H229514 JL E T1 E oJJ S5 K E FEBRUAR 1987 • ŠT. 4 GLASILO DEIAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVIII 8. marec — praznik doseženih ciljev ali vzpodbuda za nadaljnji boj Poldrug milijon delovnih mest v naši domovini je zaupano ženskam. To je milijon in pol delavk samoupravljali; za tovarniškimi stroji, inženirk v obratih in na gradbiščih, predavateljic v šolah, zdravnic v ambulantah in operacijskih sobah, znanstvenic v V tej številki • Vse o letošnjem planu • Končna odločitev o beneficirani delovni dobi za nekatera dela tekstilnih delavk je odložena • Ob 8. marcu, razgovor z našimi delavkami • Udeležba na program -sko-volilni konferenci naših mladincev je bila porazna. Kaj so vendarle sklenili? • Ivan Žičkar, predsednik litijske mladine • O poškodbah v lan skem letu • O ustavnih spremem- laboratorijih ... To pa niso še vse delovne žene, od katerih zahtevajo ljubezen otroci, dobro voljo in oporo možje, mladi ljudje vzgled, v delovni organizaciji pa naj bodo požrtvovalne sodelavke svojim kolegom. Zenske danes ne potrebujejo za svoj praznik — 8. marec — enodnevne pozornosti in dragih cvetlic za darilo, ampak vzpodbudo za nadaljnje akcije na poti k enakopravnosti. Clara Zetkin bi morda videla v pravicah sodobne ženske uresničene daljne ideale svojega boja, vendar je dela v tej smeri še vedno dovolj. Osmi marec je postal dan žena leta 1910, ko ga je v Koebenhavnu za to proglasila mednarodna konferenca žena na predlog njene sekretarke, nemške revolucionarke in borke za ženske pravice, Clare Zetkin. Pred tem je že od leta 1890 v Nemčiji vodila žensko proletarsko gibanje in leta 1907 je organizirala prvo mednarodno konferenco žena, kjer je bila tudi izbrana za sekretarko. Glavni cilji praznika žena so še aktualni. Le bežno poglejmo podatke. V najvišjem delegatskem telesu — v skupščini SFRJ je le okrog 15 odstotkov žensk, kot bi bila politika le moški »poklic«. Toda, poglejmo pri nas! V naši tovarni, kjer sta dve tretjini žensk, je v delegacijah od 61 članov le 27 žensk; bolje je pri delegiranju v delavski svet, kjer je 21 žensk in 12 moških. Že pri odborih in komisijah tega samoupravnega organa, ko gre bolj za strokovna področja, je žensk vse manj. V teh organih je le 36 žensk od skupno 122 članov — v treh komisijah ni nobene ženske; v članstvu izvršilnih odborov OO sindikata pa je številčnost na strani žensk — 23 od 35 članov. V Jugoslaviji je med nezaposlenimi več kot polovica žensk in najslabše je med ženskami z visoko izobrazbo. Kvalifikacijska struktura pri nas zaposlenih žensk je pa tudi zrcalo za celo domovino. Ženske, če so zaposlene, so to v večini na nizkoakumulativnih področjih, s povprečno slabšimi delovnimi pogoji. Boljšega primera za to od tekstilne Vsem bralkam čestitamo za dan žena industrije ne bi mogli najti. Za svoje pravice so jugoslovanske žene prehodile dolgo in težko pot — od vrst delavk iz dvajsetih let, ko so demonstrirale proti buržoaznemu izkoriščanju in izražale solidarnost in podporo zahtevam svojih mož, bratov in sinov, do sodelovanja v oboroženem boju. Četrtina od stotisoč udeleženk narodnoosvobodilne vojne je dala svoje življenje za našo boljšo prihodnost, devetdeset jih bo pomnila zgodovina kot narodne heroje. Letos praznujemo 45-letnico ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije in je priložnost, da se vsega tega spomnimo, vendar ne le zaradi preprostega spoštovanja do opravljenega dela, ne le zaradi zgodovine, ampak zaradi sedanjosti in prihodnosti. Namesto suhe čestitke ob prazniku, mislimo vse leto na žensko in njene obveznosti danes; dvojni delovni čas večine zaposlenih žena — na delovnem mestu in doma. Marsikje skrb za otroka leži le na ženinih plečih, in še bi lahko naštevali. Zavedamo se, da so spremembe vsega tega odvisne od spremembe zavesti ljudi, mentalitete, pa tudi običajev, s tem pa od odnosa celotne družbe, ki bi lahko marsikaj naredila v korist žensk. Kot se zavest ljudi ne da spremeniti čez noč, tako bo boj za enakopravnost žensk na tem področju še dolgo trajal. Namesto daril ob ženskem prazniku, pospešimo ta boj! Neuresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v naši državi pogojuje tudi vedno slabše obete za naš nadaljnji ekonomski razvoj, tako tudi za poslovno leto 1987. Trend negativnih gibanj v našem gospodarstvu bomo morali nujno zaustaviti, če ne želimo vedno večjega razvojnega zaostajanja našega gospodarstva v primerjavi z dinamičnimi spremembami v svetovnem gospodarstvu, v katerega bi se morali čim hitreje enakopravno vključiti. Zamude so tolikšne, da v omejenih razvojnih možnostih ni alternativnih rešitev pri sprejemanju ciljev in osnovnih razvojnih konceptov, tako kot jih načrtujeta zvezna in republiška resolucija politike uresničevanja družbenih planov v letu 1987. Leta 1988 zapadejo v plačilo prvi večji reprogramirani zunanji krediti, zato mora biti leto 1987 toliko bolj razvojno orientirano. Poizkušali bomo zopet z mnogimi sistemskimi spremembami v gospodarstvu, v želji odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, žal pa so nove rešitve le preveč teoretično ocenjene in same po sebi še ne zagotavljajo želj enih učinkov. Pravi cilj oziroma naloga našega gospodarstva je, povečati produktivnost in ekonomičnost poslovanja z doseganjem ravni kvalitete svetovnega gospodarstva; slediti torej strukturnim in tehnološkim spremembam, tako da bo znanost tudi pri nas postala proizvodna sila, tehnologija pa ključna vzmet gospodarskega razvoja. Izkoreniniti bomo morali rušilno delovanje inflacijskih gibanj, uveljaviti realne ekonomske vrednosti in tržne zakonitosti, zaostriti osebno odgovornost zgrešenih investicijskih ali proizvodnih odločitev, oblikovati realni tečaj dinarja, stimulirati pozitivne dejavnike proizvodnje, selektivno končati z metodami socializacije pokrivanje izgub, podpirati suficitar-ne izvozne programe ob splošni izvozni usmeritvi, uvažati pa z velikim posluhom tudi za potrebe tehnološkega razvoja, ki je pogoj izvozne orientiranosti in spremljanja svetovnega gospodarskega in znanstvenega napredka. Grehe preteklega obdobja družbenokonomske politike in razvoja širše jugoslovanske skupnosti, ki nam zapuščajo ogromne neporavnane zunanje dolgove, visoke obveznosti do poravnave tečajnih razlik, splošno nelikvidnost gospodarstva, bomo še dolgo časa morali skupno, solidarnostno reševati, ker sicer ne moremo predvideti težkih posledic za naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj. Te obremenitve gospodarstva skupaj, bodo izredno težke, zato bo težak tudi boj za obstanek vsake OZD. Stroga disciplina, velika načrtnost in organiziranost dela, samoiniciativnost in iznajdljivost, intuicia najodgovornejših, povečana produktivnost in ekonomičnost poslovanja, uspešno konkuriranje na zahtevnem zunanjem tržišču s kvaliteto in izbranimi proizvodi, morajo biti glavni cilj uspešnega poslovanja tudi naše delovne organizacije. Plan zaposlovanja delavcev Proizvodnja Predilnica PROIZVODNJA________________________________v tonah 1986 1987 plan 1987 R 1986 bomb.mik.preja 2.463 2.958 120,1 bomb.mik.preja OE 1.055 1.429 155,6 bomb.česana preja 892 895 100,0 stanična preja 404 - - sintetična preja 2.473 2.615 105,7 sintetična preja OE 142 350 246,5 sintetična preja SN 279 450 154,1 predpreja 16 25 143,8 skupaj 7.724 8.700 112,6 H Nm 26,9 27,6 sukana preja 2.192 2.727 124,4 previta preja 5.279 6.124 116,1 od tega pnojna previta 2.817 2.967 105,3 sukana previta 2.181 2.727 125,0 SN 2?6 430 155,8 efektne preje 297 380 156,2 usluge suk. 599 - - . Kljub povečanemu številu zaposlenih iz povprečno 1033 v letu 1986 na 1066 v letu 1987 oziroma povečanju zaposlenih v proizvodnem sektorju iz 841 koncem leta 1986 na 876 v letu 1987, ostaja še vedno največji problem pomanjkanje delavcev, da bi mogli polno zasesti vse proizvodne zmogljivosti. Potrebovali bi približno še 60 ljudi. Nenačrtno sprejemanje ljudi iz republik izven Slovenije je nedopustno, če jim ne moremo zagotoviti minimalnih življenjskih pogojev. Tudi s sedanjim številom ljudi bi v letu 1986 morali proizvesti več kot samo dobrih 7600 ton enojne preje, ne smemo pa pozabiti, da smo uvajali v proizvodnjo nad 40 mladih delavcev, ki so še v dobi telesnega in duševnega doraščanja in da so se povečali bolniški izostanki skupno za 26,6 % oziroma za 9,4 % je bilo več skupaj izgubljenih delovnih ur. Zaradi tolikšne generacijske menjave delavcev moremo tudi v bližnji prihodnosti še pričakovati slabše učinke dela. V neproizvodnih službah načeloma ne bomo jemali novih delavcev, v kolikor ne bi šlo za določene potrebe zamenjave tistih, ki odhajajo v pokoj, prizadevati pa si bomo morali popolnih potrebe v proizvodnih enotah. Pomanjkanje delavcev v posameznih oddelkih proizvodnje, ki jih lahko pogojujejo povečani upravičeni izostanki ali neusklajen proizvodni proces zaradi specifičnih potreb tržišča, bomo odpravljali tudi z začasnim premeščanjem ljudi iz oddelka v oddelek. Rešujemo naš skupni dohodek, zato takšno premeščanje pomeni le obliko pomoči pri doseganju boljših poslovnih uspehov. Plan poslovanja za leto 1987 Plan proizvodnje Že v prejšnji točki smo opozorili na težave doseganja take proizvodnje, kot smo jo planirali z investicijskim elaboratom oziroma srednjeročnim planom, zaradi pomanjkanja delavcev, ki so večje, kot smo predpostavljali. Odpiranje novih obratov ali širitev OZD v naši občini ali sosednjih občinah, od' koder imamo organiziran avtobusni prevoz, se negativno odraža tudi na zaposlovanje v naši delovni organizaciji. Poleg tega smo gotovo manj zanimivi tudi zaradi težjih pogojev, triizmenskega dela pri nas. Za slab odstotek na pomanjkanje delavcev pa vpliva tudi podaljšan porodniški dopust v preteklem letu. Kljub temu, da bomo razširili obseg posluževanja na račun občutno zmanjšanega števila pretrgov (ne fizičnega izčrpavanja!) zaradi ustreznejše tehnologije, pa bodo vse naštete težave zahtevale veliko načrtnosti za doseganje zastavljenih proizvodnih ciljev. Želeti si moremo le, da se bo v tekočem letu zmanjšalo število izgubljenih ur (bolniške na račun epidemičnih obolenj ali zastrupitev z vodo, kot v preteklem letu) in da se bo prvi del novosprejetih delavcev že kvalitetneje uveljavil pri svojem delu. Tako strojne kapacitete v nobeni fazi niso omejitveni faktor produkcije. To se vidi že po oceni izkoristka predilnih kapacitet predilnice pri obstoječem številu vreten (59.342), ki znaša 81 odstotkov. V sukalnici računamo na 79,5 odstotni izkoristek pri približno enakem številu zmogljivosti kot v letu 1986. V previjalnici pa naj bi bil izkoristek 85-odstotni. Povzeto po podrobnejšem planu proizvodnje planiramo v letu 1987 proizvesti enojne, sukane, previte in efektne preje, kot je razvidno iz gornje preglednice: Višina in struktura proizvodnje sta usklajeni s komercialnimi naročili in tehnološkimi zmogljivostmi. Iz preglednice ugotavljamo za 12,6 odstotkov povečano proizvodnjo enojne preje na doseženo v letu 1986, hkrati pa nameravamo presti tudi višjo povprečno številko; za 24,4 odstotkov. Več presukati preje in za 16,1 odstotek več previti. Tudi efektne preje, Fizična produktivnost Z upoštevanjem planirane produkcije in števila delavcev ter manjše proizvodnje v prvih mesecih novega leta, moramo v najslabšem primeru povečati produktivnost vseh proizvodnih oddelkov v povprečju za 5,8 odstotkov. Izogibali se bomo nadurnega dela, ne moremo pa ga v celoti že vnaprej izključiti, če v rednem delu ne bomo dosegli planiranih količin in kvalitete, kot jih bo iskalo tržišče. Ocenjujemo, da nas večji izpad proizvodnje in prodaje V izračunu produktivnosti so upoštevane le ure neposrednih proizvajalcev, torej dohodkovno najdonosnejše, bomo morali narediti in plasirati na tržišču za najmanj 36 odstotkov. S težavami, ki smo jih že navedli, sledimo z letnim planom osnovam začrtanih ciljev sprejetega srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 z vsemi izhodišči, ki morajo zagotoviti najboljši poslovni uspeh. lahko potisne v nelikvidnostih položaj, zato je pred nami težka naloga z vso zavzetostjo doseči postavljene cilje. V spodnji tabeli je prikazana produktivnost po vseh neposrednih proizvodnih enotah, ki pa jo je bolje ocenjevati v skupnem seštevku, torej z indeksom 105,8, če bi med letom le prihajalo do večjih prehodov delovne sile iz enega oddelka na pomoč drugemu oddelku. brez remontnih skupnih in oddelka regeneracije. Produktivnost 19 8 6 P 1 a n 19 87 Indeks prod./uro nrod./uro vilg! 7.668 773.213 46.290 9,92 8.700 804.680 43.775 10,81 109,0 suk. 2.192 210.081 10,43 2.727 241.212 11,31 108,4 prev. 5.273 100.582 52,42 6.124 108.651 59,66 113,8 usl.s. 279 399 57.166 11,86 380 59.876 6,35 53,5 0 produktivnost - 105,8 LITIJSKI PREDILEC STRAN 3 Kakovost — bistveni element gospodarske uspešnosti Uspešnost našega dela, znanja in kakovosti se bo odrazila v doseženi vključenosti v zahtevno svetovno tržišče, do katerega pa moramo priti predvsem preko domačega kupca, ki nadaljuje dodelavo našega proizvoda — preje. Pri upadanju povpraševanja zaradi upadanja kupne moči prebivalstva in krepitve svetovne konkurence, bo imela absolutno prednost na tržišču dobra kvaliteta in Nabava, prodaja Postopno nabavljanje ustrezne surovine ali reprodukcijskega materiala, kot bi jih pokazale potrebe proizvodnje, je iz večih objektivnih pogojev nemogoče, zato smo prisiljeni največkrat v večje enkratne nakupe na zalogo, ki vežejo veliko obratnih sredstev in ogrožajo naše likvidnostno stanje. Tudi v letu 1987 nameravamo uvoziti vso potrebno surovino za nemoten proces proizvodnje. Računamo s prodajo celotne proizvodnje, največ (okoli 66 %) v SR Sloveniji, dobrih ustrezni asortiment, zato ne smemo nikoli pozabiti na zahtevo po najvišji kakovosti izdelkov. Pozabiti pa ne smemo tudi na konkurenčno upadanje stroškov na enoto proizvoda. To je skupni problem vseh članov reprodukcijske verige do finalista tekstilnega proizvoda in končnega izvoznika. Z novo tehnologijo smo zadostili zahtevi po večji kakovosti, tehnološkim dosežkom v svetu pa bomo morali še naprej slediti. 20 % v SR Hrvatski, preostalo pa po drugih republikah oziroma AP Kosovo. V izvozu si bomo prizadevali slediti resolucijskim ciljem SR Slovenije, to je 8 % povečanemu konvertibilnemu izvozu, povečati pa bomo morali uvoz za povečan obseg proizvodnje, če ustreznega nadomestila sintetične surovine ne bomo dobili doma. Bombaž moramo v celoti uvoziti, težili pa bomo bolj na klirinško področje (okoli 62 %). Plan investicij v letu 1987 Nadaljevali bomo z deli, sprejetimi že v preteklem letu (zbiralnik protipožarne vode, betonsko skladišče surovin, iztrošeno opremo, uredili protipožarno zaščito tudi s skupno požarno javljalno napravo; poskrbeli za potrebno pisarniško opremo, poslovni in obratni inventar; dopolnili AOP opremo in drugo. Kot vir sredstev bi nam služila lastna amortizacijska sredstva, pomemben pa je sklep podaljšanje industrijske-tira), zamenjali določeno komisije za plan in programiranje razvoja PL ter njenega IO (gotovo tudi DS-a), da se bomo prioritetno odločali o vseh investicijskih vlaganjih sproti, po kazalcih uspešnosti poslovanja, tako da ne bi zašli v likvidnostne težave. Če bi nastopil problem pomanjkanja obratnih sredstev, bomo sredstva amortizacije prvenstveno namenjali za pokrivanje le-teh. O investicijskih potrebah bomo pisali enkrat posebej. Investicijsko vzdrževanje Gre za ocenjeno investicijsko vzdrževanje vseh mogočih osnovnih sredstev, tako na zgradbah DO in njene okolice, večjih popravil strojne opreme in sredstev. Višine dejanskih potreb se predvsem pokažejo sproti in kasneje kot pa jih moramo načr- V planu izobraževanja in štipendiranja ocenjujemo materialne potrebe vseh oblik dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja novih delavcev ob delu; obravnavamo naše štipendiste in potrebe po novih razpisih, da bi v določenem obdobju mogli zapolniti nastale vrzeli v naših strokovnih kadrih. V tem planu je zajeta tudi vzgoja in izobraževanje pripadnikov CZ, NZ in DŠ ter delegatov naših samoupravnih teles v delovni organizaciji in izven nje. V planu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ugotavljamo potrebna materialna sredstva in sred- stva za izobraževanje po formacijah posameznih struktur, to je TO (teritorialne obrambe), NZ (narodne zaščite) in CZ (civilne zaščite). Opremljenost teh enot je predpisana z zakoni, zato jo želimo le popolnih oz. dopolniti. Plan varstva pri delu obsega potrebna osebna zaščitna sredstva, preventivne zdravstvene preglede in ekološke meritve delovnega okolja letne in zimske. Potrebe izhajajo iz zakonskih obveznosti DO in samoupravno določenih pravic in obveznosti delavca. Plan varstva pred požarom načrtuje predvsem zamenjavo izrabljene gasilne opreme in nujnih dokupov z rastjo DO, pod investicijskimi nakupi pa so zajeti že v planu investicij. Obveščanje v kolektivu se bistveno ne bo menjalo, ne po obsegu niti posebnostih informiranja. V. K. Beneficirana delovna doba za predice Odložen sprejem končne odločitve Proces za priznanje beneficirane delovne dobe za najtežja dela v tekstilni dejavnosti traja že od leta 1980 dalje, ko so delavski sveti v organizacijah združenega dela sklenili, da v njihovem imenu sproži postopek in predloži zahtevek Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja Republiški odbor sindikata tekstilnih delavcev. Akcija je bila kasneje poenotena na vso državo, sam postopek pa je dolgotrajen in zapleten. Pa tudi pristop do reševanja tega vprašanja je v posameznih republikah različen. Za slovenske razmere je bila dokumentacija, ki jo je izdelal inštitut za sociologijo in psihologijo dela iz Niša, pomanjkljiva. Tudi dodatne raziskave niso prinesle vseh potrebnih podatkov, ker jih preprosto ni oz. jih je težko dobiti. Zato je težko dokazati, da so škodljivosti na tistih delih, za katera se zahteva zavarovalna doba, s povečanjem zares tolikšne, da delavci ne morejo dočakati rednih upokojitev. Prav tako ni podatkov o poklicnih boleznih, ker o njih ni vzpostavljena evidenca. Za dokazovanje pa so potrebni in verodostojni le podatki in številke, v katere pa je težko spraviti celovit sklop težavnih delovnih razmer, ki obremenitev tekstilne delavke spreminjajo v težko in za zdravje škodljivo delo, ki ga delavka po določenih letih starosti v večini ni več zmožna z uspehom opravljati v mejah svoje poklicne dejavnosti. Predvideno je bilo, da bo marca letos skupščina skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja Slovenije sprejela dokončno odločitev o tem, ali se beneficirana delovna doba tekstilnim delavkam prizna ali zavrne. V pripravi na skupščino je strokovna komisija SPIZ predlagala zavrnitev predloga, zaradi pomanjkljivih dokazov. Na podlagi družbenega dogovora pa so dolžni predložiti skupščini mnenje k predlogu vsi njegovi podpisniki, torej tudi republiški izvršni svet, gospodarska zbornica in republiški svet Zveze sindikatov. Na posvetovanju predstavnikov teh podpisnikov pa tudi znanih strokovnjakov za varstvo pri delu ter večjih delovnih organizacij, ki-je bilo pretekli mesec v Kranju, je bilo ugotovljeno, da predloženo gradivo ne daje dovolj podatkov za utemeljeno pozitivno odločitev v korist delavk. Zato je bila izgovorjena še ena možnost za dodatno utemeljevanje zahteve. Republiški odbor sindikata tekstilnih delavcev ne more mimo tega, da dokazuje in vztraja na zahtevi, saj dobro pozna težak položaj teh delavk. Meni, da je treba storiti nekaj za tiste, ki so ali še delajo ali bodo šele pričele delati to naporno delo. Zanimanje za ta poklic zadnja leta namreč močno upada in če zaposlovanja ne bomo spodbudili s skrajševanjem delovnega časa, ustreznimi osebnimi dohodki in tudi beneficiranim stažem za najtežja dela, potem se slovenski tekstilni tradiciji kaj slabo piše. To pa se tudi bistveno razlikuje od pristopa k reševanju te zahteve v drugih republikah, kjer so ji bolj naklonjeni, saj bodo na ta način in še z drugimi ukrepi reševali izredno pereč problem nezaposlenosti. Naš sindikat je na pod lagi sklepa razširjene seje izvršnih odborov in sindikalne konference opozoril na problematiko in zahtevo po beneficirani delovni dobi predsednika Republiškega sveta slovenskih sindikatov tovariša Miho Ravnika, enako kot gorenjski in mariborski tekstilci. Pričakujemo, da bo vsaj najvišji vrh slovenskih sindikatov z razumevanjem prisluhnil problemom tekstilnih delavk. Vsekakor je skrajni čas, da se vprašanja tekstilnih delavk, njihovih življenjskih in delovnih razmer, začenjamo lotevati celovito, od delovnih razmer, preko osebnih dohodkov, do kakovosti življenja. To pa ni le stvar posameznih tekstilnih organizacij združenega dela. Problematika nalaga tudi širši družbeni skupnosti, in še predvsem podpisnikom omenjenega družbenega dogovora, da se s problematiko celovito seznanijo, jo preučijo in sprejemajo ustrezne ukrepe za dolgoročno in celovito sanacijo razmer in humanizacijo dela tekstilnih delavcev. M. Kralj Letošnja proslava dneva žena v naši tovarni bo v petek, 6. marca ob 14. uri v sukalnici ali čistilnici sintetike, o čemer pa boste še pravvoča-sno obveščeni. To bo že deseti zaporedni nastop učencev litijske osnovne šole, za ta praznik, v naši tovarni. Mali recitatorji, pevci in igralci nam vsako leto priredijo ljubko proslavo, vsako leto nekaj novega — tako, da smo vedno prijetno presenečeni; marsikateri materi — delavki se utrne tudi kakšna solza. Pridite na kratko proslavo. Za vozače iz Zagorja in Trbovelj bo poskrbljeno! Razgovor z našimi delavkami Delavka — žena — mati Da je danes ženam težje kot možem, ni dvoma. Znani rek, da žena podpira tri vogale, je še kako resničen. Res, roko na srce! Seveda so tudi izjeme, povsod ne more biti enako — ampak to le potrjuje gornjo trditev. Pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žena, se spodobi, da obiščem nekaj sodelavk, ki so pripravljene povedati kaj o svojem vsakdanu. Namenoma sem izbral 2. izmeno, ki je bila takrat na popoldanskem delu. Sogovornice so iz vseh treh oddelkov. Glavna tema razgovora je bila njihovo delo v tednu, ko so na popoldanski izmeni, kot tisto sredo, 18. februarja. Ko končajo delo doma, gredo na delo. Da, z dela na delo. V takem tednu se s svojimi doma skoraj ne vidijo. Zvečer pozno ležejo k počitku — pa vseeno morajo zgodaj vstati. Prisluhnimo jim! Anica Mandelj — previj alka — stanuje v Litiji na Dobravi. Ima dva otroka. Starejša se vozi že v Ljubljano v šolo, mlajši pa obiskuje peti razred v Litiji. »Zjutraj najprej odpravim sina v šolo, grem v trgovino in nato skuham kosilo. Z možem in hčerjo se opoldne ne vidimo. Preden se vrnejo, odidem na delo. Poleg domačega dela, pri katerem mi moji, razen pri kuhi, tudi pomagajo, rada pletem. Ko se vrnem s popoldanskega dela — po dvaindvajseti uri, težko opravim še kakšno gospodinjsko malenkost. Kadar pa delam ponoči, grem zjutraj počivat šele zatem, ko odpravim sina v šolo. Pri delu v tovarni smo preutrujene, sploh pri grobih številkah. Norme naj bodo dosegljive. Omogočale naj bi tudi kakšen trenutek oddiha. Posebno če se preja trga, se ne moremo ganiti od stroja, ne da bi bila prizadeta norma.« Enakega mnenja je tudi Marija Okorn, previj alka, doma iz Velikega vrha. Skrbi za dva sina? Starejši se šola v Ljubljani, mlajši pa hodi v prvi razred. »Mlajšega sem morala sprva spremljati v šolo. Takrat je bilo težko. Z nočnega dela sem prišla peš domov (uro in četrt hoda), nato pa s sinom nazaj v Litijo. Danes sem vstala ob pol šestih, odpravila sina v šolo, nato sem še pred 12. uro po- skrbela za kosilo, ker ima starejši popoldan pouk, nato pa sem odšla na delo. Vrnila se bom po triindvajseti uri, pregledala sinove naloge, saj se sicer nič ne vidimo. Zategadelj je popoldanska izmena najtežja. Menim, da je ženska še vedno bolj zapostavljena od moških. Več dela mora opraviti. Tako je kar pomnim. Če se bo kaj spremenilo na bolje, bo to uspelo šele sedanji mladini.« Tončka Frelih — delavka obiskuje ena osnovno šolo, ob flyerju. Stanuje v Litiji, mlajša pa malo šolo. ima dve hčeri — od katerih »Zjutraj pripravim zajtrk in odpravim otroke v šolo, nato nabavim vse potrebno za kosilo, ki ga moram skuhati do pol enih. Hčeri prideta že prej domov, nato pojemo, pospravim in odidem na delo. Tudi mož dela v Predilnici, vendar v dveh izmenah. Kadar se le da, se tako menjava, da je vedno kdo doma pri otrocih. Pri gospodinjstvu in vzgoji otrok mi mož pomaga. Ko se vrnem zvečer domov, že vsi spijo. Kadar delam popoldan, se z otroki ne videvamo veliko; vseeno pa je nočno delo najtežje. Delo v tovarni je naporno. Kadar primanjkuje delavk, pride tudi le ena snemalka na devet strojev. Norme bi morali prilagoditi kvaliteti materiala — za slabše, bi morale biti milejše. Danes ženske še nismo povsem enakopravne. Na slabšem smo od moških — tak imam občutek. Moški hitro naredijo svoje delo in si privoščijo kratek odmor, me pa moramo biti stalno ob stroju. Zaposlena ženska je bolj obremenjena od zaposlenega moškega. Mislim, da ne bo nikoli drugače.«. Joža Trpin — predica — doma je iz Leskovice— ima tri otroke, od katerih sta dva že odrasla, eden pa hodi še v osnovno šolo. »Zjutraj sem že zgodaj vstala, skuhala zajtrk, odpravila živali — imamo manjšo kmetijo — odpravila sina v šolo, iz katere se vrne kasneje, kot odidem na delo. Tako se do jutra nič ne vidimo, saj bo zvečer, ko se bom vrnila, že spal. Kadar delam popoldan, pešačim na delo (12 km), ker do Leskovice ni prevoza. Najtežje pa je kadar je nočna izmena. Takrat delam ponoči v tovarni, po- dnevi pa doma — poleg gospodinjstva je še kmetovanje!« Joža Zupančič —- predica — stanuje v Litiji, ima hčerko, ki se v šolo že sama odpravi. »Kljub temu me čaka dosti dela. Zjutraj: zajtrk, trgovina, kuhanje kosila in odhod na delo. Z domačimi se čez dan tako sploh ne vidimo. Zvečer doma nisem sposobna za nobeno delo. Dobesedno — vse pade od mene. Delo v tovarni je naporno — prisilna drža ob stroju, boli me križ. Nočno delo je najtežje. Naj bi se ukinilo. Tako bi bilo za delavke bolje. Večkrat smo o tem že Programsko - volilna konferenca naše 00 ZSMS V razpravi je bilo največ pripomb na samo organizacijo 00 ZSMS v PL. Po mnenju razpravljalcev je le-ta zastavljena preširoko glede na število mladincev, ki so pripravljeni delati. Na konferenci je bil prisoten tudi direktor proizvodnega sektorja Franci Lesjak, ki je v nadaljevanju govoril o pravkar končani investiciji in o perspektivi naše tovarne. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da z delovanjem OO ZSMS v PL nekaj ni v redu in da je potrebno vzroke neaktivnosti čimprej poiskati in odpraviti. T Gradišek Foto: M. Šušteršič Kje so mladinke? V petek, 20. 2. 1987, je bila sklicana v gostilni »Kovač« Programsko-volilna konferenca 00 ZSMS PL. Konference se je udeležilo le 10 mladincev. Prisotni so bili mnenja, naj bi se konferenca le izpeljala in sicer s spremenjenim dnevnim redom. Predsednik 00 ZSMS Stane Črne je najprej prebral poročilo o delu mladine v preteklem letu. Nato je prebral tudi program dela za leto 1987. Prisotni smo se s programom sicer strinjali, vendar smo bili enotnega mnenja, da je potrebno čimprej sklicati razširjeno konferenco 00 ZSMS v PL, na kateri naj bi ugotovili vzroke nezainteresiranosti med mladino za delo v ZSMS. Osamljeni predsednik ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ razpravljali. Vemo, da bi bil s tem obstoj tovarne ogrožen, dela pa naj se le v tej smeri. Imamo vsaj upanje, da bomo kdaj s tem uspele. Danes smo ženske enakopravne — imamo volilno pravico in tudi marsikaj, česar nekoč niso imele. Prav gotovo pa je, da žene več delajo od mož — zlasti doma. Povsod pa ni enako.« Pet sodelavk je spregovorilo, toda pet opisov njihovih vsakdanjikov je kot eden. Z dela na delo! Dan za dnem! S tedna v teden in tako naprej. Podobno bi opisala svoje razmere sleherna naša delavka. Prav je, da jih poznamo. Moramo jih ceniti in spoštovati, predvsem pa storiti kaj, da jim bo lažje! M. M. Ivan Žičkar — predsednik OK ZSMS Litija Na programski volilni konferenci Občinske konference ZSMS Litija, ki je bila novembra preteklega leta, so izvolili za predsednika OK ZSMS Litija, našega delavca, Ivana Žičkarja. Pri nas je zaposlen že 6 let, sedaj dela v sukalnici efektnih su-kalncev kot embalirni in transportni delavec. Ves čas je aktiven, vedno je sodeloval v mladinskih vrstah, pa tudi drugih organih in organizacijah. Nikoli se ne izmika delu in odgovornostim, tako je prevzel tudi novo zadolžitev, litijskega mladinskega predsednika. Prav je, da spregovorimo z njim nekaj besed. S kakšnimi načrti se bo vaše predsedstvo OK ZSMS Litija spopadlo v letošnjem letu? Predsedstvo OK ZSMS Litija šteje enajst članov. Sestavljajo ga predsedniki komisij (osem komisij) in sekretar, podpredsednik in predsednik OK ZSMS Litija. Samih sej je letno približno dvanajst, torej se dobivamo enkrat mesečno. Na sejah obravnavamo naše zadeve in v dnevni red tudi uvrščamo gradiva za DPZ in nekatera gradiva iz OK SZDL Litija. Od sedaj dalje bomo na sejah obravnavali po dve osnovni organizaciji iz. KS — OZD, s prisotnostjo njihovih predsednikov, to pa zaradi boljšega skupnega delovanja. Samo delo OK ZSMS Litija pa temelji pretežno na delu komisij, saj imajo te svoje mesečne in letne plane. Navedem naj letni plan OK ZSMS Litija. V načrtu imamo široko akcijo delovanja — sodelovanja z mladinskimi organizacijami, štafeta mladosti in tekoče zadeve. V naši občini imamo petinštirideset mladinskih organizacij in to petindvajset v krajevnih skupnostih, petnajst v ozdih in pet v osnovnih šolah. V to nalogo smo šli zaradi dveh vzrokov: da mlade bolje med seboj spoznamo; da vsaka mladinska organizaci- ja doseže čimbolj trdne stike z OK ZSMS Litija; da delamo skupno, z boljšim delom. Tako smo že v januarju šli v široko akcijo z območnimi konferencami OO ZSMS v naši občini. Rezultati teh medsebojnih srečanj so zelo spobudni, saj je bila udeležba 74 odstotna. Na teh srečanjih je bilo vidno, da na splošno mladinske organizacije delujejo dobro. Še vedno pa se kaže, da mladinske organizacije v krajevnih skupnostih delujejo predvsem na kulturnih, športnih, plesnih prireditvah in na mladinskih akcijah, ne ukvarjajo pa se z vprašanjem zaposlovanja, stanovanjskih problemov, itd. Drugače pa je to v organizacijah združenega dela. Vsaka družbenopolitična organizacija, ki deluje, ima take ali takšne probleme, isto to velja tudi za mladino. Najbolj pereči so naslednji problemi: prostor, financiranje mladinske organizacije, slabo vodstvo v mladinski organizaciji, slabo povezovanje z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami itn. Kakšni so rezultati dela v mladinskih organizacijah? V sedanjem trenutku je dobro delo vidno v naslednjih oganiza-cijah: OO ZSMS Gabrovka — KZ, OO ZSMS Lesna in OO ZSMS Usnjarna. No v tej skupini ni naše — predilniške mladine. Kot vemo, da je ta mladinska organizacija pred leti bila steber dela za ostale mladinske organizacije v ostalih organizacijah združenega dela ali drugače rečeno, vzorec za delo, je ta mladinska organizacija v preteklem letu malo popustila v delu. Bistveni vzrok tega stanja je naše skupno vlaganje pri delu za investicijo. Da bo delo predilniških mladincev v prihodnje dobro, ni bojazni, saj se je tam v minulem letu zaposlilo veliko mladih delavcev. Treba pa jih je pravilno vključiti po aktivih, ki obstajajo. Kako je z mladinsko delovno brigado Franc Rozman-Stane? Na programski seji, ki je bila ta mesec, smo se dogovorili, da letošnje leto brigada ostane v Litiji. Vzrok za takšno odločitev je v tem, da število brigadirjev pa- (Nadaljevanje na 7. strani) Linija za predelavo odpadkov mikalnikov in čistilnih strojev (reciklirna linija). Odpadke dozirajo v to linijo pnevmatsko, po cevovodih. Očiščen (recikliran) material se transportira po ceveh v stiskalnico odpadkov. Stiskalnica odpadkov LTG. Nad njo so montirani trije kom-paktorji vlaken v katere ločeno dovajajo že očiščene odpadke in izčeske česalnih strojev. V bale stisnjen material se vrne v proizvodni proces. V proizvodnji moramo večkrat opraviti poskusno predenje novih materialov, kar nam je potem v pomoč pri odločanju za redno proizvodnjo. Na sliki — poskusno predenje finejših celuloznih vlaken na OE stroju. Redno čiščenje česalnih strojev, ki ga opravljajo delavke in delavci čistilne kolone. Vsak ponedeljek temeljito očistijo po enega od šestih česalnih strojev, namažejo in odpravijo morebitne drobne okvare. Tako pride vsak stroj na vrsto za veliko čiščenje vsakih šest tednov. Za sprotno čiščenje pa poskrbijo posluževalke teh strojev. Posluževalec mikalnikov sproti čisti svoje stroje. Na sliki Avgust Požun. Čiščenje flyerjev. Tudi te stroje je potrebno čistiti po predvidenem izmenskem planu. Na sliki to delo opravlja posluže-valka flyerjev Polona Koci. Po končanem čiščenju morajo seveda delavke tudi pomesti okolico stroja. O poškodbah v lanskem letu O posameznih poškodbah na delu in na poti na delo in z dela smo v Predilcu, kot je to že običaj, mesečno poročali. Na začetek naj nekoliko številčno primerjam podatke z letom 1985. Osnovna ugotovitev je, da je poškodb več, na delu za 10 več in na poti za 7 več. Največkrat so se delavci poškodovali v mikalnici in čistilnici, predilnici bombaža z rezervo in sukal-nici — po sedemkrat. Vsekakor moramo pri relativno visokem številu poškodb (skupno 57) vedeti, da je lansko leto minilo v znamenju intenzivne investicijske dejavnosti. To pa seveda povzroči montažo in demontažo strojev in linij, povečan transport skozi oddelke, ozka grla v proizvodnji, zmanjšan manipulativni prostor in podobno, kar vse vpliva tudi na varnost pri delu. Iz analize pa tudi izkušenj vemo, da je v takih oddobjih vedno več poškodb pri delu. Seveda je treba tudi takoj pripomniti, da pa težjih poškodb, z izgubami delov telesa ali težjimi telesnimi ranami, le ni bilo. Ko se oziramo na lansko leto pa ne moremo, da ne bi pomislili, kako bi se lahko velikim poškodbam izognili, bodisi z večjo pazljivostjo, boljšo urejenostjo delovnega okolja itd. Naj v ilustracijo navedem nekaj tipičnih situacij. Veliklo je bilo padcev in zdr-sev na stopnicah. Zaradi snega, prinešenega na čevljih v prostore, so postale stopnice mokre. Sami pa vemo, kakšno dirko nekateri uprizarjajo pri odhodu na malico oz. z malice. Z nekoliko več pazljivosti do takšnih poškodb ne bi prihajalo. Tipični za lansko leto so tudi naslednji vzroki nesreč pri delu: — med posluževanjem stroja je delavka stopila na cevko in si izvinila nogo; — pri popravilu desk je v oddelku delavec stopil na žebelj; — pri posluževanju stroja je delavka stopila v nezavarovano odprtino kanala klime, ker je sodelavka malo prej zaradi čiščenja odstranila zaščitno rešetko; — pri prenosu cevi je delavec stopil v nezavarovan jašek v novi hali; — pri obhodu stroja je delavka stopila na zaščitno rešetko klimatske naprave, le-ta ni bila brezhibna in se je izmaknila, delavka pa je z nogo udarila ob rob odprtine in si poškodovala koleno. Vsekakor so to poškodbe, ki bi jih lahko pravočasno preprečili brez velikih investicij oz. stroškov. Vzroki za takšne poškodbe niso objektivni. Druga stvar, zaradi česar nastaja dosti poškodb, je utesnjenost v delovnih prostorih. Tako predvsem pri transportnih in manipulativnih delih, pa tudi pri samem posluževanju strojev, prihaja do raznih udarcev ob ogrodje strojev, hidrante in podobno. Seveda pa si moramo prizadevati tudi za zmanjšanje trajnih obolenj v zvezi z delom, ne samo za odpravo vzrokov za trenutne poškodbe. To bo pa seveda zahtevalo bolj dolgoročno obdobje. O enem izmed faktorjev, ki vplivajo na to — ekoloških pogojih dela, (ki so bili prejšnji mesec izmerjeni) pa v prihodnji številki. A. Krhlikar . Prodam Prodam mlade jagenjčke, težke 20—35 kg, po ugodni ceni. Informacije po telefonu št. 881-879. Ugodno prodam 10 let star televizor, »Iskra Montreal«. Informacije na telefonski številki 59. Ivan Žičkar — predsednik OK ZSMS (Nadaljevanje s 5. strani) da v naši občini in tudi v slovenskem merilu. Brigada bo pomagala pri rekonstrukciji »Partizanske magistrale« na odseku Bogenšperk—Temenica v naši občini, s sodelovanjem JLA. To pa ne pomeni, da ne bi šli več na republiško ali zvezno akcijo. Upamo, da si bomo doma pridobili ugled pri starših. Tisti brigadir, ki pa bo izrazil željo, da bi šel to leto na republiško ali zvezno akcijo, mu bomo omogočili pri »Zasavskih brigadah«. Še o štafeti mladosti! Omenil sem že zvezno štafeto. Gotovo ste preko sredstev informiranja (radio, časopi) slišali, da smo dali pobudo, da štafeta krene svojo pot iz Vač. No, ta na- ša pobuda ni uspela. Kot veste bo štafeta v Sloveniji sedem dni in en dan od teh bo v Litiji. To bo 26. marca. Naj omenim, da same štafete ne bo v Litiji, ker je bil dogovor na republiški konferenci ZSMS, da bo te dni štafeta na enem mestu, in to bo v Bohinju. Program v Litiji bo pester. Od šolskega regijskega kviza, okrogle mize, razstave, računalništvo video glasbe do plesa s priljubljeno skupino v Litiji — Big-Benom. Zato vas vabimo, da se te prireditve udeležite tudi predilniški delavci. Kaj bi še dejal? Na koncu tega razgovora pozivam mlade predilniške delavce, da se vključijo v delo mladinske organizacije v Predilnici. Tudi delavci neproizvodnih sektorjev morajo biti poučeni o osnovnih PRIJEMIH ZA GAŠENJE, požarnovarnostnih ukrepih, predvsem pa morajo poznati gasilna sredstva v svojem oddelku. Vidimo, da jih o tem seznanja dežurni gasilec. Izobraževanje, predvsem prektično iz varstva pred požarom, bo letos zajelo vse delavke in ostale, ki ne obiskujejo rednih gasilskih vaj. Osnovna gasilna sredstva, kot tudi postopke ob zanetku požara, morajo poznati vsi! Po predlogu predsedstva SFRJ Začetek ustavnih sprememb Predsedstvo SFRJ je, kar smo že dolgo pričakovali, potrdilo predlog, da pričnemo s postopkom za spremembo ustave SFRJ in ga predalo skupščini Jugoslavije, kjer bo potekalo glavno delo v zvezi s tem. V celoti naj bi bilo končano do konca prihodnjega leta. Sedanja ustava, sprejeta 1974. leta, je bila enkrat že spremenjena. To je bilo leta 1981, ko je bilo sprejetih osem amandmajev, s katerimi je bila uresničena Titova pobuda o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Spremembe, ki jih pričakujemo sedaj, so dosti obsežnejše in pomembnejše, ker bo spremenjen skoraj vsak četrti člen ustave. Pot, po kateri bo vse to delo potekalo, je zelo natančno določena. Prvo in zadnje dejanje spreminjanja ustave bo potekalo v zveznem svetu skupščine SFRJ, glavni akter pri tem pa bo skupščinska komisija za ustavna vprašanja. Zvezni svet je, kot je planirano, že na prvi seji, 11. februarja, uvrstil na dnevni red ta predlog predsedstva SFRJ. Tam je bil po obrazložitvi člana predsedstva SFRJ, Hamdije Pozder-ca »sprejet na znanje« in poslan republiškim in pokrajinskima skupščinama. Delegatske razprave o tem ni bilo. Zvezni svet se bo šele potem, ko bo sprejel soglasje republiških in pokrajinskih skupščin, izjasnil, če sprejme predlog za spremembo ustave in če delegati rečejo »da«, bo zadolžil skupščinsko komisijo za ustavna vprašanja, da pripravi načrt ustavnih amandmajev. To delo bi trajalo štiri do pet mesecev. Ko bodo amandmaji pripravljeni, jih mora potrditi zvezni svet, nato pa gredo hkrati na republiški in pokrajinski skupščini in v javno razpravo. Za odgo- vor obeh plati bo časa nekaj mesecev. Da bi bil predlog ustavnih amandmajev potrjen, mora biti zanj dve tretjini delegatov zveznega sveta. Ce bo glasovanje negativno, se pobuda za spremembo ustave lahko ponovi šele po poteku enega leta. Tak zastoj lahko nastane tudi, če ena od republiških ali pokrajinskih skupščin ne sprejme predloga. Če do tega ne pride in bodo glasovanja pozitivna, preostane zveznemu svetu le še razglasitev ustavnih sprememb. To je zadnje dejanje, ki bi bilo na vrsti konec leta 1988. Lahko pa pričakujemo, da neplaniranih zastojev ne bo, glede na rezultate nedavne javne razprave o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in sklepe, sprejete na trinajstem kongresu zveze komunistov Jugoslavije. Kakšna bo spremenjena ustava je v tem trenutku nemogoče napovedati. Predlog predsedstva SFRJ odpira možnost za mnoge novosti. Spremembe lahko pričakujemo v poglavjih, ki se nanašajo na družbeno-ekonomske ureditve, politični sistem, odnose v federaciji, ustavnost in zakonitost itn. Poleg izrečenih in najavljenih predlogov za spremembe bo med razpravo dosti novih predlogov in pobud. Jasno je, da bo delo za spremembo ustave trajalo najmanj poldrugo leto in to je priložnost, da se vse dobro preveri in sprejme zares najboljše. Vzporedno s proučevanjem predloga predsedstva SFRJ za spremembe zvezne ustave, se bo po republikah in pokrajinah odločalo o spremembah ustav teh družbenopolitičnih skupnosti. Tanjug J. Vukovič S plesa predilcev v besedi in sliki Kot vsako leto, teden dni pred Pustom, smo tudi letos uspešno izpeljali tradicionalni ples predilcev. Igral je ansambel Maj s pevko Ireno Tratnik, za uvod v dobro razpoloženje pa je poskrbel humorist Toni Gašperič. Sedeži v dvorani so bili hitro razprodani. Nezasedenih pa je bilo nekaj miz na galeriji, sedeži na odru in nekaj mest ob mizah za povabljene goste. Za razliko od nekaterih mi- Ples je otvoril predsednik našega Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev, Anton Požek. Za soplesalko je izbral Olgo Kres. Humorist Toni Gašperič je na začetku pravega razpoloženja pozdravil vse: z obrito in neobrito brado, z rdečo kravato, s sivo kravato___ trezne, pijane, resne, nasmejane __in tako kakšnih 10 minut. Gotovo ni nikogar izpustil. ☆ ☆ ☆ nulih plesov predilcev, ko je bila dvorana razprodana, lahko tokrat zapišemo, da se je letošnjega plesa lahko udeležil vsak, kdor je hotel. Za pijačo in jedačo so poskrbeli delavci litijskega gostinskega podjetja. Foto: M. Šušteršič HUMOR DARILO Petrček je prinesel mami šopek rož. — Kje pa si jih nabral, sinko? — Na Moljkovem vrtu. — Pa tovariš Moljk ve za to? — Seveda, saj je tekel za mano! SKRB ZA OTROKA — Ti si pa res dobra ... očita mož ženi, ko se vrne z roditeljskega sestanka. — Kaj pa sem storila takega. — No ja. Pošlješ me na roditeljski sestanek, pa mi ne poveš, na katero šolo hodi naš mule ... Ansambel »Maj« in pevka Irena Tratnik Sedeži v dvorani so bili zasedeni, le na galeriji je ostalo nekaj prostih miz. Drage moje tovarišice, dan žena je že zdavnaj mimo! Običajna gneča na plesišču. PREDILCEV Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.