. Vojaška služba mladine ne veseli. Poljubiti ženski roko pomeni razžalitev, poslati dami ali dekletu šopek, je provokacija. Kavalirstva v zapadnoevropskem pomenu besede sovjetska mladina ne pozna. Razmerje med fanti in dekleti se je bistveno izpremenilo, poenostavilo.
torej ni spal doma, odgovori, da res ni. Potem pa učinkuje sredstvo proti laži navadno tako, da človek zaspi. Vidimo torej, da učenjaki zaenkrat še ne morejo premagati lažnivosti.
Pasje dame
Mnogi psički so po svetu na boljšem, kakor siromašni ljudje. Posebno dobro se jim godi v Angliji. Londonsko pasje pokopališče priča s svojimi krasnimi spomeniki, da cenijo bogataši pse mnogo bolj. kakor ljudi. Angleži žrtvujejo mnogo denarja, da vzrede čistokrvne pse, ki jih pa tudi vestno dresi-rajo in jim strežejo tako vzorno, da bi lahko psom zavidal idealno življenje marsikateri človek. Zadnje čase se je pojavil v Angliji celo nov poklic strežnic psov ali pasjih dam. kakor jim pravijo ljudje.
Pasje dame dresirajo in goje v pasjih domovih pse čistokrvne pasme, da že vse znajo in da so dobro vzgojeni, ko pridejo k novim gospodarjem. Z dresiranjem psov se pečajo tudi vpo-kojenci iz kolonij, ki dresirajo pse vseh pasem. Za to delo so bolj pripravna dekleta, ker so nežnejša in iih imajo psi raje od moških. Poklic pasjih dam je zdrav, ker je ženska ves dan na svežem zraku. Nekatere dame se specijalizirajo samo za gotovo pasmo, tako dresirajo ene dobermane. druge doge. kitajske pinče itd. V Angliji so lahko veseli, da vsaj ena panoga trgovine ne trpi krize in da so našle ženske nov poklic.
Valkova obsojena na smrt
Ana Valkova, ki smo o nji obširno poročali, da se je zagovarjala pred praško poroto zaradi umora svojih dveh mož. je stala pred porotniki štiri dni. Šele četrtega dne je bila obravnava končana, porotniki so dobili vprašanje glede zločina umora iz nizkotnih nagibov in so soglasno potrdili vprašanje. Ko je glavni porotnik prečital trdilni odgovor na prvo vprašanje, je začelo občinstvo ploskati in predsednik je moral ljudi, večinoma ženske, pozvati k redu. Državni tožilec je zahteva! na podlagi krivdo reka porotnikov za ob:oženko smrtno kazen. Valkova se ie v naslednjem hipu zgrudila in začela klicati: Mafenka, dete moje, tvoja mamica je nedolžna.
Potem je predsednik porotnega sodišča po posvetovanju senata prečital obsodbo, ki je bila z njo Ana Valkova na podlagi krivdoreka porotnikov obsojena na smrt zaradi zločina umora. Valkova je poslušala smrtno obsodbo
molče. NSen zagovornik je prijavil priziv. Krivdorek porotnikov je sprejelo občinstvo s pritrjevanjem, pa tudi zunaj zbrana množica je bila zadovoljna, da so obsodili morilko na smrt.
Ameriški oSenjak v Berlinu
Znani ameriški naravoslovec prof. Benedikt, ki vodi že 25 let ogromni laboratorij za proučevanje živil v Carneggijevem zavodu v VVashingtonu, je predaval te dni v Berilma
o svojih raztekavanjih.
10 letni dirigent
Ljudje so se vedno zanimali za čudežne otroke in radi zatiskali eno oko ali uho, če je šlo za nekaj let razlike v starosti. In v tem je često tičalo pravo čudo, da so bili izredno nadarjeni otroci stari 10 let celih pet ali pa še več let. Pri otrocih, ki kažejo izredno nadarjenost, so odrasli z leti tako skopi, da bi najraje videli, da bi ostali vse življenje otroci. Zdaj vzbuja pravo senzacijo v Italiji Brunetto Grosseto, ki nastopa kot dirigent, čeprav je star šele 9 let. Deček pa ne študira samo enostavnih, lahkih partitur.
Glasbeniki, ki ga prvič vidijo, kako hiti k dirigentskemu pultu, ga gledajo nezaupljivo. Ko pa spoznajo, da ima deček Wagnerja v malem prstu, se seveda kar ne morejo načuditi. Deček stopi na dirigentski pult, se prikloni, potrka s taktirko in vpraša: »Ste vsi pripravljeni?« Potem dvigne taktirko in začne dirigirati. Deček presenetljivo obvlada tudi komplicirane partiture in zna dirigirati velik orkester tako, da so navdušeni ne samo lajiki, temveč tudi strokovnjaki.
Zvočni kino ,Sokolski dom4
V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 33-87
Dane« ob 18. in 20. url, jutri ob 15» 2, 18. in 201/2 vesela komedija ANY ON DRE
„ANČKA ZNA VSE"
PRIDE! PRIDE! »PRINC IZ ARKADIJE»
VVTLLI FORST in LIANE HAID
Hromi prepotoval Italijo
V Rim ie prispel te dni na originalnem triciklu bivši 4=j letni mornar Lista, ki je svoj čas prepotoval po morju ves svet. Po vojni ga je doletela težka nesreča, ko je lovil ribe z dinamitni-mi naboji. Naboj je prezgodaj eksplodiral in posledica je bila, da je Lista ohromel na obe nogi. Marsikdo bi bil na njegovem mestu obupal in vrgel puško v koruzo, on si je pa takoj pomagal iz težkega položaja, napraviti si je dal voziček na tri kolesa in na njem je L 1925 prevozil vso Italijo.
Mož je prevozfl križem Italije 39.000 km, vsak dan je napravil 55 do 70 km poti. Na potovanju se mu je pripetila samo ena nesreča, ko se je lani na cesti zaleteJ vanj moto cikel. Preživljal se je s pomočjo mandoline, ljudje so mu radi dajali milodare. Italijanski prestolonaslednik mu je obljubil moderen tricikel, ki hoče Lista na njem prepotovati vso Evropo, čeprav ima ranjeno hrbtenico, paralizirane noge in zlomljeno levo roko._
Kupujte kolke protituberkulozne lige!
Bela Krajina in sadjarstvo
Velike koristi in prednosti te važne gospodarske panoge
Ljubljana, 90. novembra.
Predlanskim je naša država izvozile v Inozemstvo sadja za dobre četrt milijarde, lani malo manj, letos do sedaj ie za nad 100 milijonov. Poleg tega so tudi se za vnaprej izgledi za izvoz nalepsi. Cene v inozemstvu so poskočile, ker je povpraševanje veliko večje zaradi splošne slabe letine. Inozemska tržišča so dobila zaupanje v naše proizvode. Ta lakonična dej«tva dovolj jasno dokazujejo, da je tudi sadjarstvo, dasi-ravno pri nas sorazmerno precej slabo razvito, važna pridobitvena gospodarska panoga v naši drŽavi.
Izredno ugodno podnebje Bele Krajine nudi vse potrebne pogoje za racijonamo sadjerejo. Človek ee mora po pravici čuditi, kako da Belokrnnjci do danes Se niso uvideli ogromnih koristi od sadja In pričeli sadnega drevja smotreno gojiti. Morda so v tvoji nevednosti sami nekoliko krivi, mnogo krivde za to pa pade tudi na naše gospodarske časopise z najrazličnejšimi naslovi, katerih večina 6e je omejila zgolj na posamezne gospodarske panoge, dočim druge zanemarja^ Gospodarsko vprašanja so ena najtežjih, pa jih ne smemo obravnavati površno in splošno, nego za vsak kraj posebej s posebnimi oziri na tamošnje vremenske in druge razmere* Gospodarski časopisi bi morali vsaki panogi, upoštevajoč vse okoliščine, posvečati največjo pozornost, ker so zato poklicani in jih kmet le zaradi tega naroča. Belokranjci se po pravici pritožujejo, da v teh časopisih ne najdejo skoro nič zase.
Ako pregledamo položaj na našem sadnem tržišču, lahko z veseljem ugotovimo, da je izredno ugoden. Ogromne količine so že eksportirane, dasiravno nekateri sadjarji Še nočejo svojih proizvodov prodati, pričakujoč še boljše cene. Vprašanje pa je, če bodo mogli Se dolgo vzdržati in kljubovati, ker so tudi njihove denarne razmere zelo omajane, pa najbrž ne bodo mogli dočakati cen, ki bi jim najbolj konvenirale.
Kakor nas obveščajo porodila, je že vsa zaloga jabolk v dravski banovini razprodana. Povpraševanje inozemstva pa je še vedno veliko. Ker so naši proizvodniki vprašanje ivzoza razumeli   dovolj resno in skrbe,
da se res le kvalitetno sadje izvaža, so si na inozemskih tržiščih priborili potrebno zaupanje in utrdili pot tudi za bodočnost. Letos je izvoženih že 1500 vagonov »amo ja-bolk, pričakuje pa se, da jih bodo najmanje še toliko izvozili. To nam bo vrglo nad 50 milijonov Din. Enako ugodni so pogoji za izvoz drugega sadja.
Marmelade je že sedaj zmanjkalo in je nimamo niti toliko, kolikor bi je lahko eks-portirali. Mi smo v našem listu pravočasno še pred meseci opozorili, da bi bilo koristno iz grozdja, katerega ima Bela Krajina dovolj, izdelovati tudi marmelado, vendar pa je to žal za letos zopet zamujeno. Morda bo ta opomin in primer zadostoval za prihod-njost Letošnje leto bo sicer za naše vinogradnike ugodno, ker je bita v vsej Evropi trgatev izredno slaba in je tako našim vinom dana večja možnost izvoza, vendar pa to ne pomeni, da bo vedno tako Samo naj-racijonalnejša in vsestranska vporabn proizvodov bo ublažila ležke gospodarske razmere.
Zlasti Belokranjci. katerih zemlja je sicer pasivna, bi si morali dobro zapomniti navedene številke in podatke, pa iz njih izčrpati potreben pouk o velikih koristih in prednostih sadjarstva. Skoro v vseh pridobitvenih panogah našega gospodarstva tožijo o krizi in zastoju, dočim je sadjarstvo še premalo razvito in ne mora zadostiti vsemu povpraševanju iz inozemstva. Zadrug, gospodarskih odborov, pa tudi oblasti je dolžnost kmetu vse to predočiti in ga v to panogo uvesti, ker v Beli Krajini racijonalnega sadjarstva danes skoro Še niti ne poznajo, dasiravno jim zemlja nudi vse potrebne pogoje za isto.
Lepo je, da so se Belokranjci v letošnjem letu resnično zavzeli za napredek svojega kraja, vendar pa to zavzemanje in delo ne sme biti usmerjeno le na eno panogo, ki utegne prinašati koristi, nego vsestransko, ker le potem more to delo biti blagoslovljeno in koristno v potrebni meri. Greh je danes ne izraziti tudi najmanjše priložnosti zaslužka, sadjarstvo pa nudi trajen in lep zaslužek, le s čvrsto voljo se ga je treba oprijeti in ga rarijonalno gojiti.
Brezposelni naj gredo v obljubljeno deželo
Kar na Barje s to nadlego, pa bo vse v najlepšem redu
Ljubljana, 30. novembra.
Zopet se bridko motite, ko mislite, da so te sitne zadevaščine z brezposelnimi dandanes kaj novega. 2e Izraelci so se neprestano selili ter vedno iskali obljubljeno deželo. Nikjer niso bili zadovoljni, čeprav jim je stregel sam ljubi bo«. Strašno ie trpel Mojzes zaradi njihove nezadovoljnosti, saj niso bili zadovoljni niti z nebeško mano. S*ploh pa saj veste, kako sitni so brezposelni in Izraelci v tisti blaženi dobi so bili tudi prav za prav brezposelni. Stvar se m" mogla tedaj urediti drugače, da so Izraelci dobili obljubdijeno deželo. Pa je bila mirna Bosna.
Zdaj ie zadevščina z brezposelnim' prav takšna. Mili-joni in milijoni genijalnih predlogov, kako bi odipravili smrkavo krizo — da bi jo vrag! — so se izkazali tako klaverni, kot ples Izraelcev pred zlatim teletom. Sicer so bili med temi predlogi tudi res tafco imenitni, da bi bil svet na mah rešen, če bi bilo človeštvo že dovolj napredno. Toda rakete še ne frče na luno, kamor bi eksportirali brezposelne, da bi pa to brezposelno nadJogo poslali v Afriko, zopet ni izvedljivo, ker so se menda končno uprli evropskim metodam celo zamorci. Zdi se, da so l-judlje doslej sedeli na možganih, če iih sploh imajo, kajti sicer bi sprevideli že zdavnaj, da je treba brezposelne res poslati v obljubljeno deželo ter da je treba resno računati s podobnimi predlogi, kakršen je oni glede eksporta na luno.
Ker smo najbolj kulturni, zato je pač umljivo, da pri nas zagledajo luč sveta najbold genijalni predlogi. Mi se ne bavimo le s kilavimi teorijami, temveč smo tudi praktični. Doslej je bilo najbolj praktično, da za brezposelne sploh nismo vedeli, zdaj smo pa potuhtali, da je treba ta čudma bitja, ki iih nekateri očividmo uvrščajo v zoologijo, poslati v obljubiti en o deželo. V Palestino jih pa žal ne moremo konfinirati, ker tam ni dovolj prostora rriti za izvoljeno ljudstvo, ki se je zopet pričelo vračati v prvotno domovino. In čemu bi
jih tudi pošiljali tako daleč in si naprtili nepotrebne stroške z dragim prevozom, ko imamo vendar obljiubljeno deželo pred nosom! Zadnje čase nas ta obljubljena dežela opominja dan na dan, da se naj vendar spomnimo na i*jo m [i posvetimo več pozornosti. Opominja nas z meglo, ki se dviga iz nje kot dim zahvalne daritve proti nebu. Vsak dan nas ščegeta po nosu. nam sili v prazne glave, zato pač ni čudno, da se je nenadno stojhala v glavi sinu naj-kultu mej šega rodu genijalna ideia, da je treba brezposelne poslati na Barje, jih tam kolonizirati in jim seveda priznati še pravico samoodločbe v tem ntjilhovem kraljestvu.
Epohalna zamisel! Ne bomo dolgo čakali in Barje bo obljudeno, raj na zemlji postane! Bog že ve, zakaj je ustvaril Barje in zakaj se ie po njegovi previdnosti regulacija Ljubljanice tako zavlekla. Brezposelne je treba pač konfinirati, da ne bodo več kužili tega blagoslovljenega sveta, priznati jim je treba elementarne pravice, dati jim torej prostor pod milim nebom, kjer se bodo lahko po mili volji izživljali in množili. Da je ta zamisel res epohalna, bo pokazala bodočnost. Cim več brezposelnih bomo izgnali na Barje, tem več jih bo izginilo tja, kamor jih pošiljajo indirektno že tako dolgo. Barje jo tako čudovita obljubljena dežela, da bo ljudi kar požirala. Ne bo treba klicati prokletstva na brezposelno nadlogo, da se naj zemdja odpre in požre to človeško nadprodukcijo, kajti Barje je še vedmo tako mehko, da bo brezposelnim res mehko postlano. Ce bodo n. pr. zaspali zvečer, se bodo drug dan zbudili nekaj sežnjev pod rušo aH pod barjanskim Ščavjem. To je preimenitno! Vsa bodoča pokoljenja bodo blagoslavljala ljubljansko megilo. ki je inspirirala to epohalno idejo.
Mi treba še posebej omenilati, kako imenitno bo uspeval krompir v tako blagoslovljenem mocvirjju. Pa ne le krompir, brezposelni bodo   lahko gojili predvsem riž.
nili... Končate si življenje!... Hudo bo nama in bridko vas bova objokovala, toda v vaši smrti bova videla samo pravično božjo kazen za krivico, ki ste jo storili nedolžni Heleni.
Te odločne besede so Ramonu za hip zaprle sapo. Razmišljal je.
-- Toda vi ne veste, dragi Robert. — je dejal slednjič — kako strašno bi bi1.) zame. če bi se izkazalo, da sem
se  zmoti.___      V tem primeru bi bila
Carmen ničvredn; ženska. In vi bi bili njen sokrivec. A sramota, ki je zadela hišo Montlaurov. bi ne bila nič manjša. ka.!f' podlost žene bi bila nadomeščen? s podlostio sestre.
— Nai bo vaše zaničevanje še tako veliko in kazen, ki jo nama naložite kot poglavar rodbine, še tako težka, zasluživa jo samo midva, nikakor pa ne Helena
— Imel sem v rokah dokaz njenega zločina... kakor včerai sem jo vide! z njenim Ijubčkom... Videl... Slišita?
— Srečali ste jo pač s tistim mladim gospodom,   ki sem ga že omenil
. Ln padli ste tako globoko, da ver-lamete   podlemu obrekovanju nizkotnih   in   škodoželjnih   zavistnežev.. Kdo ve ...   morda je to način osvete zavržene ?ene ... Mož. ki o njem go-
vorite, je nedvomno Heleni gjoboko udan in obožuje jo. Ah, Ramon, takoj bo pojasnjena vaša zabloda, čim pogledate v jasne Helenine oči in nden odkriti obraz... Kar se pa tiče pisma, ki ste ga zadržali in ki je no vašem mnenju dokaz Helenine krivde, vam ponavljam, da sem bil jaz tisti, ki je pisal Carmen tisto pismo in ga naslovil na gospo de Montlaur; tako sem delal vedtno, da bi odvrnil sum, če bi prišlo pismo v neprave roke; vaša žena pa ni imela pri tem ničesar opraviti, njena čast je ostala nedotaknjena.
—- Dokaz!... 2e stokrat sem vam rekel, da hočem imeti dokaz.
— Saj je bilo vendar tisto pismo pisano z mojo roko. Zdaj poznate mojo pisavo. Izvolite jo primerjati.
— Saj dobro veste, da sem pismo sežgal.
— Morda se pa spominjate, kakšna je bila pisava, morda imate še pred očmi značilne poteze... Spomnite se, Ramon. rotim vas. spomnite se!
Ramon se je zamislil. Kar se mu je d osvetilo v glavi.
Da. zares, ko je dobil prvo pismo od svojega svaka, kri mu je pisal, da se vrača v Francijo — čitatelji se morda tega spominjajo — ga Je presenetila podobnost pisave, k! se mu je
zdelo, da jo je nekje že videl.
Komaj se je takrat malo pommdU pri tem čudnem naklijučju, ki se mu ni zdelo tako pomembno, da bi razmišljal o njem.
Toda zidaj, ko je bila noegova pozornost znova ocrnjena na ta Robertov argument, se res na mogel uhraniti priznanja, da je tu nekakšna Čudna zveza.
Prebledel je.
Robert je bil plemenitega srca, mož od pete do glave. Ni okleval.
— Ponovno vam pravim, — ie nadaljeval, — da sva se s Carmen ljubila in si dopisovala na naslov vaše žene. In vztrajam na tem, pa če za-vzamete ne vem kakšno stališče napram nama.
Ta pisma, vsa Cartnenina korespondenca, so mi bala ukradena v Toursu. kamor je prispela gospa Helena de Montlaur, da bi jih dobila od mene! Kdo jih je ukradel?... In v čigave roke so prišla od takrat? ... Ne vem... Toda nedavno sem bil anonimno obveščen, da lahko odkupim ta oisma .. Videl sem lopova, ki jih imata v rokah; pripravljen sem bil plačati, kolikor je zahteval za nje...
— Torej so zdaj v vašfh rokah?
— Ne!... Lopova sta lagala, da imata pisma s seboj. Odvedla sta me pred hišo, kjer stanujeta, tja daleč k burvarju de la Glaciere.
— Bulvar de la Glaciere, — je ponovil Ramon presenečen nad čudnim naključjem.
— Kaj vam pa je?
— Nič, le nadaljujte.
— Odvedla sta me na bulvar de la Glaciere, na vogal ulice de la Sante. Tam sta me pa pustila samega, češ, da se takoj vrneta.
— No in?
— Zaman sem čakal... Nista se vrnila. Kai ju je zadržalo, da nista prišla po bogato odkupnino, ne vem. Toda pisma so v njunih rokah, o tem ne more biti nobenega dvoma Kako bi pa sicer mogla vedeti, kdo sem in kako dragocena so ta pisma zame No torei, storil sem vse, da dobim dokaze o vaši zmoti, o Helenini nedolžnosti, o najinem grehu, da bi vam iih mogel doprinesti, če vam moja beseda in moje priznanje ne zadostuje. Poslal sem v boj celo armado detektivov in sam sem jim pomagal iskati, pa nismo mogli ničesar najti.
Ramon ga je vedno bolj presenečeno gledal.
■m
>%4#afi oglasi*
Ptaia mm lahko ttukt » Sa o<H£ovot KTitutiico I • No vpfoitf^o brej
GlMB
9
®IZPOSOJAMO plošče, 'gramofone, radi o-a para te. »ŠLAGER«, Aleksandrova c 4. (prehod >VTktoria< paJače)
KUPIM
TRGOVSKO OPRAVO ■a špecerijsko * in manufakturno trgovino, dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na na-ak>v: Pavla Kenda, Zagorje ob Savi. 4466
BLAGAJNO »NATIONAL«
rabljeno, v dobrem stanju kupimo po zelo nizki ceni. — Pisati pod šifro »National 4505« na upravo *Slov. Naroda«.
MPMMI&ISI
TRGOVINO
z mešanim, blagom odda v najem Ivana Pristovnik, Slovenska Bistrica, mesto. 4468
ali naprodaj hotel, restavracija in kavarna. — Ponudbe na: Hotel >Velebit«, Senj. 4443
SPECERIJ. TRGOVINO
s trafiko, na križišču štirih ulic v Zagrebu, jako prometno mesto, s solidno mesečno najemnino, popolnoma urejen posel, v polnem obratu prodam zaradi bolezni lastnika. Poslovnica Pavleković, Zagreb, IMca št. 144. 4467
HISA
v Rožni dolini, Cesta VTEI št. 44, radi preselitve gospodarja naprodaj. Točnejše podatke, ceno in pogoje pove Jože Am-brožič, Ljubno na Gorenjskem.
4478
HIŠO Z GOSTILNO
v predmestju Zagreba, 5 minut od tramvaja — na glavni zelo prometni ulici, z veliko gostilniško dvorano in točilnico, s tremi sobami za stanovanje, velikim poletnim vrtom, pivnico in stranskimi prostori, z 200 kvadratnih sežnjev stavbišca prodamo radi preobremenjenosti v poslu. Cena 350.000 Din. Krasna pridobitna prilika agilnim ljudem. Poslovnica P»-He-ković, Zagreb, Hica štev. 144.
4481
PAZINO
DANES V GOSTILNI
DRAGA GTJŠTTV Ljubljana, Kapiteljska ulica S,
sveže morske ribe, > brode to«, polenta, rižoto, kaporocoli. ge, musooli in drugo. 4501
DAME, KI IMAJO
ŠE DOLGE LASE
bodo najbolje in najlepše sfrizi rane v priznani česalnici — »VESNA«, lastnica Olga Go-razd, Ljubljana, Beethovnova ulica (»Dunav«)
GOSTILNA »SODČEK na Žab jaku zopet otvor jena. —
Na narodni praznik in v soboto otvoritven koncert. Znižane cene vseh vin, različni zakuski. — Za obilen obisk se pri poro ta gostilničarja Tomšič.
4512
Walet ekspress
LJUBLJANA,   SnM&rtinaka 24
za mal denar garderobo kemično sčisti. posije, tudi obrne, — Pišite, pošljemo iskat. 4506
DAMSKI KLOBUKI
žc od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chic«, Ljubljana. Selenburgova ulica 6/L 107/T
GOJZERJ1
na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4
113/T
MOJ   NOVI CENIK ZNAMK za L 1933
je izšel in vsebuje cene znamk 477 raznih držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Steiner, Zagreb, Masarvkova 5. 4471
pohištvo
Spalnice Din 2200.—
omare >     450.—
postelje >    250.—
kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.-
Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po Konkurenčnih cenah. — Mizarstvo >SAVA«. Kolodvorska ulica 18. Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. 111/T
Najmodernejši
BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRA fflK — Se priporoča
MATKO ŠIJAKOVIC
„Kako smo srečni
„Jutrovih" mladinskih knjig!"
I - -.
Tako so nam pisali srečni otroci, ki so prejeli knjige kot darila za pravilno rešene uganke.
Miklavž naj letos osreči vso mladino
L Prigode porednega Bobija
2. Sinko Debelinko
3. Prigode gospoda  Rožam urnika
4. Janko in Stanko
5. Skok, Cmok in Jokica
6. Bratec Branko in sestrica Mi ca
7. Samo in Joko
8. Osel gospoda Kozam urnika
9. Vrtismroek in Silonoska 10. Popkins
i
iiili!
m p
i i fl
V salta hnjiga stane Din 12.—'9 poštnina Din 2.—.
Pri odjemu vseh 10 knjig ...   Din 90.— poštnina Din 7.—
Pri odjemu 6 knjig.....Din 30.— poštnina Din 5.—
Pri odjemu 4 knjig.....Din 44.— poštnina Din 3.—
Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica.
Globoko potrti sporočamo, da je naša dobra In skrbna mama, oziroma stara mana in tašča, gospa
ana
usar
lastnica kisarne, trgovka in gostilničarka
v torek, dne 29. novembra ob U9. uri zvečer po dolgem in težkem trpljenju, v starosti 56 let, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v četrtek, dne 1. decembra ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Kožarje (>Doigi most«) na župno pokopališče na Viču.
Sv. maša zadušnca se bo darovala v sredo, dne 7. decembra ob ^8. uri v župni cerkvi na Viču.
Blag ji počitek!
dne 80. novembra 1932.
IVANKA KAN C, roj. KTTSAJt — VIKA UBLEP, roj. KUSAR — LJUBA, hčerke — ANDREJ in VINKO, sinova — AVGUST KANC, posestnik in gostilničar — FRANC URLEP, trgovec in posestnik, zeta — IVANČEK in MIRA, ACI in BOJAN, vnuki, in ostali sorodniki.
PODRUŽNICE:
Ljubljana:
cesta 1 MikloSičeva cesta 14
Maribor:
vogal Gosposke In Slovenske ulice
Celje:
Kocenova
ulica 2
#
Kranj:
Ivan Savnik
Praktična darila za M-Iclavža
prvovrstnega domačega izdelka
Za dom:
damske copate (poljubnih barv)
damski Čevlji za dom
otroške copate dalje.
.   k Din 38 a Din 38
od Din 25
Obutev za mraz:
otroški visoki čevlji št. 26—30 .   .   .   k Din 85
otroški visoki čevlji št. 31—35 .   .   .   s. Din
105
Damski elegantni in udobni:
vseh barv in kombinacij   •  • • dalje.
. od Din
145
Odlična kvaliteta in nizka cena odločujeta!
Za deževno vreme in sneg:
snežke .......a Din
galoše............a Din
otroški gumijasti škornji.....k Din
Za štrapac:
trpežni in udobni:
deški visoki in nizki.....od Din
dalje.
dekliški visoki in nizki.   ... od Din dalje.
Moški, elegantni in trpežni:
visoki in nizki .•••...od Din dalje.
Eleganca in zdrava noga zahtevata PEKO — čevelj
95 78 95
85 85
165
Kupujte prvovrstno domače blago!
NAMOČENA POLENOVKA vsaki petek pri L Buzzolini, L j ubij ana, Lingarjeva ulica.
4417
INTELEKTUALNE DAME
obrnite se na Astrosofa, Split, poštni predal 16. Priložite tri znamke po Din 1.50. 118/T
Couch zoSc
Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice (f edermodroce), zimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje
F. Sajovic
L ni hi i* na. S*»~        ji 6
Najcenejši oakup!
KONFEKCIJA - MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, S?   Petrr cesta 14.
STAN0V\WI\
STANOVANJE DIN S00.—
mesečno; 2 sobi, kuhinja, drvarnica, stranišče, 50 m3 vrta. — Hišnik, Gledališka ulica S.
4503
SLUŽB t
MESAR. POSLOVODJO
ki se popolnoma in v vsakem pogledu razume na mesarsko in klobasičarsko obrt, posebno v izdelavi salam, sprejme takoj tvornica Mikšić, Ogulin. — Ponudbe je poslati takoj ali se osebno javiti. 4480
Slatinske tablete za hujšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg.
Doza 100 tablet Din 46.—
Doza 200 tablet Din 74.—
Slatinske tablete proizvaja
LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh.
Lepa jabolka
po Din 2.— kilogram kupite pri
v Ljubljani
AFRIK MODROCE
iz dobrega blaga
Spalne fotele
od Din 1250*— izdeluje samo po naročilu
SITAR KAROL - Ljubljana
WOLFOVA ULICA 12 (dvorišče). Telefon 38-10.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračmh vozičkov, triclklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franku.
»TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles in otroški a vozičkov, LJUBLJANA, Karlovftka c 4.
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, p rtiče itd., krasno vezene in po niglHh cenah
dobite pri
MATEK & MI KES, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj)
Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanjc
Velika izbira p red tiskanih ženskih ročnih del.
Najprimernejia darila za Miklavža si nabavite v konfekcijski, manufakturni in modni trgovini
JOSIP OLUP - LJUBLJANA
Stari trg št. Z (Pod Trančo št. 1)
Glavna zaloga moškega perila iz lastne tovarne
„TRIGLAV44, Kolodvorska ulica štev. 8
SMUČARJI
Največja izbira vsega zimsko-sportnega blaga le pri:
»ALPINA« d. z o. z.
Ljubljana, Masarvkova cesta št. 14 LASTNIK STANE ŠPORN
Specijalna montaža robnikov, lastna delavnica za vsa popravila in
montaže.
DIN SO
O O
NAPE E J
Urejuje: Josip Zngaaćtc. Za >Narodno
— Za upravo in Inaeratm aei Usta: Oton Cnnatot. — Val v Ljubljani.