STARA IMENA KRAJEV
Št. Jurij in Šentjurci
Krajevna skupnost Podta-bor je izvedla referendum. na katerem se je velika večina prebivalstva odločila, da po-stane Podtabor spet nekdanji Št. Jurij. Starodavno poimeno-vanje po patronu župne cerkve je bilo »popravljeno« 1953. le-ta, ker je s svojo cerkvenostjo oz. verskostjo motilo skladje »naprednih časov«, ko so skozi opij socializma propagirali ko-munistični raj.
Prav je, da se spoštujejo želje prebivalstva glede imena nji-hovega kraja! Najstarejši znani zapis Šentjurja sega v leto 1357 in se glasi nemško Sand Gor-gen. Listino hranijo v Držav-nem arhivu na Dunaju. Lepo bi bilo, če bi se Šentjurci po-trudili in si listino s prvič nave-denim imenom svojega kraja preskrbeli. V naslednjih 6 Iisti-nah iz 15. stoletja - od leta 1436 do 1485 - se glasi ime Sand Jorigen. Sand Jiirgenn in Sand Jorgen. Slovenska oblika Šent- ali skrajšano Št. je nastala iz nemžkega Sand/ sant. ta pa iz latinske besede sanctus, t. j. sveti. V angleščini in francoščini se glasi Saint, to-rej je močno razširjena.
V Republiki Sloveniji zdaj ni nobenega kraja, ki bi se urad-no začenjal s Št., bili pa so do leta 1952,' tako npr. tudi Št. Vid in Št. Pavel v naši občini. Pre-imenovalna čistka je bila glede tega popolna. Na slovenskem delu avstrijske Koroške pa je še 38 takih krajev, npr. Št. Vid ob Glini. Št. Jakob v Rožu. pa tudi Št. Jurij, severno od Ce-lovca. V nad 30 kraj_evnih ime-nih v Sloveniji se St. izpisuje in piše skupaj z drugim delom besede. tako npr. Šentilj. Šen-trupert itd. V okrog 100 krajev-nih imenih pa seje začetni Šent- obrusil in iz Št. Danijela je nastal Štanjel, iz Št. Kancija-na je nastal Škocjan, iz Št. Mar-jete je nastal Šmarjeta, iz Št. Mavricija je nastal Smaver ali Šmarca, iz Št. Marije je nastalo Šmarje itd.
Za besedo šent v pomenu sveti je značilno, da se v slo-venščini pojavlja samo v kra-jevnih imenih, zato menda je Slovar slovenskega knjižnega jezika sploh ne navaja. Št. je pridevnik, in sicer oblikovno nespremenljiv, daljša oblika Šent- pa se piše samo skupaj z drugim delom imena. Oblika
Št. more stati samo pri krajev-nem imenu. v imenih prebival-cev pa jo je treba izpisovati v polni, neskrajšani obliki.
Po pravilih slovenskega knjižnega jezika je torej prebi-valec Št. Jurija samo Šentjuri-jec ali Šentjurijčan, pridevnik pa se knjižno glasi šentjurijski kot je knjižno edino pravilno in smiselno reči, npr. da gremo v Št. Jurij ali v Šentjurij. Ker vsi dobro vemo, da prebivalci Podtabora sami sebe imenuje-jp Šjnturci, kar se knjižno glasi Šentjurci, in da se mnogi od njih dnevno vozijo v Šentjurje. ne v Št. Jurij, je v skladu z res-nično krajevno rabo ime njiho-ve vasi samo Šentjurje. Iz lju-bezni do jezikovne resničnosti in z njo usklajene jezikovne oblike zato Šentjurcem predla-gam oz. svetujem, da se odloči-jo za resnično živo ime Šent-jurje. ne pa za zgodpvinsko. vendar mrtvo obliko Št. Jurij.
Naj se odločijo tako ali dru-gače, želim jim lepe božične praznike in veliko sreče v no-vem letu, enako pa tudi prebi-valcem Starega Apna, ki se bo-jo preimenovali nazaj v Škocjan.           J. MULLER