133. številka
Ljubljana, v ponedeljek 15. junija
XXIV. leto, 1891.
Ishaja vsak dan avefter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt |leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt hita. — Za t nje deSele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. V2. Opravnittvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Brezdomovinci — in zakaj.
Na »Slovenskega društva" shodu in v našem listu izrekla se je beseda „brezdomovinci* in Db ro z d o m o v i n h k i". Naperjena je bila proti na« sprotni nam klerikalni stranki, katero je kaj britko upekla, kakor priča klerikalnega dnevnika uvodni članek »Na delo!" V tem članku, pričenjajočem z besedami »Živelo dejanje!" kateri nas spominja na opasno „Propaganda der T ha t", bi se nasprotna nam gospoda rada oprala te«a očitanja, Češ: „To je brezozirno in nasilno obrekovanje, in sumni-čenje popolnoma neosnovano, proti kateremu protestu jemo z vso odločnostjo0.
Žal, da ta protest ne pomaga prav nič, ker je pridevek „brezdomovinci" le preveč osnovan. S to besedo nikakor nesmo hoteli na častivredno duhovSčino slovensko v obče, najmanje na ono na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, s katero, hvala Bogu, nemarno nikakeršnih nasprotstev in kontroverz, z besedo „brezdomovinci" hoteli smo ožigosati le Ljubljansko kliko in posamične njih pristaše na deželi, ki v redkih slučajih r a d o v o I j ii o, večinoma le v sle d doslej nečuvenoga terorizma plešejo, kakor se jim v Ljubljani gode.
Tej kliki pa velja beseda brezdomovinci v polnem pomenu in v vseh najskrajnejih posledicah in to iz nastopnih nagibov:
Uočena klika je pred dobrimi osmimi leti ostavila skupni narodni prapor in začela manevrirati na svojo pest. Začela je napadati naše najboljše pesnike, najplodneje in najduhoviteje pisatelje, smešila je delovanje naših narodnih društev, osobito čital nie, rogala se je gledališkim predstavam, telovadna društva pa je proglasila za veleizdajska. In če bi se ugovarjalo, da tega ni storila stranka, ampak lažiprorok v Gorici, moramo jih odločno zavračati b tem, da je baš brezdomovinska klika laži-proroka dvignila na svoj ščit, njegove zlobne nazore prisvojila in ga odlikovala z zaupnicami iu adre-saini. Da, brezdomovinsba klika je v svojem glavnem glasilu priobčila zloglasni članek „Narodni h u m-bug", v katerem je bil zbran cvet prorokovih naukov in katerega bi nihče ne mogel podpisati, kdor ima pravo ljubezen do domovine.
To pa še ni vse. Gospodje so na potu nizdolu šli še dalje. Ne le, da so zaceli izstopati iz narodnih društev, v katerih neso mogli dobiti večine, da bi potem vse Člane terorizovali in da vsled tega v nekaterih društvih ni več člana duhovnika, zanesli so razkol tudi mej preprosto prebivalstvo, kateremu so nas slikali  kot brezverce, ki hočemo
sit. t ,
uničiti vso duhovščino in uvesti krivo vero. Začul se je na vseh straneh klic »Vera je v nevarnosti! Liberalci so brezverci 1 i. t. d. Bcurn gratia ad in-fiuitum."
Seveda klic »Vera je v nevarnosti!" ni mogel najti pravega odmeva, ker je popolnoma neosnovan. V nas so cerkve prenapolnjene, nove cerkve se grade, samostani se prezidavajo in širijo, kupujejo celo graščine, inozemske »sestre* pošiljajo vsako leto mnogo tisočakov iz dežele, mi imamo denarja celo za Sudance in če pogledamo za dvajset let nazaj in vidimo, kaj in koliko se je zgradilo samo na Poljanah in na sv. Petra predmestji, potem pri najboljši volji ne moremo verovati, da bi vera bila v nevarnosti. Ta vaba bila je torej slaba, niti verne ribice je neso marale. A neso bili v zadregi za drugo, Se bolj perfidao.
Pri zadnjih volitvah je bilo, ko je brezdomo-vinska klika hotela nas upropastiti s obrekovanjem, da naša stranka z mestnim premoženjem slabo gospodari, da je napravila več dolga, nego je v.-a Ljubljana vredna, da bi nesrečni »liberalci* radi pregnali vse duhovnike in zaprli vse cerkve. Za tako klevetanje zlorabljale so se celo leeo, v nerazsodnih volilcih pa se je nravnost in poštenje uničevalo z denarjem in s pogubnim naukom, da dane besede ne treba držati.
Napominana klika, ki bi po svojem poklici imela ščititi vsako oblast, vsako avtoriteto, začela je grditi najbolj zaslužne, v narodnem boji osivele in z najvišjega mesta odlikovane može, le da bi dosegla svoje krtove namene, da spozabila se jo celo tako daleč, da je proti tovarišu po poklici, proti uzornomu duhovniku in rodoljubu, nahuJBkala slepo tolpo župljanov in uprizorila divjo agitacijo, katere bi se celo divjaki sramovali.
Taka klika, o katerej smo v prestoječih vr-Htah   podali   nikakor  šo   popolno   zrcalo, katera
skuša uničevati narodna društva in podjetja, zanaša korupcijo mej preprosti narod, katera zlorablja lece in druga mesta, katere nezakonita dejanja se pri sodiščih obsojajo, — zaslužuje v polni meri naslov: brezdomovinci. Njej ni za domovino in narod, ampak le za svoje stranske namene, za katere jej je narodnost le srodstvo.
V predstoječih vrstah smo na kratko dokazali, da je naslov „brezdomovinci" utemeljen. Obžalovati je, da je tako in da se stvar več prikrivati ne more. A kakor rečeno, v poslednjih osmih letih zasukala se je stvar tako na zlo, da na vkupno in zložno delovanje za nekaj Časa niti misliti nt. Kadar pa se začne prevrat in se povrne hladni razum, kadar bodo odstranjeni konservativni »prekucubi", ki sedaj zgago delajo, kadar se povrne klika k večno pravim načelom, za katere se mi poganjamo, takrat jim bodemo drage volje dali drug naslov.
Izlet akad. društva „Triglav".
(Dalje.)
Ogledavsi si prijazni trg vrnili so se veliko-šolci v gostilno g. Vaupoliča, kjer se je imel vršiti leoncert.
Ko so prišli na prostorni vrt, našli so ga napolnjenega do zadnjega kotička. Osobito mnogo preprostega naroda prihitelo je iz okolice radovat se v sredino slovanske mladine. Izmej odličnjakov udeležili so se koncerta visokorodui g. okrajni glavar grof Attems, preč. duhovščina Ljutomerska in oko-ličanska, na čelu ji veločastiti g. dekan Skuhala, velecenjena rodbina g. dr. GrSaka itd. itd.
Okolu pol 8. ure stopi na oder predsednik „Triglava" in pozdravi občinstvo, izražajoč posebno veselje nad mnogobrojnimi gosti kmetskega stanu.
Pod vodstvom „Triglovovega" pevovodje gosp. drd. med. Hinka Šukljeja zapoje moški zbor D. Jenkovo: „Slovensko himno". Takoj s prvim svojim nastopom pridobili so si gg. pevci srca vseh poslušalcev, kar je pričalo gromovito odobravanje koncem pesmi.
Druga točka vsporela: »Karašik hrv. pjesama" bila jo kakor nalašč ustvarjena za to, da pokažejo
LISTEK.
Osveta.
(Češki Bp|sal J, Ar bos;   preložil Vinko.) Izuenagla — prav za prav sama nista vedelti, kako je to bilo  mogoče — stala sta drug proti drugemu
Bila sta pred leti, od mladih nog, nerazdružna prijatelja kakor presrčuo ljubeča se dvojčka.
Rodila sta se v isti hiši — le ozka veži delila je njiju rodni stanici.
Kot mala paglavca igrala sta se pred hišo — kot dečka hodila sta skupaj v šolo iu iz šole domov ter vedno skupno uganjala burke.
Kot dorasla mladeniča odvedli so ju jedni in isti dan v vojake, služila sta pri istem polku, pri isti kompaniji in do malega ves ta čas spala sta pod isto streho.
Družno vrnila sta se v rojstno pogorBko vasico, kjer stu kakega pol leta živela kot uzorna brata.
A od tega časa, posebno od usodnega trenotja, ko je jeden izmej njiju opazil, da se je sreča, v kateri je mislil da se nahaja, odvrnila od njega k drugemu — — izogibal se je drugemu.
Sedem let drug z drugim ni izpregovoril, iu če sta se po naključji srečala, obrnil se je vsak na drugo stran.
Sovražila sta se iz dna duše.
A sedaj — oba postavna, krepka moža — stojita drug proti drugemu z najmračnejšim izrazom v zagorelih, hrapavih obrazih.
Oko je zupičeno v oko in iz obeh iskii blesk nenadne razburjenosti. Uitne so kljubujoče stistoene in mišice okrog ust se krčevito gibljejo.
V pest sta bili stisneni desnici kakor bi čakali povelja k prvemu in zajedno poslednjemu smrtnemu udurca v prsi . . .
Tako si stojita nasproti — jedno minuto, dve, tri . . .
ltubinusto jesensko solnce bilo se je baš skrilo za oddaljeno gore — zapad gori v krvavih bojali.
Vse plava v nnjpoetičnejšem somraku: skale in gosti črni les.
Najbližnja okolica — globoko skalno brezno, skozi katero tečo šumeč gorski potok, delajoč niže doli bobneč slap — diha neopisno čarobnost. Skoro opojna vonjava lesna — roji mušic — tu in tam osamela ptica--vse je tako otožno dražestno . ..
In na ozki brvi, prav za prav na tramu, ki
služi za brv čez potok, stojita moža, ki se ne zmenita za nič okolo sebe.
Kukib deset čevljev pod njima šumi potok, kojega valovi se nekoliko korakov daljo ob skali razbijajo v brezštevilne žarno-žolte in rudečkasto bisere . . .
Zdajci dvigneta oba v pest stisneni desnici.
„Ogni Be!- sikne jeden surovo.
„Jaz Be no ognem!"  odvrne drugi kljubujoč
In kakor nu povelje suneta drug druzega s pestjo v prsi.
Jedeu izmei mož omahne, a ne izgubi ravnotežja — drugi se z neuniljivim krikom prevrne v potok.
Valovi grozno zaječe.
Počez v potok padše težko telo se nekoliko-krat prt.vali, potem pa mirno obleži.
Pod glavo odtekajoča voda pobarvana je bila s krvjo.
Mož nu bi vi videl jo vse; a v mračnem obličji njegovem htresla se ni niti mišica.
Treuotje stal je kot soba nepremično, a se najedenkrat ganil, del čez brv ter krenil na gozdno stezo, držočo k bližnjemu selišču —--
tamburaši akad. društva „Hrvatske" pod vodstvom g. drd. med. Frana Kuharja svojo uprav umetniško izvežbanost in spretnost. Ko so odsvirali tamburaši, ni hotelo biti konca odobravanju in dodati so morali še jeden komad.
Kar presenetila pa je osobito izletnike tretja točka. Pod vodstvom g. nadučitelja J. Horvata naKtoj.il je mešani zbor Ljutomerske čitalnice in zapel G. Ipavčevo: »Lastovki v slovo". Pisalec teh vrstic imel je že večkrat priliko, da čuje slovenske mešane zbore, a nikakor ne pretirava, ako trdi, da je malokje videl tako dražestne pevke in čul tako dovršeno petje. Liki srebro lili so zvonki glasovi iz nežnih grl krasuih domorodkinj, spajajoč se s krepkimi zvoki vrlih Ljutomerskih pevcev. Popolnoma naravno torej, da so je morala pesem po navijati.
Mešanemu zboru sledil je kot četrta točka »Slavnostni govor". Govornik g. cand. prof. Fr. G ostrin slikal je veselje, s katerim vsako leto napravlja društvo »Triglav" izlete v domovino, kjer se »Triglavani" ogrevajo na rodoljubnih srcih svojih rojakov in bodre na domačih tleh. Domača tla so sveta tla, njih se moramo okleniti z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. Ako ti jo usoda uničila vse sklepe, ako ti je strla vse nade, nekaj ti je ostalo, ostala ti je domovina. Zi njo delovati in truditi se jo vsakega domoljuba najsvetejša dolžnost. Zato obrača se govornik do Ljutomerčanov s prošnjo, da bi nikdar ne zabili svojih krasnih krajev, kjiT je tekla zibel slavnemu Miklošiču iu dičuemu Stanku Vrazu, da bi posvetili vse svojo silo v njih duševni in gmotni prospeh držeč se vedno gesla: „Sveto služimo sveti domovini".
Burni ž i v i o k 1 i c i in glasno odobravanje bili so dokaz, da je govornik govoril iz srca vseb.
Novo presenečenje vzbudila je peta točka, ko so nastopili pod vodstvom g. uč.telia Schnei-derja „Cvenski tamburaši" in udarjali Komočar-jevo: „V tvojem naročji". »Milo nas je, a smo ljudi", s ponosom lahko trdijo rojaki CvenBki, ki umejo s svojimi žuljavimi rokami izvabljati milo-zvočnlm strunam tako divne glasove. Ponosni so lahko „Cvenski tamburaši" na sebe, ponosen je lahko njih učitelj iu vodja na-nje. Da jo vse občinstvo glasno odobravalo njih sviranje in da se je morala točka ponavljati, razumeje se samo ob Bebi.
Za „Cveuskimi tamburaši" stopil jo na oder Ljutomerski kvartet in tako precizno pel Ipavčevo: „Oblaku", da odobravanje ni hotelo nehati in da se je tudi ta točka morala ponavljati.
Kakor prvikrat, tako so se tudi v sedmi točki: Meverbeerovi Cavatini iz opere »Uobert djavo" pokazali tamburaši akad. društva „Hrvatske" izvrstne mojstre in morali so točki dodati še naš »Naprej", kar je vzbudilo mej občinstvom občno, viharno naudušenje.
V osmi točki nastopil je zopet moški zbor pod vodstvom g. drda. med. Hiuka Šukljeja in pojoč Ipavčevo: „Savsko" istotako kakor poprej častno rešil svojo nalogo.
Če jedenkrat širili so se divni glasovi mešanega zbora v tibojasno noč, ko se je pela kot de-
Ta čas je bila tudi bližnja vasica, h kateri drži stezica, zavita v bajni somrak.
Majhen dvorec — nekoliko posameznih hiš v bregu in nekoliko revnih koč pod strmo skalino, poleg katere drži robata vozna cesta v gozd in naprej po gozdu k veliki cesti — vse kaže vsakdanjo prozo navadnega življenja — a vender--
kaka krasna okolica!
Človeku, ki najedenkrat pride v ta kraj, zdi se, da se ne more nasititi tega pogleda . . .
A vender zopet — — —
Dobro vemo, kako ubogi, preubogi so ljudje, kateri tu žive ter svoje pozornosti nimajo obručati drugam nikamor kot na vsakdanjo bedo, ki nimajo druzega smotra kot bedno življenje svoje, nekateri celo najbednejše životarenje.
Brezštevilne, vsakemu takemu zakotju lastne posebuosti, beda, navade in običaji iznenadejajo s svojo mnogoličnostjo in ljudstvo se vsled vsakdanjosti življenja izogiba vsakdaujoBti.
Neumorna vstrajnost pri delu, malobesednost, da molčečnost — nepoznanje sveta, malobrižnost, tu navidezna, tam odkrita topost a vender globoko, elementarno Čutenje, prehajajoče časih v nebrzdano, nedoumno strast — vse to se človeku zdi da je vsem lastuo a vender ima vsaka oseba svoje posebnosti. (Dalje prih.)
veta točka Viharjeva: »Domovini", žal, da zadnjikrat v tem koncertu. Po izpeti pesmi prikipela je naudušenost do vrhunca in mešani zbor ponavljati jo je moral.
V predzadnji točki nastopili so zopet „Cvenski tamburaši" in želi kakor poprej burno pohvalo.
Zadnja točba Sattnerjev moški zbor: nZi dom" je dostojno završil lepi koncert, kateri bo gotovo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu in na katerega dovršenem uspehu gre v prvi vrsti hvala pevo- oziroma zborovodjem gg. nadučiteiju J. Horvatu, drdu. med. H. Šukljeju, drdu. med. Fr. Kuharju in učitelju Schoeiderju.
Po koncertu vršil se je v gorenjih gostilničnih prostorih ples, živahen, kolikor sta to dopuščali množica plesalcev in neznosna vročina. Mej tem, ko je mladina rajala, zabavali smo se stari, katerim udje niso več tako gibčni, na vrtu. Marsikatera pesem odmevala je še v pozno noč, marsikateri govor čul se je v veseli družbi, dokler ni prenaglo prišla ura, da se je bilo treba posloviti vsaj za nekaj ur. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje <le*ele.
V Ljubljani, 15. junija.
Iz državnega zbora. Jutri pričela se bodo budgetna debata v po-8laniški zbornici. Da bo mogo odobriti budget in druge potrebne predloge do sredine julija, se bode predlagalo prikrajšanje obravnave, da se namreč v specijalni debati ne bode govorilo pri posamičn h naslovih nego samo pri poglavjih. Kakor jo neki list naznanjal, bode v generalni debati govonl grof TaafTo v imenu kabineta. Razni klubi imeli so zadnje dni seje v katerih so končno določili, kako bodo postopali v budgetni debati.
Debata o prosti laki Tržaški
bila je precej dolga in živahna in je poslaniška zbornica v sobotni seji rešila to zadevo. Zastopniki Tržaškega mesta so povdarjali težavno stališče, v katerem se nahaja ne samo trgovstvo, nego vse prebivalstvo vsled odprave prosto luke iu privilegij, katere je Trst užival vsled proste luke od I. 1719, ko mu je bila podeljena pravica, ki ima prenehati s 1. julijem. Povdarjala se je posebno tudi potreba, da vlada skrbi resno za drugo železniško zvezo Trsta z državo, katera potreba se bode zdaj čutila še mnogo bolj. Vsi govorniki so izrekali željo, naj ko novi zakon izvršuje kolikor mogoče rahlo in naj se jemlje ozir na neprijetno stališče, v katerem se nahaja posebno malo trgovstvo v .sled novih odredb. Trgovinski minister omenjal je, da so bo proste luke preživele, da so jih povsod že odpravili prej nego pri nas. Novi časi pa vsejedno puste v tacih mestih takozvane »punti franehi", ki uživajo posebne pred pravice. Proste luke imele so veliko slabih nasledkov za domačo industrijo, ki ni mogla muogukrat vzdržavati konkurence s tujo. To se bodo zdaj zboljšalo, začela so bode živahneja trgovina. Dalje omenja diferencijalnih carin. Finančni minister izjavil se je, da se je naroČilo izvršujočim organom, naj postopajo kar mogoče oziruo proti malemu tr-gov8tvu. Zakon se je potem vsprejel z nekaterimi dodatnimi resolucijami v tretjem čitanji in istotako zakon, ki pritrjuje odredbam ogerske vlade glede uvrstitve Reke v avstro - ogerski carinski okraj. Pri specijalni debati o zakonu glede državne užit-nine v Trstu, oglasil se je slovenski poslanec Na-bergoj ter povdarjal, da je načrt zakona, kakor ga predlaga vlada za veČino Tržaških okoličanov kričeča krivica, ker so po njem vasi uvrščajo v mesto in se jim naklada državna užitnina. Te vasi pa nemajo mestnega značaja niti ga bodo kedaj imele. Ta odredba hudo tlači uboge okoličane, ki bo bili vedno zvesti v vseh politiških viharjih, ki so divjali ob obalih Adrije. Mnogo je še živih okoličanov, ki bo leta 1848, 1859 in 166G zapustili dom, da s puško v roki branijo državo in stražijo ob morski obali proti notranjim in vnanjim soraž-nikom. Zdaj pa naj bi se jim v zahvalo naložilo tako breme hudega davka, ki jih mora gospodarsko in političuo uničiti. Dobroklici doneli so govorniku z desnice, a žal, da prizadavanje slovenskega poslanca nt imelo uspeha. Dotični paragraf je bil vsprejet po predlogu odseka. Tudi ugovori in do-stavki poslancev Burgstallerja in Luzzata bo bili odklonjeni in je bil načrt zakona vsprejet po od-sekovem predlogu v tretjem čitanji.
O napadenem uradniku.
Zarad znanega dogodka v Brucku ob Muri, ki smo ga prijavili tudi mi, interpeloval je poslanec Heilsberg vojnega ministra, vprašaje, kaj namerava storiti, da se zadosti razžaljenemu pravnemu čutu in da se potolaži razburjenost, ki je nastala mej prebivalstvom vsled tega dogodka. Nujno potrebno se mu zdi, da višje oblasti postopajo energično ter dado zadoščenje razžaljenemu meščanstvu.
V nanje države.
Ji uska oboroževanja, „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" prinaša zanimivo vrsto člankov o ruski vojni sili, o katere pomnoževanji pisatelj člankov govori obširno. Posebno se povdarja razvijanje ruskega železniškega omrežja in združevanje Štirih konjiških divizij na mejah vzhodne in zahodne Prusije.
Odstop Glcrsov, Po listih se je začela zopet širiti vest o bodočem odstopu ruskega ministra vnanjih zadev Giersa. Že dalj časa baje je bil njegov upliv omejen le bolj na to, da so se gojile v ruski diplomaciji lepe in prijazne oblike. Zdaj pa je baje njegovo zdravje tako, da mu ne pripušča napornega delovanja.
Izseljevanje Židov*
U Odese se poroča, da se vedno bolj širi izseljevanje zidov. Turški konsulat ima vsak dan nad 100 potnih listov za Palestino vidirati. Vsacih 14 dni v Aleksandrijo odhajajoči ruski parobrodi imajo po 500 do GOO židovskih izseljencev. Tudi iz Ki-šineva in družili središč židovstva v Besarabiji izseljujejo bo premožneji Židi, da bodo kmalu ostali samo najbolj revni, ki se ne morejo nikamor ganiti. •I**'1 Francija in Turčija.
Vest, katero so razširili francoski listi, da je po avdijenci grofa Montebella sultan obljubil dati zahtevano zadoščenje zarad dogodkov v Betlehemu, dementujejo drugi listi. Pravijo, da stvar nikakor še ni tako daleč, temveč da je sultan samo obljubil, da si bodo dal natanko poročati o preporuem vprašanji ter potem pospešil rešitev. Torej stvar nikakor še ni dognana in nekateri listi trdijo, da je ruski upliv segel vmes, drugi pa pravijo, da Turčija po svoji stari navadi hoče vso zadevo zategniti in zavleči.
JPoset italijanskega kraljeviča v Londonu.
Angleški list „Manchester Guardian" poroča, da bodo ob jeduem z nemškim cesarjem prišel v London tudi italijanski kraljevič Kakor pristavlja omenjeni list, se bode to zgodilo na izrecno željo nemškega cesarja in pravi dalje, da bode to gotovo zelo razburilo javno mnenje na Francoskem. Č<3 se obistini ta vest, bodo pač francoski listi pisali nekaj Časa o tem, sploh pa se že začenjajo privajati misli, katero je izrekel John Lemoine v „Matiuu" „An-gleško-italijanska zveza ne potrebuje pisane pogodbe, gotova je že sama ob sebi po Egiptu".
Pruska zbornica dokončala je do malega svoje delovanje. Dvadnevna ponovljena debata o carinah na žito, v kateri je bil odklonjen z veliko večino Riekertov predlog, ki je poživljal vlado, da predloži materijal glede bodočo Žetve, bila je zadnja važneja točka. Zboruje Še gospodska zbornica, da redi nekatere zakone, potem pa bode cesar zaključil sesijo.
Iz angleškega parlamenta*
Uprašanje o preskrbovauji delavcev za starost bode se razpravljalo tudi v angleškem parlamentu. Poslanec Vincent stavil je prvemu lordu državnega zaklada uprašanje, je li vlada hoče imenovati komisijo, ki bi v družbi z raznimi dobrotnimi zavodi pretresavala zadevo delavskega preskrbovanja za starost.
Preganjanje kristljanov v Kitaj u. Francosko vojno brodovje, ki se nahaja na skrajnih mejah vzhoda, dobilo je povelje, da se poda na ustje reke Jang-tse-Kiang, da varuje kristijane. Francoska vlada torej hoče postopati odločno, če bode potreba.
Dopisi.
Iz (Jclovca, 11. junija. [Izv. dop.J Nestrpljivi, kakeršni bo sploh Nemci, ker imajo slabo vest in se vsake slovanske sapice takoj prestrašijo, bo naši koroški, posebno pa še Celovški Švabi. Ni jim dovolj, da po svoji grdi navadi naravnost zaničujejo v deželi vse, kar bi utegnilo biti slovenskega, zaganjajo se sedaj v svoji jezi še prav posebno v PraŽko razstavo in Čehe sploh. Vsak izmej tukajšnjih Germanov, ki bi se hotel napotiti v zlato Prago, bil bi kar naravnost zaklet, in zaradi tega smukajo oni, ki dobro vedo, da je češka deželna razstava v vseh Bvojib delih dovršena in poučljiva, le kar na tihem na pot v češko stolno mesto.
Ne morete si misliti, kako zlobna in neotesana, da, pobalinska zabavljanja se čujejo v nas na to slovansko podjetje po raznih gostilnah, kavarnah in v obče tudi po prodajalnicah. Vsak nemški tujec-popotnik, ki se priklati semkaj, ve kaj groznega in plašijivega o Pragi povedati; liberalni nemški listi pa hujskajo ter bo repenčijo nad plakati češke razstave, ki bo bo na nekaterih javnih krajih prilepili, a v poslednjem času zopet popolnoma odpravili, ker dotičniki niso imeli prej miru pred raznimi sitnoži, ki so v jednomer od njih zahtevali odstranjenja teh naznanil.
Sploh se dela na vse mogoče načine, da bi se
odvračali nemški rojaki od obiska Praške razstave, a to zlati Pragi in češki deželni razstavi ne bode od škode, kajti isti, ki že tukaj zabavljajo, zabavljali bi nič manj strastno tudi ondu in bati bi se bilo le škandalov, za kakeršue so posebno nemški židje kakor rojeni. Pametni in mirni Nemci, hvala Bogu, da je tudi takih še nekaj tukaj, se pa za vse to upitje ne brigajo in kolikor je nam znano, se tudi slovanske Prage ne bodo ogibali.
Pri tej priliki bi Vam lehko marsikaj sporočil o zadnji koroški deželni razstavi, ki smo jo imeli tu leta 1885., pa Vam ne maram kratiti prostora in tudi Vaše č. čitatelje no želim s tem dolgočasiti. Omenim naj le, da se je velika večina razstavskih predmetov po posamezuih razstavljalcili naročila iz drugih dežel, da je nastalo vsled tega mej interesenti veliko besedovanja, prepira, opravičevanja in pisarenja po domačih časopisih in celo tožeb, in da je razstavski odbor bil primoran večer pred otvor-j en j eni nekemu razstavljalcu precej velike cerkvene orgije na ulico postaviti, ker je izvedel, da jih do-tičnik ni sam naredil, marveč jih kar kratko v ta namen s svojo firmo označene naročil iz Nemčije, tukaj pa razstaviti hotel kot domače delo. Takih in jednakih sleparij godilo se je še več, ali pri nekaterih so se raje pregledalo, nego pri drugih. — Zatorej smelo trdimo, da je bila zadnja tukajšnja deželna razstava po večini delo tujih rok, a domačini so se šopirili in bahovito upitje pomagalo jim jo do zaželjenega uspeha, — ker bilo jo nemško podjetje.
Ne bili bi omenjali tega, za koroško deželo povsem nečastnega dejanja, ali bili smo prisiljeni govoriti sedaj, ko se hoče po naših prenapetežih na vse mogoče načine prav nezasluženo ogrditi slovansko podjetje, to je češka deželna razstava, katero si hočemo v večjem številu ogledati tudi mi koroški Slovenci meseca avgusta.
V zlato Prago! To bodi sedaj naš klic, klic vseh Slovanov v Avstriji. Oglejmo si delo in trud poštenih slovanskih rok! To bode našemu slovenskemu narodu gotovo le v korist, ker od bratov Cehov se nam je treba učiti vstrajati v delu in slovanski ljubezni do jeden druzega.
Iz €j}orii|efrajrradu 12. junija [lav. dop.] Kam si zašel, Gornjigrad! Tvoji lastni rojaki teže kmalu ne bodo spoznali, tako si se spremenil; Bre-dišče si postal nemško-liberalni stranki, občinski odbor celo je že v rokah netnškib liberalcev in delajo se žo načrti za „šulferajusko šolo". Grozovito! Nezaslišano! — Take in jednake misli navdajajo človeka, čitajočega v „Slovenci" dopise „iz spodnjo Savinjske doline" (reete iz Gorujegagrada), v katerih hoče g. dopisnik na vsak način dokazati, da se je naš povsem narodni trg v teku jednega meseca popolnoma prelevil. Se pri državnozborski volitvi dne 9. marca imeli smo Slovenci v trgu mnogobrojno veČino 48 glasov proti 3, in še ti 3 glasovi oddani so bili od uradnikov. A glej, tri tedne pozneje, na Velikonočni torek, zgodil se je čudež — iz zavednih, navdušenih narodnjakov postali smo kruti nemškutarji. Kako bi moglo to biti? — Prav lahko. — Ker smo bili tako predrzni, da smo vrgli odbor, katerega ne maramo. Sedaj pa si hoče oua stranka — oziroma g. dopisnik v „Slovenci" svoj srd ohladiti b tem, da nas črni pred svetom, češ, — glejte jih renegatov, glejte, črne bo jim duše!
Zares volila sta z nami dva Nemca, razlogov, ki so ta dva gospoda pri volitvi vodili, ne poznamo. Slovesno pa protestujemo, da bi bil novi odbor plod nemških liberalcev, protestujemo, da bi bila sploh kakega moža v volitev priporočala ona dva gospoda, ki še ue poznata vseh. Menim pa, da je dopisniku „Slovenčevemu" znano, da jeden izmej teh gospodov sploh z nobeno stranko ne občuje, drugi pa z obema, pa nihče n6 more reči, da bi nam Že katerikrat skušal usiljevati svojih nazorov. Mi pa smo, hvala Bogu, dovolj zavedni in samostalni, da si izberemo može po svoji volji, kakor nam drago, usiljevati pa si ne pustimo nikogar, naj bo že sv. Peter ali Pavel.
Zvedeli bi pa še tudi radi od Vas, g. dopisnik ^Slovencev", kdo dela načrte za „šulforajnsko šolo" ? Kdo se je jednako izrazil? — Znabiti pa se rodijo oni načrti v Vaši glavici? — Kaj pa razumevata pod nemško-liberalno stranko v našem trgu? Če dobro preudarite, torej onih dveh gospodov, o katerih sem zgoraj govoril, gotovo ne morete kot stranko računiti. Če pa takozvano „solnčuo" stranko tako imenujete, pa sami sebi v obraz lažete t Vi tudi imenujete to stranko — po Vašem mnenji seveda nemško-liberalno — neznačajuo.  Uprašamo Vas, is
katerih uzrokov jej zamorete neznačajnost očitati?
— Novi odbor Vam je .izvoljeno ljudstvo"? Zakaj tako zaničljivo? — Vam li niso vsi odborniki pošteni tržani in kmetje?   Imate komu česa očitati?
— Če 8e jedenkrat svoje dopise prečitate in premislite, morate so sami preveriti, da ne pišete resnice. To pa se za Vas, g. dopisnik, nikakor ne spodobi 1 „Hrepenite torej sami po pametnem, nepokvarjenem mleku".
Iz Vaših dopisov se ne bodemo resnice učili, zato pa hočemo res, kakor ste nam nasvetovali, svoj „glavni kolomon" prebirati, pa smete zagotovljeni biti, da ne bodemo ne hudodelniki, ne never-niki postali, nič manj, nego ko bi na „Slovenca" prisegali. Stavni čitalniški odbor nam jo mislit sicer to veselje prepreči, ko je v svoji nezmotljivosti dno G. maja spoznal: „Slovenski Narod" je ljudstvu nevaren, — ven ž njim!" Pa če sto mu s tem mislili zapreti pot v Gornjigrad, se jako motite, — Že dohaja z drugim napisom I Pa prišel bodo dan, ko bodemo ta odborov sklep pretehtovali! —
Prejšnji volilci.
Domače stvari.
— (Za slovansko liturgijo) Dalmatinski poslanci naznanili so akcijo za slovansko liturgijo, za katero se hočejo potegniti v državnem zboru in nastopiti proti škofu Nakiču, ki skuša ovirati slovansko liturgijo.
— (S Tolstega Vrba na Koroškem:) 12. junija: — Občinski zastop občino Tolsti Vrh je v svoji seji dne 3. junija t. 1. jednoglasno sklenil in gosp. Gregorju Einspielerju od poslal
ledeče pismo : Priznavamo Vam, visokočastiti gospod, da se popolnoma zlagamo z Vašim delovanjem v koroškem deželnem zboru. Akoravno imate toliko nasprotnikov, vender morata resnica in pravica prej ali slej zmagati. — Izrekamo Vam po svojem prepričanji priznanje popolnega zadovoljstva in Vas zagotovljamo svojega neomejenega zaupanja in vedne udanosti ter Vas imenujemo častnim občanom naše srenje. Bog Vas živi!
— („Hrvatska"), glasilo stranke prava, izšla je povodom tridesetletnice A. S tarče vica v praznični obliki in proslavlja v vezani in nevezani besedi svojega prvaka, kateremu jo hrvatsko akadem. društvo „Zvonimir" poslalo deputacijo, akadem. društvo „Hrvatska" v Gradci čestitalo po svojem zastopniku pesniku Harauibaštći in kateri je z vseh stranij trojedne kraljevine dobil veliko število čestitk in brzojavov. Zigrebški listi priobčili so ozirom tridesetletnice uvodne članke, v katerih razpravljajo jubilanta politiško delovanje.
— (Vrtna veselica „S lav če v a") katero je vrlo delavsko pevsko društvo priredilo včeraj na Koslerjevem vrtu, imela je prav lep in zanimiv pevski program, ki se je večinoma izvršil prav gladko in s pohvale vredno točnostjo. Umetne skladbe najboljih naših slovenskih skladateljev: Forsterjeva ve-ličanska „Domovina" Nedvedova ,Pevčeva molitev" in „Slovo" in F. S. Vilharjeva. „V spomin Miro slavu Vilharju" so dela tolike muzikalne dovršenosti, da bi skoraj rekli, da bolje spadajo v koncertno dvorano nego v okvir veselice na prostem. A »Slavčevo" vodstvo hotelo je pokazati, da je tudi takim skladbam kos in da tudi pri prostejih zabavah hoče občinstvu poduti kaj bolj dovršenega. S hvale vrednim trudom izvršilo je svojo nalogo. V samospevih odlikovala sta se g. Meden in g. Pucin ar, v čveterospevu pa poleg njiju še gg. Sta inča r in Malic. V Vilbarjevi skladbi pel je g. Ba-jec samospev. V češki skladbi „Cigani" pa je bila posebna prilika g. Medenu odlikovati se v samospevu. Vse zbore in samospeve odobravalo je občinstvo z živahnim aplauaom. Stritarjevo „Prešir-nova oporoka" deklamovala je z znano spretnostjo gospodična Ni gr i no v a prav dobro. Mej pevskimi točkami svirala jo vojaška godba, po končanem pevskem programu pa je mladina plesala v salonu. Občinstva je bilo precej obilo, če se pomisli cela vrsta deloma nepričakovanih ovir in zaprek, ki eo včeraj uplivale na obisk „Slavčeve" veselici in da je vreme okolu Četrte ure bilo skrajno preteče. Pri velicih stroških utegne vender le malo ostati za .Prešernov spomenik", kateremu je odločen čisti dohodek te veselico.
— (Včerajšnja javna tombola) napolnila je Kongresni trg in ,Zvezdo*, kjer se je nabralo več tisoč ljudij. Zaradi neugodnega vremena pričala je tombola Ae le proti 4. uri.  Zadeli so:
Ter ne: Jakob Košček in korporal Kramaršič, dijaki Fran Smrdu, Viljem Fntsch in Linhart in del Cot. Kvaterne: hlapec A Kotnik, puškar Zira-mermann, gospodična Rozman, branjevec Gustioger, Blaž Jancelj, Anton Hora in dijak Pavi Schemerl. Kvinterne: gospa F. Mavc, dijak Rudolf Bori in pekovski pomočnik Kari Polak. Prvo tombolo dobil je polir Marek, drugo mesar Martin Zim-mermsnn.
— (Kegljanja na dobitke,) katero je bilo priredilo na Koslerjevem vrtu društvo „Slaveca zaključilo se je včeraj. Dobitke so dobili: I. Ivan Podlesnik. II. A. LeVec III. V. Pregel. IV. S. Fran-cot. V. F. S. Rojnik. VI. V. Pregel. Žaljivi dobitek (jagnje) dobil je g. Pertot.
— (Poročil) se je dno 9. t. m. gosp. Josip Kostanj e vec, učitelj na Colu z gospodično Ka-rolino Puc-ovo.
— (Premem ha v posesti.) Pehanijevo hišo v Florijanskih ulicah, katero je bil pred krat' kim kupil g. F. Bahovec v Ljubljani, kupil je sedaj gosp. Fran Lajovic z Vač, bivši večletni gostilničar „Pri mostu" v Litiji za 8100 gld.
— (Iz Šent Vida nad Ljubljano:) Včerajšnji koncert pri „Kraljici" bil jo prav dobro obiskan. Ituzun doniačincev udeležili so ho ga v mnogobrojnem številu Ljubljančanje. Oddelek vojaške godbe c. in kr. 17. pešpolka izvrševal je svojo nalogo v popolno zadovoljnost udeležencev. Mladina posvetila se je plesu, ki se je vršil na podu, v to določenem, in ko se je ta prenapolnil, nadaljeval na prostranem vrtu. Postrežbe, kuhinje in pijačo je tudi pohvalno omeniti in ko bi nekateri Ljubljanski „gigerli", mej katerimi sta se posebno odlikovala mladiča: Hudabiunigg in Egger s Blabim petjem nemških pesmij ne bili motili veselico, zavrSila bi so bila v vsestrnnsko zadovoljnost. Konočno omeniti je nekega uzmoviča, ki si jo prilastil svilnat dežnik z belim koščenim držajem, katerega pa bode treba pri „Kraljici" oddati, ker drugačo bi se do-tičnik s polnim imenom objavil.
— (Ivan O rti). ) Po zanesljivih poročilih dediči Ivaua Ortba vsote, za katero jo bila zavarovana njegova ladija, to je 2G0.000 mark, še neso dvignili, nego so jo naložili v neki HamburŠki banki obrestonosuo. Po avstrijskih zakonih namreč še ladija „St. Margoretha* ne velja kot izgubljena. Po Ilatnburških določbah pa je zavarovana vsota že zapadla.
— (A k a d. društvo „Slovenija") priredi v sredo 17. junija svojo peto redno zborovo sejo v letnem tečaji 1891 s sledečim vsporedom : 1). Čitanje zapisnika, 2). Poročilo odborovo, 3). Berilo: .Spomini starega fanta" spisal stud. jur. J. Topo-riš, 4). Slučajnosti. Lucal: Kustnei-'d Restauration „zum Magistrat" I. Lichtenfellsstrasse 3. Začetek ob 8  uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor:
— (Tramvaj v Celovci) pričeli so pretekli teden graditi in delo šo precej hitro napreduje. Črta peljala bode od kolodvora po desni struni skozi Kolodvorske in Dvorne ulico, Čez novi trg proti Vrbskemu jezeru do železniške postaje „Schwimmschule". Vse delo ima biti baje v štirih tednih končuno.
— (Učiteljsko društvo v Črnomlji) imelo bode svoj občni zbor dne 2. julija 1891 v šolskem poslopji ob 10. uri dopoludne. Vspored : 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Petje. 4. Lavtarjeva računska metoda. 5. Pristop k zavezi. G. Razgovor o spominkih pokojnih tovarišev. 7. Nasveti. K udeležbi vabi odbor.
Slavno uredništvo „Slov. Naroda".
Ljubljana.
Sklicujoč se na §. 19 in 22 tisk. zak. z dne 17. dec. 1802 zahtevam, da vsprejmete glede svoje opomnje na moj popravek v „Slov. Narodu" dno 6. t. m. štev. 126 še ta le stvarni popravek:
Ni res, da bi se podpisani tovaršije gg. Kr-žiča in Kalana sam branil, ker prav veliko z njima občuje v prijateljski zvezi.
Ljubljana, dno 12. junija 1891.
M. Kolar,
Ht it J n i vikar.
Opomnja uredništva: Kakor „figura" kaže, ima Mahnič že svojo šolo. Kakor MahniČ z znanimi „dodatki", tako bi si vikar Kolar s popravki rad ovil venec slave okolu sicer neslavnega čela. Koliko pa je vreden njegov popravka popravek, vidi se iz nastopnih vrstic: Mi amo v 124. štev. pisali, da so pri uredništvu „Slovenca"
„neukretni g g. K r ž i č, Kolar in Kalaa dobili t o por išče v roke". Na to nam je gosp. Kolar poslal popravek: „ N i res, da bi dobil pri „Slovencu" podpisani toporiSče v roke". Mi smo temu popravku dostavili, da se g. M. Kolar sam brani družbe g g. Kržiča in Kalana. Kdor pravilno misli, nam bode iz-vestno pritrdil, ker sicer bi popravek sploh nobenega pomena ne imel. Da, gospodine Kolar, sami ste se te družbe branili in to javno, da bi sedaj stvar radi zanikavali, je čudno in uprav nerazumljivo bi nam bilo, ko bi ne vedeli zakaj. Vaš dostavek, da s Kržičem in Kalanom prav veliko občujete v prijateljski zvezi, bil je nepotreben in le dokaz, da §. 19. de ne umejete. Po tem paragrafu popravljati je le to, kar se je dejanjski pisalo. Ker smo mi pisali, da ima Vaga trojica pri „Slovenci" toporišče v roki, popraviti je bilo samo to. Kako pa Vi občujete mej seboj, to nam je deveta briga in, mislimo, čitateljem isto tako.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Carigrad 14. junija. Najraočneji rod, Asiri v Jemunu, se je spuntal. Vojaki, nad ustaše poslani, bili so tepeni in izgubili so 100 mož. Guverner Jemenski javlja, da imajo ustaši puške repetirke in kanone. Ministerski svet sklenil, da se v Jemen odpošlje 10.000 mož.
Dunaj 15. junija. „Tresse" javlja iz Dolenje Tuzle: Metropolit Dijouizij v Tuzli včeraj vsled najvišje odločbe zaradi simonije odstavljen. Arhimandritu Sirnicu izročeno upra-viteljstvo škofije. Ta naredba napravila je na pravoslavno prebivalstvo najboljši utis.
Rim 15. junija. „Topolo Romano" : Fogajanja o trgovinski pogodbi mej Italijo, Nemčijo, Avsto-Ogersko in Švico prično dne 27. julija v Bernu. Malvano in drugi višji uradniki imenovani italijanskimi posredovalci.
Razne vesti,
* (Kralj Milan in njegov sin) Kakor se poroča iz Pariza, je da) kralj Milan svojo palačo popraviti in okusno dekorirati. Sicer se godi vse jako tajno, vender pa se ve, da je vse to za mladega kralja Aleksandra, ki bode v kratkem prišel svojega očeta poeetit za štiri tedne. Kralj Aleksander, ki bode skoraj star 15 let, dokončal je vojaške in druge studije iu bode posetil očeta, da ga ta uvede v Pariške salone. Kraj Aleknaoder je jako resen mladenič, kar nt čuda pri žalostnih rodbinskih razmerah, v katerih je preživel svojo mladost.
* (Kobilice v Algiru.) Še vedno je vse poluo kobilic v Algiru. Nad mestom samim se vla čijo že od početka tega meseca kakor gosta megla. Silen veter zanesel jih je v morje, kjer so nedavno kakih 12 morskih milj od obali obkroževale ueko ladijo in na deset centimetrov visoko pokrile krov ladije. Na suhem gredo posebno nad zelenad a vinskim trtam delajo manj škode. Prebivalstvo se trudi na vso moč, da jih uničuje a vse je zaman. Množe se kakor bi rasle iz tal. Novega guvernerja, ki je izposloval poidrug milijon podpore za ubogo deželo, težko pričakujejo.
* (Pogumna Žena.) Gospa Grimvvood, udova poročnika Grimvvooda, ki je bil umorjon pri ustanku v Manipuri, dobila jo od angleške kraljice red Vik torije (jednak naSemu redu Marije Terezije) To je prvi slučaj, da je dobila Ženska ta red, ki se navadno podeluje za izredno hrabrost pred sovražnikom. Pogumna gospa, ki ima Še le 22 let, stregla je ranjence mej najliujim streljanjem upornikov in se je komaj rešila, da je neso ujeli. Njena pisma so dala prvu razjasnila o tem ustanku.
* (Praktična darila.) Vsled neprijetnih skušenj predsednik francoske republike Caniot ne sprejema darov, nego samo od korporacij. Vender je število darov neizmerno. Na zadnjem potovanji dobil je mej drugim z železom okovano pirenejsko gorsko palico, z železom okovan« lesene coklje, mu del mostu, ki ga je nekdaj gradil, tehtnico, bič, za svojo soprogo pa kobilo. Na prejšnjih potovanjih dobil je mej drugim krožnik surovega masla, katero so mu izročile tri belo oblečene dovice v mestu Isignv, ki slovi zarad surovega iiuisIm. katero se tam izdeluje, dalje telovnik iz pasjo dlako. Čipke in ■vllnega blaga, v vrednosti 10O0O frankov sta mu poklonili trgovinski zborn;ci v Calais u in v Lyonu. Naj bolj čudno durili) iz kolonij so tri mlude za-morke, katere je poslal neki afriški glavar. Carnot pa jih ni pustil priti na Francosko.
c- Anateiiiova ustna voda iu zobni prašek s
ohrani uata, kropea Čeljustno meso  tor odpravlja slabo sitpo iz ust.
Jodna steklenica ustno vodo velja 40 kr.; jedna skatlja zobnega praska 20 kr.;  12 Steklenic 4 gld.;  12 ftkiiteli samo 'J glcL (Hi—75)
Lekarna Piccoli, „prl angelju". v Ljubljani, Ounajska cesta.
Naročila so izvršujejo z ohratno poŠto proti povzetju inetfcs,
»LJUBLJANSKI ZVON"
■tojl
za vse leto 4 gld. 80 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v LJubljani:
13. junija: Marija Dogan, hišna posestnika, 82 let, Pokopališka ceata it. 4, Mttrssmus senilis. — Karol Snoj, f- revij ur, 57 let, Kravja dolina št. 11, Tabes dorsalis. — Fran Perntnger, učenec, 16 let, Poljanski nasip Št. 50, jetika.
14. junija: Kranja Čuncrpik, delavka, 19 let, Vrtne ulice št. 8, jetika. — Antonija Bokal, kajžarjeva hči, 7 dnfj, Havptmsnca št. 16, slabost.
Tržne cene r Ljubljani
dne 13. junija t. 1.
Pšenica, hktl. Bel,
Ječmen, . O Oi.
Ajda, „
Pro»o, „
Koruza, „
gompir, .
CH, „
Grah, .
i Haslo, Mast,
Speh frišen
SE
H Ifl
5,69 .   4 M
J 3 25 ' 5 69
.' 6,69 (j 580
,u 3 69
, 10-H -
:U3
.i— 6b
1—154
Špeb povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter .  .  . . Goveje       meso, kgr.
Mrk     - •
Svinjsko , Koitrunovu    , „
Pišanec......
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slaum,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 □metr. „    mehka, 4 ,
Et
Ml 68 2 10
60, -150 -|66
-h
— 40
—18 lisi
2! 23 6 '40 4,40
Meteorologično poročilo.
[ Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	JI* krma v mm.
f f 1 a "7	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	7397 mm. 739 1 mm. 7409 mm.	12 2° C 17-8° C ll-6°C	Sl. BVZ. si. svz. sl. svz.	d. jas. d. jas. d. jas.	000 mm.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-5 mm. 737*8 mm. 737*4 mm.	10*4° C 20-6° C 13'6° C	, brezv. sl. jzh. si. zah.	obl. d.jas. d.jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura 139* in 14*9°, sa 4*5» in 3*5« pod normalom.
dnć 15. junija t. 1.
(Izvirno tolegraBčno porpćilo . vcerai
.....   gld.  92 5S
......9* 50
......110 90
— Khl.
Papirnu rmita .... Srebrnu renta ....
Zlata renta .....
5a/0 inarcna renta .... r 102 40 Akcije narodne butiku   .   .     „ 1014 —
Kreditne akcije.....„   3'10 —
London........116 90
Srebro........,     —■—
N»pol.........„      9 25
C. kr. cekini......, 5*51
Nemške marke.....„ 57*25
4" „ državne arečke iz I. 1U54      250 gld. Državne srečke iz I. 1H64 100   . 179
8gorska zlata renta 4"/,,.......105 gerska papirna renta 5*/,......101
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obe. avstr. 4'/a7« zlati zaat. listi .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 187
Kndulfove srečke..... 10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 160 TrHi»way-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 235
danua
92 55 92 40 111 10 102 45 1015 — 2'J9 75 117 30
— .      9 2«Vs
— ,      5 54
— .    57 55 133 gld. 75 kr.
25 60 60 25
40
50
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja o priliki zadnje bolezni in smrti našega nepozabnega
VAS A
za obilo krasne vorce in šopke, poslane dragemu pokojniku, za mnegobrojno udeleženje pri sprem-Ijevanji k zadnjemu pokoju in za prelepo in gin-ljivo petje pri grobu izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo.
(5i3) Rodbina Petričič-Suyer.
Zahvala.
Zs mnoge izkaze srčnega sočutja mej boloz-iiij<> in o smrti na$o preljubijene mater«', oziroma bubice, prababice, sestre iu tete, gospe
Marije Dogan vdove Rode-tovc
izrekamo za mnoge krasno darovane vonce, za častno spremstvo k zadnjemu počitku ranjceyvsom znancem, prijateljem, sorodnikom iu slav. Šišenski čitalnici najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 14. junija 1891.
(515) Žahijoei ostali.
Iščem za svojo notarsko pisarno v Litiji
koncipijenta
ki je notarski kandidat alj drugače izurjen v zeiuljeknjižnih in zapuščinskih stvareh. — Ustop od 1. julija t. 1. naprej.
(514—1)
Vozovnične zvezke
(Falirsclieinhefte) po jako znižani ceni, za vse evrop-mke železnice in od 300 kilom, naprej za vsako dalju vo, priporoča ter daje prospekte in vsakersna pojasnila o potovanji radovoljno in brezplačno (483—4)
Jos. Pavlin v Ljubljani, pisarna za potovanje.
Zvezki prog, katere se bolj navadno rabijo, so v zalogi.
z lepo in urno pisavo, zmožnega obeh deželnih jezikov, išče e. kr. notar na Gorenjskem. Plača po piearjevi zmožnosti do 40 gld. na mesec. Pismene ponudbe naj se pošljejo s spričevali — kam? pove upravnistvo „Slov. Naroda". (510-2)
V Spodnji Llpnfci blizu Radovljice je prosto-voljno na prodaji
zaga s
kateri obseza l'/a orala in leži tik žage. Pogoji so jako ugodni. — Natančneja pojasnila daje Ivan Babi«, „ Hotel Bastl" v Radovljici. (504-2)
Usnje vzdrži se v »oluct mehko, m v dezjl In f rosi muli« s porabo Ji. Bendlkovega
mazila za usnje.
Za svetljeaje ali voače-njo Jermeni** vosov* poht-»iva in čevljev Jo nedosežena o. lir. iiklj. prlv.
svetilna tekočina
serdicht. za usnje.
Izdelovatelj dobil je za ta dva mazila 80 odlikovani in na stot ne zabvalnih pisem, a upeljana sta vsled ukaza miaisterskegs pri c. kr. vojski, v porabi pa celo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina jo tudi jako dobra za čiščenje črnih slamnikov. (196—9) Cena mašila za usnje:          Cena svetilne tekočine:
Jedna kila.....gl.  1.20    »/i škatljica.....gl.~*80
, —.«0   Vi škatljice......—40
S —-40   '/4      » .....n —ao
■ --20 V.......„ --10
Prodajalcem in vojakom daje se rab»t. Svari se pred ponarejeuimi izdelki. Vsaka steklenica in vsaka Ikatljica ima znamko: J. Bendlk, Ht. Valentin, Oorenjo Av-sirljako. Olavna zaloga pri NcliiiNMnlg-u A Ueber-ju v I,|ubijani; v CelJI pri Trann-u A NUeg«r*Jnt v ltadovl|lel pri Homan-n; na Jeaenlean pri Trevim.
1 steklenica it. 1. 1        . ,2.
1 n .3.
I "IT
je •"r*u"4 -»j* c 3 >^
S
•7» o. © n n ** ** S
a® 9
*— 03 3
d j* g
5 a *
Jud w a
<u c S
o *s
S-=v
o ti rt
E fl >
Nepresegljivo za zobe
je
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepćevajoče, zabranjuje gnjilobo zOb ter odstranjuje iz ust neprfletni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni ustni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće, ohranuje zobe svetlo-bcle, 4 3') kr.
Navedeni sredstvi, o katerih je dofilo mnogo zahvalnih pisem, ima vednn svezi v zalogi ter vsak dan po polti pošilja
lekarna
Dkali jI. Trntoczy
diplomovnni ponoHtnik lekarne in kendk pole,r rotovža v LJubljani.
_ <
5 »
on e_
lil lig
S I S-cs: 1 o n
~ S 2
9.9
3.
«X- BO
■     -J N
(c  -i rs
11
Zunanja naročila se s prvo posto izvršujejo.
^■■aMnaOMBaVaHalaMBr MMHHHHHHalMnlHBMHMM
j KAROL TILL \
Ljubljana, Špitalsku ulice 10. j
Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, ♦ v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pis- S meni papir, žalni kuverti in žalne karte, X blanco, vlzitne in naslovne karte, llustrovane J dopisnice, humoristične karte za turiste, pis- I meni papir za voščila v osmerki, četrtinki ali celi poli, voščilne karte, obodne karte in vizitnice v najelegantnejsi in najmodernejši
Obliki. (45G-3;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
7401