Občinski red

in

občinski volilni red

za

vojvodino Kranjsko.

Priredila

dr. L. Pogačnik in dr. Ferd. Tomažič.

Ljubljana 1910.

' Izdala in založila Katoliška Bukvama.

Tiskala Katoliška Tiskarna.


■






• . _• - .

Mm

, . - ■ . ...

. • •••• •: * - x - <. -• . . .

. *;

i

Občinski red

občinski volilni red

vojvodino Kranjsko.

Priredila

dr. L. Pogačnik in dr. Ferd. Tomažič.

Ljubljana 1910.

Založila Katoliška Bukvama.

Tiskala Katoliška Tiskarna.

0)ct!Z4iFl

Uvod.

Zakon z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32,
je mnogo važnih določil dosedanjega občinskega
reda in občinskega volilnega reda za deželo bi¬
stveno izpremenil.  Ker ta zakon odrejuje
obenem tudi za celo deželo nove občinske volitve,
postala je nova ročna izdaja celotnega občinskega
zakona neobhodno potrebna.

Dosedaj je prvotni občinski zakon za Kranjsko
z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2, doživel
delne izpremembe po zakonih z dne 15. okt. 1868,
dež. zak. št. 13, z dne 23. avgusta 1876, dež. zak.
št. 15, z dne 10. aprila 1881, dež. zak. št. 7, z dne
15. januarja 1882, dež. zak. št. 8, z dne 11. maja
1888, dež. zak. št. 14, z dne 21. avgusta 1888, dež.
zak. št. 23, in p* pravnavedenem najnovejšem
zakonu.

• Pri ureditvi smo se držali sledečih načel:

Izpustili smo vsa dosedaj razve¬
ljavljena določila označenih zakonov
in uredilivsa določila v enoten sistem,
uvedli smo enotno terminologijo v zmislu
novel i n o d pravili kričeče slovnične na¬
pake, držeč se po možnosti prvotnega
besedila; vse to pa le v kolikor je bilo
za jasno umevanje zakona potrebno,
ne da bi bili z misel določil le količkaj
iz pr e menili.  Posebno besedilo mnogih določil
zakona iz leta 1866. je bilo naravnost nerazumljivo.

Upamo, da smo ustregli s tem posebno
praktičnim potrebam  županstev, občinskih
odborov, društev in posamnikov, za katere je
bila taka izdaja že pred najnovejšim zakonom
skrajno potrebna.

Izdajateljstvo.

1 *

■






I

■ ■■

...  ■ ■; ■

„ : . . .. • •

' ■ ,• • . j . ' .

. -.'-v. .

, • •. .! \ •/:. .. ... ■ -

. ;;i, :r:',č:,  . : ...... ' \

i

-. '■ ■■■ ... 1  •’

.v' l



1


Postava,

veljavna za kranjsko vojvodstvo,

s katero se razglaša občinski red in red za
volitve po občinah.

Zvidelo se mi je, da s pritrditbo deželnega
zbora Mojega kranjskega vojvodstva na pod¬
lagi zakona, danega 5. dan marca meseca
1862. leta, št. 18 drž. zak., priloženi občinski
red in k njemu spadajoči red za volitve po
občinah razglašam ter ukazujem tako-le:

Člen I.

Ta občinski red in k njemu spadajoči red
za volitve po občinah veže vse tiste ohčine
Mojega kranjskega vojvodstva, katere nimajo
svojega posebnega občinskega zakona.

Člen  II.

Naredbe prvega, druzega in tretjega po¬
glavja občinskega reda imajo precej obveljati.

Člen  III.

Precej je skrbeti, da se po občinskem vo-
livnem redu in po naredbah tretjega poglavja
občinskega reda postavijo novi občinski za-
stopi.

6

Člen IV.

Kadar se v kaki občini po zakonu naredi
nov zastop, naj precej v njej do dobrega ob¬
velja občinski red, kolikor še ni obveljal po
členu II.

Člen  V.

Mojemu državnemu ministru je naročeno,
da ta zakon v dejanje postavi.

V Budi,  17. februarja 1866.

Franc Jožef 1. r.

Belcredil- r.

Po naj višjem povelju:

Bernard vitez Meyer 1. r.

Zakon

z dne 17. oktobra 1910,

veljaven za vojvodino Kranjsko,

s katerim se razveljavljajo ali izpreminjajo ne¬
katere določbe občinskega reda in občinskega
volilnega reda za vojvodino Kranjsko z dne
17. februarja 1866, dež. zak. št. 2.

Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvo¬
dine Kranjske ukazujem tako:

Člen I.

§§ 17. in 18. občinskega reda za vojvodino
Kranjsko z dne 17. februarja 1866, dež. zak.
št. 2, se razveljavita.

Člen II.

§§ 2., 3., 4., 7., 13., 14., 20., 26., 39., 42., 88. in
90. občinskega reda se deloma izpremene, de¬
loma razveljavijo in veljajo namesto njih sle¬
deča določila.

Člen  III.

§§ 1, 2, 3, 4, 5, 6., 7, 8, 10, 11, 12, 13,
14, 15, 17, 18, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29,
30, 31, 34, 36, 38. in 43. občinskega volivnega
reda se v sedanji besedi razveljavijo in sto¬
pijo na njih mesto, oziroma se jim dostavijo,
sledeča določila.

8

Člen IV.

V veljavi ostanejo občinski red in ob¬
činski volivni red z dne 17. februarja 1866, dež.
zak. št. 2, izpreminjajoči veljavni zakoni, v
kolikor jih ta novela ne prenareja ali od¬
pravlja.

Člen  V.

Ta zakon stopi v veljavo takoj.

Izven deželnega stolnega mesta Ljubljane
je po vseh občinah vojvodine Kranjske pričeti
z novimi volitvami po tem zakonu tako pravo¬
časno, da bodo razgrnjeni volivni imeniki
vsakomur na vpogled najkasneje, ko poteče
leto po objavi tega zakona.

Dosedanji občinski odborniki in namest¬
niki ostanejo v uradu tako dolgo, da se iz-
vrše volitve po tem zakonu.

Člen VI.

Mojemu ministru za notranje stvari je na¬
ročeno izvršiti ta zakon.

Dunaj,  dne 17. oktobra 1910.

Franc Jožef 1. r.

Haerdtl 1. r.

Občinski red za vojvodino Kranjsko

Prvo poglavje.

0 selskih občinah sploh.

§ 1 .

Sedanje selske občine naj ostanejo tako,
kakor so, dokler se po tej postavi ne prena-
rede.

§ 2 .*)

Dve ali več selskih občin je po njih zasli¬
šanju mogoče, ako ne ugovarja iz javnih ozi¬
rov politično deželno oblastvo, po sklepu de¬
želnega zbora, ki potrebuje Najvišjega odobre-
nja, združiti v eno iselsko občino tako, da te
občine niso več same svoje.

Premoženja in imovine posamnih občin pa
proti njihovi volji v takem slučaju ni združiti.

Glede uporabe dohodkov iz ločenega pre¬
moženja velja, ako ni bilo dogovora, določba
§ 70. občinskega reda.

§ 3.*)

Ena selska občina se sme, ako ne ugo¬
varja iz javnih ozirov politično deželno obla¬
stvo, po sklepu deželnega zbora, ki potrebuje
Najvišjega odobren ja, razdružiti v dve ali več
selskih občin, ako ima vsaka izmed občin, ki
se imajo razdružiti, zase dovolj sredstev za
izpolnjevanje dolžnosti, katere ji nakladata
domače in izročeno področje. Preje pa je treba
dotično občino zaslišati ter do dobrega ločiti
skupno premoženje in imovino in skupna bre¬
mena.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

1 *

10

§ 4.*)

Izpramembe občinskih meja, v,sled kate¬
rih 'občina še ne preneha, smejo se po zasliša¬
nju idotičnih občin odrediti po sklepu dežel¬
nega odbora sporazumno s političnim dežel¬
nim oblastvoim ne glede na to, če so se na iz-
premenibi prizadete občine sporazumele aline.

§ 5.

Vsako nepremično posestvo mora spadati
v kako občino, samo taki dvori, gradovi in po¬
slopja s pripadajočimi vrti in gaji ne, katera
so namenjena, ida v njih cesar ter [najvišje
dvorstvo ali stanuje ali samo včasih prebiva,.

Drugo poglavje.

0 občanih.

§ 6 .*)

Občani so, ali:

a) domačinci, to je tiste osebe, katere imajo
v občini domovinsko pravico, ali

b) občinski družniki, to je tisti, ki so sicer
brez domovinske pravice v občini, toda
imajo v občini kako hišo ali zemljo, ali ki
plačujejo direktni davek od takega obrta
ali pridobitka, ki ga imajo na svojo roko
v občini, ali ki stanujejo v občini in tam.
od kakega dohodka davek plačujejo.

§ 7.§ **)

Doimovinstvo urejujeta zakona z dne 3. de¬
cembra 1863, drž. zak. št. 105, in z dne 5. de¬
cembra 1896, drž. zak. št. 222.

*) Po zakonu z dne 15. oktobra 1868, dež. zak. št. 13.

**j Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

11

§ 8 .

Tisti občani po mestih in trgih, ki so do¬
bili meščanstvo ali tržanstvo, ker jim ga je
podelila občina, in tudi tisti, ki ga šele v pri¬
hodnjem dobe po enaki poti, imenujejo se me¬
ščani ali tržani. Za podeljeno meščanstvo ali
tržanstvo sme občina jemati domovinščino.

Mestne in trške občine lahko dado po¬
sebno zaslužnim avstrijskim državljanom
častno meščanstvo ali tržanstvo, druge selske
občine jih pa lahko izvolijo za častne občane.

§ 9 .

Občani imajo pravico, da v miru prebivajo
v občini.

Oni so po določilih tega zakona deležni ob¬
činskih pravic in koristi, pa tudi občinskih
dolžnosti in bremen. Občinski domačinci
imajo vrh tega še pravico, če obubožajo, da ob¬
čina zanje skrbi po njihovi potrebi.

Meščanom in tržanom je prihranjena pra¬
vica do ustanov in"naprav samo zanje na¬
pravljenih. Častni meščani, tržani in občani
imajo take pravice, kakor občinski deležniki,
toda brez njihovih dolžnosti.

§ 10 .

Vnanjim, ki isvdje domovinstvo dokažejo,
ali vsaj izpričajo, da so storili vse, česar je
treba, da se dobi tak dokaz, ne sme občina
kratiti prebivanja v svojem ozemlju, dokler
oni in njih družine žive bre;z madeža, in dokler
občinski milodairnosti niso nadležni.

Če vnanji meni, da mu občina v tej reči
dela kako krivico, lahko pomoči poišče pri po¬
litičnem okrajineim oblastvu.

12

§ 11 .

Zasebne pravice sploh in zlasti pravice do
lastnine in vžitka, ki jih imajo cele vrste ali
posamezni občani, ostaja/jo nespremenjene.

Tretje poglavje.

0 občinskem zastopu.

§ 12 .

Občino zastopa v njenih rečeh občinski
odbor in občinsko starašinstvo.

§ 13.*)

Občinski odbor obstoji v občinah, ki imajo
imanj kot 100 volivcev, iz 9 članov, v občinah,
ki imajo 100 do 300 volivcev, iz 12, v ornih, ki
imajo 301 do 600 volivcev, iz 18, v onih, ki
imajo 601 do 1000 volivcev, iz 24, in v občinah,
ki imajo nad 1000 volivcev, iz 30 članov. Po
občinah, katere imajo ali bi v prihodnje imele
v sebi po dve ali več podobčin, ki so bile kot
take ido leta 1850., naj se ta odbor voli tako, da
izvolij o najprej e volivci vsake take podobčine
skupaj po enega odbornika.

Kar bi po tej volitvi še manjkalo odbor¬
nikov do polnega števila, naj jih izvolijo vsi
občinski volivci po volivnih razredih. Ako šte¬
vilo teh še ostalih odbornikov ne bi bilo de¬
ljivo s številom volivnih razredov, poviša naj
se v tisto najbližje število, ki se da tako deliti.

Za nameščanje zadržanih ali manjkajočih
odbornikov naj se iizvoli v vsaki občini naj¬
manj pol toliko namestnikov, kolikor je od¬
bornikov. Vsaka izmed imenovanih podobčin

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. St. 32.

13

naj izvoli enega namestnika. Kar bi namest¬
nikov še manjkalo, naj jih izvolijo vsi občin¬
ski volivci po volivnih razredih, v slučaju pa,
da občina nima podobčin, izvolijo naj se na ta
način vsi namestniki. Ako se število namest¬
nikov, katere je treba tako izvoliti, ne da de¬
liti s številom volivnih razredov, poviša naj se
v tisto najbližje število, ki se da tako deliti.

§ 14.*)

Vsaka občina, ki je bila nekdaj pod občina,
pa se je razdelila na podlagi občinskega za¬
kona z dne 17. marca 1849 v dve ali več samo¬
svojih občin, dobi, kadar se združi z eno ali
več občinami v eno selsko občino (§ 2.), vse
posebne pravice, katere daje nekdanjim pod-
občinam prejšnji paragraf in ta zakon sploh.

§ 15.

V občinskem istarašinstvu je župan in vsaj
dva občinska svetovalca.

Kjer je po opravilih in okolnostih treba,
odbor število občinskih svetovalcev lahko pri¬
merno pomnoži.

Toda v tem številu ne -sme svetovalcev
biti nad tretjino odbornikov.

Člani starešinstva so tudi odborniki, in
všteti so v odbor.

§ 16.

Odbornike in namestnike volijo po §§ 13.
in 14. tisti, ki imajo v občini pravico voliti.

Kdo sme voliti iln izvoljen biti, ter kako se
voli, to natanko določa občinski volivni red.

(§§ 17. in 18. sta se razveljavila z zakonom
z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.)

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

14

§ 19.

Občinski odbor izmed sebe izvoli župana
in občinske svetovalce. Kako se ima to vršiti,
podrobneje določa občinski volivni red.

Občinski svetovalci se vrste po šitevilu gla¬
sov, s katerimi so bili izvoljeni.

Če sta imela dva enako število glasov, naj
razsodi žreb, kateri bolde pred drugim v vrsti.
Po tej vrsti oni namestujejo župana, kadar
sam ne bi utegnil službe opravljati.

§ 20 .*)

Vsak občan, ki ima pravico biti izvoljen,
mora izvolitev sprejeti, ako je izvoljen pra¬
vilno za odbornika ali namestnika ali v stara-
šinstvo.

Izvolitvi se smejo odreči samo:

1. ) duhovniki in javni učitelji;

2. ) dvorni, državni, deželni in javnih za¬
kladov uradniki in služabniki, ki še služijo;

3. ) vojaki;

4. ) nad 60 let stare osebe;

5. ) tisti, ki so 'Opravljali službo v občin¬
skem starašinstvu celo votivno dobo, za dobo
prve prihodnje volitve;

6. ) tisti, ki imajio na sebi kakšno telesno
hibo, katera bi jim branila opravljati uradne
dolžnosti, ali ki trajno hudo bolehajo;

7. ) osebe, katere so vsled svojih navadnih
opravil pogosto ali dalje časa vsako leto z
doma.

Kdor bi se brez takega izgovora branil
sprejeti izvolitev ali sprejeto službo dalje
opravljati, zadene ga globa, katero odmeri
lahko do 200 K deželni odbor, ako ga občinski
zastop naprosi.

Globa gre v občinsko blagajnico.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

15

§ 21 .

Odborniki, namestniki in člani starašin-
stva se volijo za tri leta.

Tudi, kadar ta čas mine, ostanejo v službi,
dokler novi zastopniki še niso postavljeni v
službo.

Odstopniki se zopet lahko volijo, če jim
zakon ne brani.

§ 22 .

Če se izprazni mesto župana ali kakega
'Občinskega svetovalca pred koncem teh treh
let, mora odbor za ta čas, kar ga je še, najpoz¬
neje v 14 dneh izvoliti novega župana ali sve¬
tovalca.

Če se izprazni mesto kakega odbornika,
naj župan, ako je bila tega odbornika izvolila
kaka nekdanja poidobčina (§§ 13. in 14.), po¬
kliče njegovega namestnika; če ga je pa bila
vsa občina izvolila, naj pokliče v odbor tistega
namestnika, kateri je imel za odstopnikom
največ glasov v tistem volivnem razredu, v ka¬
terem je bil odstopnik izvoljen.

Če jih je imelo več enako število glasov,
razsodi žreb.

Če se tako odstopnik ne da nadomestiti,
naj se v njegovi podobčini (§§ 13. in 14.) ali v
njegovem volivnem razredu po zadnjem ime¬
niku volivcev nemudoma napravi dopolnilna
volitev za ta čas, kar ga je še do prihodnje
volitve.

§ 23.

To, kar določa § 22., kako se ima klicati
namestnik, naj se dela tudi tačas, kadar bi
kak odbornik zaradi kakega zadržka dalje
časa ne mogel službe opravljati.

16

§ 24.

Župan in svetovalci, kadar nastopijo služ¬
bo, morajo predstojniku okrajnega oblastva
ali njegovemu namestniku v roke vpričo ob¬
činskega odbora po obljubi, ki je v pristavku,
namestu prisege obljubiti, da bodo cesarju
zvesti in pokorni, da se bodo zakonov držali
in po vesti izpolnovali svoje dolžnosti.

§ 25.

Odborniki in namestniki zastonj oprav¬
ljajo službo. Občina naj sklene, ali naj župan
in občinski svetovalci iz občinskih dohodkov
dobivajo kaj plačila in koliko. Vsem občin¬
skim zastopnikom gre iz občinske blagajnice
povračilo tza vse gotove stroške, katere bi jim
prizadeli občinski opravki.

§ 26.*)

Član starašinstva, odbornik ali namestnik
izgubi službo, kadar se prigodi ali dokaže kaj
takega, kar bi mu bilo že izprva branilo iz¬
voljenemu biti.

Ako člana starašinstva, odbornika ali na¬
mestnika denejo v preiskavo zaradi kaznji-
vega, v § 3, 'Občinskega volivnega reda ome¬
njenega dejanja ali ako se o njegovem imetju
razglasi konkurz ali prične poravnavanje z
upniki, ne sme tako dolgo opravljati službe,
dokler se kazensko postopanje ne ustavi ali
z oprostilno razsodbo ne konča, oziroma do¬
kler traja konkurz ali poravnavanje.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

Četrto poglavje.

0 opravilnem področju selske občine.

17

Prvi oddelek.

Kolikšno je to področje.

§ 27.

Občinsko 'opravilno področje je dvojno:

a) domače in

b) izročeno.

§ 28 .

V domače, t. j. tisto področje, v katerem
sme občina, držeč se danili državnih in dežel¬
nih zakonov, sama zase po svoji volji rav¬
nati in gospodariti, spada sploh vse, kar se
naj prvo Itiče občinskega prida, ter se tda v
sami občini z njeno lastno močjo opraviti in
izvršiti.

Tako posebno semkaj spada:

1. ) svobodno gospodariti z občinskim pre¬
moženjem in z občinskimi rečmi;

2. ) skrbeti, da je človek in lastnina brez
nevarnosti;

3. ) skrbeti, da se vzdržujejo občinske ce¬
ste, pota, prostori in mostovi, ter da se brez
nevarnosti in težave hodi in vozi po cestah in
vodah, in da se polja varujejo' škode;

4. ) skrbeti, da je dober živež na prodaj, in
paziti na semnje in trge, posebno pa na mero
in vago;

5. ) skrbeti za zdravje v občini;

6. ) paziti ina posle in delavce, ter gledati,
da se izpolnuje zakon za posle;

7. ) skrbeti, da se ne bode delalo v občini
pohujševanje; ,

2

18

S.) dajati žemitovanjske zglasnice, kakor
veleva gubernijska naredba z dne 1. rnairca
1832, št. 4264;

9. ) skrbeti za uboge in za občinske dobro¬
delne naprave;

10. ) paziti na stavbe in ogenj, in skrbeti,
da se izpolnuje stavbni red, in dajati stavbna
dovoljenja;

11. ) imeti po zakonu uravnani vpliv do
srednjih šol, katere vzdržuje občina, potem do
ljudskih šol in skrbeti, da se šole ustanavljajo,
vzdržavajo in zakladajo, kolikor ta dolžnost
ne veže šolskih patronov, kjer so še;

12. ) ljudi, ki se pravdajo med seboj, po¬
skušati poravnati po možeh, izvoljenih izmed
občanov;

13. ) iz prostih rok na dražbi prodajati
premične reči, in iz prostih rok po dražbi v
zakup dajati nepremične reči.

Iz višjih državnih ozirov se po posamez¬
nih občinah nekatera opravila krajnega nad¬
zorstva lahko po zakonu izroče posebnim ce¬
sarskim organom.

§ 29.

Državni in po njih deželni zakoni odkazu-
jejo izročeno občinsko področje, t. j. da so ob¬
čine dolžne pomagati pri tistih opravilih, ki
se tičejo splošne diržavne uprave.

Drugi oddelek.

O področju občinskega odbora.

§ 30.

Občinski odbor je v občinskih rečeh skle¬
pajoči in nadzorovalni organ.

Izvrševalne oblasti ves odbor skupaj nima
(§ 49.).

19

§ 31.

Glede občinskega gospodarstva se odbor
posvetuje in sklepa:

1. ) Kadar se ima v občini kaj zgoditi z
glavinskim premoženjem in glavinsko imo-
vino;

2. ) kadar se ima ustanoviti, kako naj se
glavinsko premoženje in glavinska imovina
uživa;

3. ) kadar se ima sestaviti proračun občin¬
skih dohodkov in stroškov, in skrbeti, da se
primanjkljaj pokrije;

4. ) kadar se potrjuje letni račun;

6.) vselej, kadar so na vrsti take reči, ki
ne spadajo k navadnemu gospodarstvu.

§ 32.

Odbor mora starašinstvu dati toliko po¬
močnikov, kolikor mu jih je treba za opravila
domačega in izročenega področja.

Če odbor izprevidi, da je treba posebnih
uradnikov in služabnikov, sklepa, koliko jih
bode in po čem bodo služili, kako se bo do. po¬
stavljali v službo, kaj bodo v pokoju dobivali
in kako ,se bodo preskrbovali.

§ 33.

Kar govorita ,§§ 31. in 32., to velja tudi za
občinske naprave, če kaka ustanova ali po¬
godba kaj drugega ne ukazuje.

§ 34.

Med opravila občinskega odbora tudi
spada:

1. ) da voli starašinstvo;

2. ) da daje domovinstvo in častno občan-
stvo, po mestih in trgih pa tudi meščanstvo

2 *


20

in tržanstvo ter častno meščanstvo in tržan-
stvo (§ 8.);

3.) da patronuje ali priporoča, če ima ob¬
čina patronstvo ali priporočanje za kako
službo in podeljuje ustanove.

§ 35.

V kolikor nadzorstvo po občinah po za¬
konu ni izročeno državnim 'organom, sme od¬
bor, v kolikor obstoječe postave dopuščajo, ali
za vso občino, ali samo za .nekatere njene dele
dajati veljavne ukaze, in kdor bi se jih ne
držal, temu sime pretiti z globo do 20 kron ali
z zaporom do 48 ur (§ 58.).

Odbor mora za naprave in uredbe, kate¬
rih je treba občinskemu nadzorstvu, dovoliti
potrebnih stroškov, in se mora odgovarjati za
vsako zamudo, ki bi jo v tem oziru zakrivil.

§ 36.

Odbor mora posebno paziti, da se ubogi
preskrbe. Ako obstoječe dobrodelne naprave,
ubožnice in zakladi ne bi imeli za to dovolj
moči, naj odbor preskrbi, kolikor še primanj¬
kuje, in ima glede tega pravico odločiti, kako
in kam naj se obrne.

§ 37.

Odbor izvoli izmed občanov može, kateri
naj poravnavajo tiste, ki se med seboj prav¬
dajo.

Poseben državni zakon to napravo po¬
drobneje uredi.

§ 38.

Odbor je dolžan povedati svoje mnenje, če
to zahteva politično okrajno oblastvo ali v re¬
čeh .domačega področja deželni odbor.

21

§ 39.*)

Odbor razsoja o pritožbah proti odlokom
starašinstva v stvareh domačega občinskega
področja. Pritožbo je vložiti v štirinajstih dneh
od dneva razglasitve ali vročitve' odloka pri
županu. Kdaj razsoja o takih pritožbah poli¬
tično okrajno oblastvo, določa § 96.

§ 40.

Odbor pazi na opravila občinskega stara¬
šinstva in na gospodarstvo občinskih in, ako
so, podob črnskih naprav. Upravičen je postav¬
ljati posebne komisije bodisi v ta namen ali
pa za to, da pazijo na občinska dela in da po¬
vedo v občinskih rečeh svoje mnenje in na¬
svet. V take komisije odbor lahko pokliče tudi
neodbornike.

Odbor je dolžan, večkrat med letom dati
blagajnico pregledati.

§ 41.

Odbor se zbere, kadar je treba, vsaj pa
vsako četrtletje po enkrat.

Seje sklicuje župan, in če on ne utegne ali
ne more, pa njegov namestnik.

Seja, ki je ,ni sklical župan ali njegov na¬
mestnik, ni zakonita in nje sklepi niso ve¬
ljavni.

Župan mora odbor sklicati, če to zahteva
vsaj tretjina odbornikov ali politično oblastvo
ali v rečeh domačega področja deželni odbor.

§ 42.*)

Odbor ne more sklepati, ako ni navzočih
vsaj dve tretjini odbornikov. Ako pa so bili
odborniki sklicani k posvetovanju o enem in

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

22

istem predmetu (t. j. predmetu prve seje) že v
drugič, a jih vseeno ne pride zadostno šte¬
vilo' in se to število ne da dopolniti z namest¬
niki, katere je k drugemu posvetovanju isto¬
časno povabiti, zadostuje, da je odbor sklep¬
čen. ako je navzočih vsaj polovico odbornikov.
Kadar se odborniki skličejo v drugič ali po¬
vabijo namestniki, treba jih je izrecno na to
določbo opomniti.

Vsakega odbornika in namestnika, ka¬
teri k tej drugi seji ni prišel in se ne more
opravičiti, ima župan pravico kaznovati z
globo do 20 kron, katera gre v občinsko bla-
gajnico.

O pritožbah zoper prisojene gl obči razsoja
deželni odbor.

Volivini red določa bolj na drobno, koliko
odbornikov mora biti zbranih, da obvelja vo¬
litev občinskega starašinstva.

§ 43 .

Kadar ima odbor med seboj take pogovore
in sklepe, ki se tičejo kakega člana starašin¬
stva ali odbornika, takrat tisti, ki je prizadet,
ne sme glasovati; ali v sejo mora priti, če od¬
bor hoče, da razloži, kar bi se želelo.

§ 44 .

Vsak član starašinstva in odbornik mora
iti iz seje, kadar se posvetovanje in sklepanje
tiče zasebnih pravic njega samega, ali njegove
žene ali pa druge osebe iz njegovega sorod¬
stva ali svaštva prvega in drugega kolena.

§ 45 .

V odboru je predsednik župan, in če on ne
utegne ali ne more, njegov namestnik. Neve-

23

1 javna je vsaka seja, v kateri bi ,se tako ne de¬
lalo. Predsednik sejo prične in sklene, vodi
pogovore in drži red v zboru.

§ 46.

Da sklep obvelja, mora pritrditi nadpoio-
vična večina vseh pričujočih odbornikov.

Predsednik glasuje samo tedaj, kadar je
na obeh straneh enako število glasov, ter po¬
tem s svojim glasom odloči zmago.

Glasuje se ustno, in če se predsedniku zdi,
tudi tako, da eni vstanejo in drugi obsede.

Kadar se voli in kadar se dajejo službe,
takrat odbor llahko sklene, da se glasuje z
listki.

§ 47.

Odborove seje so javne, toda po župano¬
vem ali treh odbornikov nasvetu se o poseb¬
nih prilikah lahko sklene, da je seja tajna,
kar se pa nikakor ne sme zgoditi pri tistih
sejali, v katerih pridejo na vrsto občinski
računi ali proračun občinskih stroškov in
dohodkov.

Ako hi se poslušalci tako predrznih, da bi
se vtikali v odborove pogovore, ali ko bi mu
celo ne dali sklepati, kar bi hotel, ima pred¬
sednik pravico in dolžnost, da jih najprvo
posvari, in če to nič ne pomaga, ukaže, da
morajo ven iti.

§ 48.

Sklepi naj se zapisujejo v zapisnik, kate¬
rega morajo podpisati predsednik, dva odbor¬
nika in zapisnikar.

Vsak občan sme ta zapisnik brati, in tudi
se mu ob njegovih stroških mora prepisati,

24

\

če hoče. Sicer je pa vsakemu odboru na voljo
dano, ha naredi opravilni red za svoje in za
občinskega starašinstva poslovanje.

Tretji oddelek.

O področju občinskega stara¬
šinstva.

§ 49.

Občinsko starašinstvo je v občinskih re¬
čeh gospodar in izvršuje odborove sklepe.

§ 50.

Župan vodi im nadzoruje vsa starašinska
opravila. Svetovalci ga morajo pri tem delu
podpirati, in kar jim župan odkaže, oprav¬
ljati po njegovem povelju in na njegovo od¬
govornost.

§ 51.

Županu so podrejeni občinski uslužbenci
in uslužbenci občinskih zavodov.

Še take uslužbence, pri katerih si je od¬
bor sani prihranil pravico, da jim daje službo,
sme za nekaj časa odstaviti; popolnoma
službo vzeti jim pa sme le odbor.

§ 52.

Ge je treba za lažje nadzorstvo in za
druga opravila kakega kraja, sme odbor v po¬
sameznih krajih svoje občine postaviti po¬
sebne može, kateri ondi stanujejo in imajo
pravico voljeni biti, da podpirajo' župana pri
teh opravilih.

To se pa mora zgoditi po vseh tistih pod-
•občinah (soseskah), ki so po §§ 13. in 14. prišle
v eno samo občino.

Take može nasvetuje župan in odbor jili
postavi. Kdo se takega opravila sme odreči,
to določa § 20. Postavljeni možje se morajo
pri svojih opravilih držati županovih naročil.

§ 53.

Župan je' [zastopnik občine na zunaj- in
srednik nje opravil z drugimi. Pisma, s kate¬
rimi se občina komu kaj zaveže, mora pod¬
pisati župan in en svetovalec.

Če se pismo tiče takega opravila, kate¬
remu je treba odborove ali pa še višje privo¬
litve, takrat se mora v pismu povedati, da je
ta privolitev dobljena, in to morata še dva
odbornika s svojimi podpisi potrditi.

§ 54,

Župan pripravlja za posvetovanje tiste
reči, kateire so odboru prihranjene.

On izvršuje odborove, po zakonu narejene
sklepe: če je pa -sklepom treba višje privo¬
litve mora poprej zanjo- skrbeti.

Ako pa župan meni, da kak sklep pre¬
stopa odborovo področje, ali. da je zakonom
vprek, takrat mora izvrševanje ustaviti, in
politično okrajno oblastvo vprašati, ali se ta
sklep sme izvršiti ali ne.

§ 55.

Župan gospodari z občinskim premože¬
njem ter pazi, kako se občinska imovina uživa
in oskrbuje; on je oskrbnik občinskim napra¬
vam in nadzornik tistim, za katere so postav¬
ljeni posebni oskrbniki; on vodi vsa občinska
dela in pazi, da ise prav izvršujejo; on ukazuje
v vseh občinskih rečeh, katere niso odlboro-

26

vega področja; on skrbi za uboge po obstoje¬
čih nadrebah (§ 36.).

Župan ima dovoliti, da se iz prostih rok
na dražbi prodajajo premične reči in da se iz
prostih rok po dražbi v zakup dajejo nepre¬
mične reči, ter skrbi, da se natanko izpolnu-
jejo vsi predpisi, ki se tega tičejo.

§ 56.

Med najpoglavitnejšimi županovimi dolž¬
nostmi Je to, da skrbi za opravila občinskega
nadzorstva (§ 28.), kolikor ta opravila niso po
zakonu izročena posebnim cesarskim or¬
ganom.

Župan se imora pri teh opravilih ravnati
po danih zakonih in ukazih. Dolžnost ga veže,
da ob pravem času stori in ukaže, česar je za
občinsko nadzorstvo trelba, in da skrbi za de¬
narje, ki jih za ta namen potrebuje.

Ako bi se pa namerilo, kakor n. pr. o
kugah, da to, kar stori občinsko nadzorstvo,
za občno korist ini zadosti, ali kadar so občin¬
ske moči preslabe, da bi odvrnile nevarnost,
takrat mora župan to neutegoma naznaniti
političnemu okrajnemu oblastvu in dežel¬
nemu odboru.

§ 57.

Župan skrbi za opravila izročenega občin¬
skega področja. Ta opravila naj izvršuje tako,
kakor mu zakoin ali oblastvo ukazuje.

Kadar je občini ali popolnoma ali deloma
na voljo dano, kako naj izvrši kako tako
opravilo, itakrat ste mora župan ravnati po
tem, kar sklene odbor. Ako je pa kako opra¬
vilo tako silno, da brez škode ali nevarnosti
ni mogoče čakati odborovega sklepa, tedaj

27

sme župan tudi sam storiti, kar misli, da je
prav. vendar mora neutegoma skrbeti, da mu
odbor storjeno delo potrdi.

Vlada lahko vsa ali vsaj nekaj opravil iz¬
ročenega področja opravlja po svojih organih.

§ 58.

Če je no zakotnih in ukazih, ki se tičejo
nadzorstva, katero spada v domače občinsko
področje (§ 28.), za kako reč postavljena ka¬
zen, in če prestopki teh zakonov in ukazov ne
spadajo pod kazenski zakon, ima pravico, da
to kazen prisodi iz dvema občinskima sveto¬
valcema.

Pravica kaznovati spada v izročeno ob¬
činsko področje.

Ne sme se prisoditi druga kazen, temveč
samo globa, in če obsojenec nima s čim pla¬
čati, zapor.

§ 59.

V rečeh občinskega nadzorstva sme župan
pretiti z globo do 20 K ali z zaporom do 48 ur,
če je take kazni treba za to, da se kaka silna
naredba izpolni.

Kako se kaznuje, določa § 58.

§ 60.

Župan je odgovoren iza dela. svoje službe
občini in za dela izročenega področja tudi
vladi.

Ali zato, ker je župan odgovoren, niso
brez odgovornosti občinski svetovalci in tisti
možje, k/i so po § 52. postavljeni, če ne izpol¬
nijo, ali prav ne store, kar jim župan naroči.

28

Peto poglavje.

0 občinskem gospodarstvu in občinskih nakladah.

§ 61.

Vsa premična in nepremična lastnina in
vse pravice Občine, njenih naprav in podobčin
(sosesk §§ 13. in 14.) naj se denejo v poseben
pregleden popis (inventar).

Ta popis lahko pregleda vsak občan, ako
hoče.

§ 62.

Glavinsko premoženje in glavinsko po¬
sestvo občinsko, njenih naprav in podobčin
naj se ohrani celo.

S privolitvijo deželnega odbora sme se
katera lastninska reč zameniti za drugo, če
se po tej zameni vrednost glavinskega premo¬
ženja jako ne zmanjša.

Če se hoče glavinsko premoženje in gla¬
vinsko posestvo razdeliti med občane in pod-
občane, mora to skleniti deželni zbor.

§ 63.

,Z užitnim premoženjem, ki ga imajo ob¬
čine, podobčine in njih naprave, naj se tako
gospodari, da se dobiva, kar je največ mo¬
goče, stanovitnega užitka.

Kar je konec leta prebitka, naj zaleže za
potrebe prihodnjega leta, in kolikor ostane,
naj se da na obresti. Kar se tako prigospo¬
dari, to se lahko prihrani za kako prihodnjo
potrebščino; če pa ne, naj se dene h glavin-
skemu premoženju.

Letni prebitek se sme razdeliti med ob¬
čane samo tedaj, kadar bi se posebno treba
zdelo, in le, če so vse občinske potrebe oprav-

ljene brez 'občinske naklade, in če je upanje,
da se tudi prihodnjič opravijo brez naklade
(§ 90 ).

§ 64 .

Kdo ima in koliko ima pravice do uživa¬
nja občinske in podobčinske imovine, to raz¬
ločuje dozdaeja trdna navada; pa vendar, če
ni kdo zase pridobil kake posebne pravice, ne
sme noben občan iz občinskega posestva imeti
več užitka, temveč samo toliko, kolikor ga po¬
trebuje za svoj dom in za svoje posestvo.

Koder in kolikor bi ne bilo take trdne
navade, naj po tej meri, katera je tu pove¬
dana, odbor odloči, kateri bodo in kako bodo
uživali občinsko imovino. Odbor sme ob takih
prilikah ustanoviti, da bodo uživalci plače¬
vali letno davščino ali pa namestil nje ali po¬
leg nje nakupnino.

Ti dohodki in tudi tisti užitki iz občinske
in podobčinske imovine, kateri ostajajo po¬
tem, ko je vsak uživalec dobil svojo pravico,
naj se denejo v blagajnico tiste občine ali
podobčine, katere je imovina.

§ 65 .

Občinsko upravno leto se začenja z držav-
nim upravnim letom.

§ 66 .*)

Vsako leto ima sestaviti župan proračune
dohodkov in stroškov skupne občine in nje¬
nih naprav za prihodnje upravno leto, in ob¬
činski odbor mora jih ustanoviti vsaj en
mesec pred začetkom tega leta.

Ko leto izteče, ima župan najpozneje v
dveh mesecih račun dohodkov in stroškov

*) Po zakonu z dne 10. aprila 1881, dež. zak. St. 7.

30

vse občine in njenih naprav predložiti občin¬
skemu odboru, da ga pregleda in reši.

Deželni odbor ima pravico po zakonu z
dne 23. avgusta 1876, dež. zak. št. 15, zamudne
župane k temu prisiliti.*)

Proračuni kakor tudi letni računi mo¬
rajo vsaj 14 dni, predno jih vzame odbor v
pretres, biti javno razpoloženi pri županu, da
jih občani lahko pregledajo, in kar bi kdo o
njih opomnil, to se ima pri pretresanju vzeti
v premislek.

Če opusti občinski odbor postaviti v pro¬
račun to, kar je občina dolžna plačati bodi
vsled kake razsodbe, bodi vsled kakega po po¬
stavnih določilih izvršljivega pisma, ima de¬
želni odbor pravico in dolžnost, postaviti do-
tične zneske v občinski proračun ter dogo¬
vorno s c. kr. deželno vlado, da se bodo mogli
ti zneski plačati, naložiti doklade k davkom,
za kateri slučaj ni treba višje privolitve, ka¬
tera je sicer po postavi potrebna.

Vsakemu občanu se morajo tudi, ako to
zahteva, izročiti ob njegovih stroških prepisi
proračunov in letnih računov.

§ 67.

Pri gospodarstvu z občinskim premože¬
njem se je treba natanko držati potrjenega
proračuna.

Ko bi se primerili med letom taki stroški,
ki v proračunu nimajo v svojem predelku nič
ali vsaj ne dovolj zaloge namenjene, pa se
vendar ne dado odložiti, naj župan skliče od¬
bor, da o tem sklepa.

Župan sme le v največji sili, ako brez
škode in nevarnosti ni mogoče, da bi poprej
poiskal odborovega privoljenja, izplačati, kar

) Glej § 92.

31

je treba, vendar mora neutegoma prositi od¬
bor, da mu te stroške pozneje potrdi.

§ 68.

Vsi stroški za domače potrebe naj se opra¬
vijo, kolikor mogoče, z dohodki občinske bla-
gajnice.

§ 69.

Če je za kateire stroške namenjeno po¬
sebno premoženje, naj se pokrijejo najprej z
dohodki tega premoženja. Ti dohodki se ne
smejo nikamor drugam obrniti.

§ 70.

Če sta se združili dve ali več pod občin
ali tudi olbčin v eno samo občino tako, da si
je pridržala vsaka svojo lastnino, naj se z do¬
hodki iz posebne lastnine ravna tako, kakor
se je dogovorilo pri združitvi; če se pa ni nič
dogovorilo, naj bodo ti dohodki za tiste stro¬
ške, ki pridejo na vsako občino posebej.

§ 71.

.Stroške, kateri so od posesti in uživanja
občinske ali podobčinske imovine na davkih
in na drugih davščinah, in kateri so za nad¬
zorstvo in za obdelovanje, v kolikor se jih ne
more poravnati z užitki, kar jih pride od te
imovine v občinsko ali podobčinsko .blagaj¬
ni«) (§ 64), naj plačajo uživalci vsak poi svo¬
jem uživanju.

§ 72.

Če kake druge naredbe kaj drugega ne
ukazujejo, naj stroške, kateri so, kakor n. pr.
stroški za poljska pota, vodotoke itd., na ko¬
rist le posameznim posestnikom, trpe samo ti

32

posestniki, in zastran sklada pri napravah ob
vodi, katere se napravijo posestnikom zem¬
ljišč na korist, ravnati se je po posebnih, za
taka dela danih ukazih.

§ 73.

Da se pokrijejo tisti stroški za občinske
potrebe, ki nimajo po § 68. svoje odločene za¬
loge, sme odbor občinske priklade skleniti.

Te priklade utegnejo' biti:

1. ) Doklade k direktnim davkom ali k
užitnini;

2. ) tlaka za občinske potrebe;

3. ) naklade in davščine, ki niso doklade
k davkom.

§ 74.

Po navadi naj se doklade z direktnim
davkom porazdele na vse davke te vrste, kar
jih je v občini predpisanih brez razločka, ali
je tisti, ki davek plačuje, občan ali ne, ter naj
se na vse vrste teh davkov nalože po enaki
meri.

§ 75.

Doklad k direktnim davkom in vseh dru¬
gih občinskih priklad ne plačujejo:

1. ) Dvorni, državni in deželni uradniki in
služabniki, uradniki in služabniki javnih za¬
kladov, vojaške osebe, njihove vdove in sirote
od svoje službene plače, potem od pokojnine,
od provizije, od vzgojevalnine in od miloščine,
če jim je katera teh reči dana po službi.

2. ) Dušni pastirji in javni učitelji od kon-
grue.

3. ) Osebe, ki v občini ne prebivajo, od ti¬
stih dohodkov, katerih ne vlečejo ne od ne¬
premičnega posestva, ne od obrti v občini.

33

§ 76.

Če ne obvelja § 70., naj se doklade k di¬
rektnim davkom raizdele po vsi občini po
enaki meri.

§ 77.

Za nove pridobitve in podjetja, katera
imajo pravi namen, da bi se pomnožili občin¬
ski (dohodki ali izplačali tisti dolgovi ali njih
obresti, ki so se napravili za take pridobitve
ali podjetja, sme odbor doklade k davkom in
občinske prilclade sploh skleniti le takrat, če
pritrdijo vsaj tri četrtine takih volivcev, ki
plačujejo vsaj tri četrtine vseh v občini pred¬
pisanih direktnih davkov.

Glasuje se tako, da vsak volivec reče »da«
ali »ne«. Kdaj smejo namestu volivcev priti
njihovi zastopniki, to je določeno v tistih uka¬
zih votivnega reda, kateri govore o volitvah
po zastopnikih.

§ 78.*)

Doklada k užitnini sme zadevati samo po-
užitek v občinskem ozemlju, a ne pridelova¬
nja, niti trgovinskega prometa.

Zatorej se doklade k užitninam, ki se po¬
birajo pri izdelovanju davku podvrženih
stvari, kakor n. pr. k užitnini od piva, od
žganih opojnih pijač itd., ne smejo nalagati.

§ 79.*)

Doklade nad 15% direktnih davkov ali
užitnine so odvisne od dovolitve deželnega od¬
bora, doklade nad 50% direktnih davkov ali
nad 30% užitnine so odvisne od (dovolitve de¬
želnega odbora in od pritrditve političnega
deželnega oblastva.

*) Po zakonu z dne 11, maja 1888, dež. zak. št. 14.

3

34

Za to, da se pobirajo doklade nad 100%
direktnih davkov ali užitnine, treba je dovo¬
litve deželnega zbora in Najvišjega potrdila.

§ 80.

Občinski odbor sme za občinske potrebe
tlako ukazati in določiti, kako se tlaka raz¬
deli, in če se more odkupiti, po kateri meri
se odkupuje.

Na tlako se smejo tudi rabni namestniki
pošiljati, ali pa naj se po ustanovljeni meri
odkupnina plača, v občinsko blagajnico.

V sili, bo je treba kako delo nagloma in z
skupno močjo storiti, mora vsak za delo pri¬
praven človek zastonj na tlako.

§ 81.*)

Za to, da se uvedo davščine od použitka
opojnih pijač, podvrženih užitnimi, najdalj za
dobo desetih let, kakor tudi za to, da se po¬
višajo že obstoječe take davščine za enako
dobo, treba je dovolitve deželnega odbora in
pritrditve političnega deželnega oblastva.

Za to, da se uvedo ali povišajo omenjene
davščine na daljšo dolbo nego na deset let,
potem za to, da se uvedo drugačne naklade in
davščine, katere me spadajo med občinske
takse, ustanovljene po zakonu z dne 3. decem¬
bra 1868, dež. zak. št. 17, oziroma po zakonu z
dne 26. marca 1885, dež. zak. št. 9, niti v vrsto
doklad k direktnim davkom ali k užitnimi,
kakor tudi za to, da se povišajo' že obstoječe
naklade in davščine zadnje vrste, treba je do¬
volitve deželnega zbora in Najvišjega potrdila.

ir

*) Po zakonu z dne 11. maja 1888, dež. zak. št. 14.

35

§ 82.

Doklade k davkom (§ 74.), pa tudi druge
neaklade in davščine (§ 81.) in tlaka (§ 80.) se
sklepajo in privoljujejo ali za vso občino, ali
pa le za nekatere njene dele, če namreč taki
večji stroški zadevajo ali vso občino ali pa
samo nekatere dele, kakor n. pr. pri javnih
vodnjakih, ali vodovodih kake vasi, cestni raz¬
svetljavi, cestnem tlaku itd.

§ 83.

Odborovi sklepi za vsake občinske pri-
klade se morajo javno razglasiti.

Kdor metni, da ga je kak tak sklep pre¬
hudo zaJdel, naj županu svoj opomin o tej
reči poda v neprestopni dobi štirinajstih dni
od tistega dne, ko je bilo to razglašeno.

Če ta sklep občinskega odbora lahko ob¬
velja brez višje potrditve, naj se s temi opo¬
mini tako ravna, kakor s pritožbami (§ 91.);
če je pa treba višje potrditve, naj se opomini
prilože vlogi, s katero se prosi, da bi se sklep
potrdil.

§ 84.

Doklade k davkom se pobirajo po istih
organih in z istimi sredstvi kakor davki sami.
Druge denarje, ki se imajo po zakonu ali po
veljavnem občinskem sklepu dajati za občin¬
ske potrebe, pobira župan po svojih organih,
in če jih občani nočejo plačati, sme rubiti,
kakor se rubi za dolg na davkih.

Ako bi kdo ne hotel opraviti napovedane
tlake, naj ob stroških tega občana župan to
delo da komu drugemu opraviti, stroške naj
pa izterja tako kakor druga plačila.

Če je nevarno odlašati, tedaj se k delu
smejo naravnost primorati vsi tisti, ki ga
imajo opraviti.

3 *

36

§ 85.

Posebni zakoni ukazujejo, kdo in kako
ima skladati in pomagati, kadar se zidajo
cerkve, duhovske hiše in šole, in kadar se de¬
la jo ceste.

Skladi, ki so za nekatere posebne potrebe
izagotovljeni po kaki stari pravici, so še za-
naprej veljavni.

§ 86.

S premoženjem, katero imajo podobčine
(§ 13. in 14.), soseske ali vasi same zase, naj se
gospodari tako, kakor v tej reči na koncu tega
zakona velevajo posebne zapovedi.

Šesto poglavje.

0 združitvi posameznih občin zaradi skupnih opravil.

§ 87.

Posameznim občinam je na voljo dano, če
se med seboj hočejo združiti, da potem skupaj
opravljajo svoja domača opravila (§ 28.) in
opravila izročenega področja (§ 29).

Dogovor, ki ga sklenejo občine med seboj
zaradi skupnega poslovanja, naj se predloži
deželnemu odboru, da ga potrdi po dogovoru
s političnim deželnim oblastvom.

§ 88 .*)

Občine, katere nimajo toliko sredstev, da
bi mogle izpolnovati dolžnosti, katere jim na¬
kladata domače ali izročeno področje, je za
tako dolgo, dokler to traja, zediniti po sklepu
deželnega zbora, kateri potrebuje Najvišjega

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. St. 32.

37

odobren ja, iz drugimi občinami, da skupaj
opravljajo svoje posle.

Po zaslišanju prizadetih občin določiti je
s sklepom deželnega zbora, kako da bodo iz¬
vrševale skupaj svoja opravila. Kadar bi se
posamne občine ne pogodile o tem, kako naj
se razdele tozadevni stroški, razsodi deželni
odbor.

Sedmo poglavje.

0 nadzorovanju občin.

§ 89.

Deželni izbor po svojem odboru pazi, da
občinam in njihovim napravam ostane gla-
vinsko premoženje i:n glavinska imovina ne¬
zmanjšana.

Deželni odbor ima pravico, da občinam
ukaže, naj mu v ta namen kako reč razlože,
in lahko celo pošlje komisije, da na licu mesta
poizvedo, česar je treba. Po tej pravici sme
deželni odbor tudi sam napake odpraviti, ako
bi bilo treba.

§ 90.*) ••

Že na drugih mestih tega zakona (§§ 62.,
79. in 87.) so imenovane stvari, pri katerih
mora sklepe občinskega odbora potrditi de¬
želni odbor. Tega je treba tudi:

1. ) kadar bi se hotela 1  prodati, zastaviti
ali trajno Obremeniti kakšna stvar občinskega
giavinskega premoženja ali glavinske imovine
ali občinskih naprav;

2. ) kadar bi se razdelil med občani letni
prebitek (§ 63.);

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

38

3.) kadar se najame posojilo ali prevzame
poroštvo, ako to posojilo ali poroštvo, če se
prišteje k že obstoječim dolgovom, presega
letne dohodke občine in oziroma občinskih
naprav.

§ 91.

O pritožbah proti sklepom občinskega
odbora razsoja deželni odbor v vseh tistih re¬
čeh, katerih ni država izročila občini.

Pritožba se mora v neprestopni dobi šti¬
rinajstih dni od tistega dne, ko je bil sklep
razglašen ali povedan, podati županu, da 1  jo
potem dalje predloži deželnemu odboru.

§ 92.*)

Ako bi člani občinskega starašinstva za¬
mujali svoje dolžnosti v opravilih domačega
področja, ima deželni odbor pravico, dajati
jim primerne ukaze, ter, ako bi se teh ukazov
ne držali, prisojati jim do po dvesto kron
globe.

Prisojene globe naj gredo v občinsko bla-
gajnico ubožcem na korist, ter, ako poprosi
deželni odbor, izterja naj jih politično okrajno
oblastvo, kakor kake drugačne globe.

Če upornost zaporedoma trpi, more de¬
želni odbor globo ponavljati in obenem komi¬
sije pošiljati ob (stroških tistega, kdor je
kriv, ali tudi po smislu § 5. cesarskega ukaza
z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 — po¬
stavljati posebne osebe, da, ob stroških in ob
nevarnosti mudnih članov občinskega stara¬
šinstva izpolnijo zaostalo dolžnost, ter zlasti
da podado zastali račun.

Isto oblast ima, deželni odbor tudi. nad iz-
stopivšimi člani občinskega starašinstva za-

*) Po zakonu z dne 23. avgusta 1876, dež. zak. št. 15.

39

radi tega, da jih sili, naslednikom izročati sta-
rašinstvo in podajati občinske račune, zastale
iz dobe njih poslovanja, ter izpolnovati dolž¬
nosti, do katerih jih tudi sicer veže njih
služba.

Člane starešinstva, kateri bi svoje dolž¬
nosti zelo prestopili ali jih zaporedoma zane¬
marjali, more politično deželno oblastvo do¬
govorno z deželnim odborom odstaviti od
službe.

§ 93 .

Kadar se za katero zasebno reč prepira ob¬
čina s kako svojo podob čino, ali s kako po¬
sebno vrsto svojih občanov, ali s posameznimi
občani in se ta reč zlepa ne poravna, sme, ker
je občinski odbor sam v tem prizadet, deželni
odbor uradoma občini postaviti zastopnika,
da prepir dožene s pravdo.

§ 94 .

Država pazi na občine samo toliko, da ne
prestopajo svojega področja, in da se ne zade¬
vajo ob sedanje izakone.

To nadzorstvo opravlja predvsem poli¬
tično okrajno oblastvo.

Zato to oblastvo lahko ukaže, da se mu
naznanjajo sklepi občinskega odbora, in da se
mu razlože reči, katere mu je vedeti treba.

Predstojnik političnega oblastva ali pa
njegov namestnik ima tudi pravico hoditi k
sejam občinskega odbora, in govoriti, kadar
se mu zdi potrebno; glasovati pa ne more, raz-
ven če je tudi sam izvoljen za odbornika.

§ 95 .

Če občinski odbor sklene kaj takega, kar
presega njegovo področje ali kar se zadeva ob
sedanje zakone, ima politično okrajno obla-

40

stvo pravico in dolžnost, prepovedati, da se
taki sklepi ne izvrše; proti tej prepovedi se je
pa lahko pritožiti do političnega deželnega
oblastva.

§ 96.

Tudi kadar ne gre za take sklepe občin¬
skega odbora, proti katerim, se ima po § 91.
pritožba predložiti deželnemu odboru, ima po¬
litično okrajno oblastvo pravico-, da razsodi o
pritožbah, ki so prišle proti kaki taki naredbi
občinskega staraš-instva, ki se ali ob sedanje
zakone izadeva, ali jih pa napačno porablja.

V -rečeh, katere je država izročila občini,
mora pritožba vselej iti do političnega okraj¬
nega -oblastva.

§ 97.

Ko bi občinski odbor ne izpolnoval ali
ustavljal se izpolnovati zapovedi in dolžnosti,
katere občino po kakem zakonu vežejo, naj
politično okrajno oblastvo, -če gre za stvari iz ¬
ročenega področja, ob občinskih stroških po¬
skrbi samo, kar se mu potrebno zdi. Tako naj
bode, kar se tega tiče, tudi v rečeh domačega
področja, pa le, če je nevarno odlašati; sicer
pa kaj takega razsodil politično deželno obla¬
stvo -dogovorno ,-z deželnim -odborom.

§ 98.

Da se ohrani red, ima politično okrajno
-oblastvo pravico, da takim županom, kateri
prestopijo dolžnosti izročenega področja, pri¬
sodi do 40 K globe, ki ima priti v občinsko
blagajno; toda župan se vendar še lahko za to
pritoži do političnega deželnega oblastva. Ko
bi župan te dolžnosti večkrat tako prestopal,
da bi se mu ibreiz nevarnosti za javne koristi

41

več ne mogla v rokah pustiti opravila izroče¬
nega področja, in ako tudi občinski odbor, če¬
prav mu je bilo rečeno, te stvari ne predru¬
gači, tedaj politično okrajno oblastvo' ob ob¬
činskih stroških lahko postavi kak drug or¬
gan, da prevzame ta opravila.

Politično deželno oblastvo občinski zastop
lahko razpusti. Občina se sicer more pritožiti
do državnega ministrstva, ali ta pritožba raz¬
pusta ne ustavlja.

Zadnji čas v šestih tednih potem, ko se je
zastop razpustil, mora biti nova volitev raz¬
glašena.

Politično deželno oblastvo naj dogovorno
z deželnim odborom skrbi za vse, česar je
treba, da ne zastanejo opravila do volitve no¬
vega občinskega zastopa.

Pristavek,

I. Obljube.

a) Župan o v a o b ljub  a.

Vi namestu prisege obljubite pri Bogu
Vsemogočnem, na svojo čaist in svoje pošte¬
nje, da bodete vselej zvesti in pokorni Njili
veličanstvu, našemu premilostljivemu dežel¬
nemu gospodarju Francu Jožefu I., po božji
milosti cesarju avstrijskemu itd:; vojvodi
kranjskemu itd.; da bodete Njih veličanstva
čast, korist in službo vselej posebno podpirali,
škodo in zlo pa ovirali in ustavljali, kolikor
bode v vaši moči.

Nadalje obljubite, da bodete zvesto in po¬
šteno po svoji vesti in vednosti opravljali sebi
izročeno župansko službo v J. J. občini; da
bodete natanko in po vesti na vse strani iz-
polnovali domačega in izročenega področja
dolžnosti, katere se vam nakladajo po občin¬
ski postavi, dani 17. februarja 1866 ter se vam
nalože tudi po še poznejših postavah; da si
bodete na vso moč prizadevali skrbeti za ob¬
činsko dobro, ter skrbeli, da se izkaže postavi
spoštovanje in pokornost.

Kar se mi je zdaj bralo, in kar sem dobro
in natanko razumel, imam in hočem zvesto
izpolnovati, in to obljubim namestu prisege.

b) Obljub a občinskih svetovalcev.

Vi namestu prisege obljubite pri Bogu
Vsemogočnem, na svojo čast in svoje poštenje,
da bodete vselej zvesti in pokorni Njih veli-

43

'čanstvu, našemu premilostljivemu deželnemu
gospodarju Francu Jožefu I., po božji milosti
cesarju avstrijskemu itd., vojvodi kranj¬
skemu itd.; da bodete Njih veličanstva čast,
korist in službo vselej posebno podpirali,
‘škodo in zlo pa ovirali in ustavljali, kolikor
bode v vaši moči.

Posebno obljubite, da bodete zvesto in po¬
šteno po svoji vesti in vednosti opravljali sebi
izročeno svetovalsko službo v J. J. občimi; da
bodete natanko in po vesti vsestransko iz-
polnovali dolžnosti, katere se vam nakladajo
po občinski postavi, dani 17. februarja 1866 ter
se vam nalože tudi po še poznejših postavah;
da bodete gospodu županu pokorni, da ga bo¬
dete spoštovali, kakor mu igre; da bodete
pridno in zvesto opravljali dela, katera vam
bode izročal; da ga bodete na vso moč pod¬
pirali, da bi lažje izpolnoval svoje dolžnosti,
in da se bodete sploh prizadevali' skrbeti za
občinsko dobro, ter skrbeli, da se izkaže po¬
stavi spoštovanje in pokornost.

Kar se mi je zdaj bralo, in kar sem dobro
in natanko razumel, imam in hočem zvesto
izpolnovati, i|n to obljubim namesto prisege.

II. Določbe, po katerih se ima gospodariti s
premoženjem posameznih sosesk (podobčin).

1. ) Vsaka podobčina ali soseska v občini
je sama zase, kar se tiče njenega posebnega
premoženja in imovine (§§ 13., 14. in 86. občin¬
skega reda).

2. ) Taka podobčina ali soseska naj za go¬
spodarstvo svojega posebnega premoženja po
imeniku volivcev, ki se po § 17. obč. vol. reda
zanjo sestavi, pod županovim vodstvom z ozi¬
rom na §§ 9., 10. in 11., in tudi kolikor semkaj
služi, z ozirom na tretji oddelek občinskega

44

votivnega reda — samo da volivcev ni treba
deliti na votivne razrede, izmed sebe za tri
leta izvoli tri gospodarje, kateri si med seboj
sami postaviijo. načelnika.

Voliti ondi prebivajočega, po § 13. obč. r.
in § 21. obč. vol. reda izvoljenega odbornika
ali njegovega namestnika ni samo dovoljeno,
ampak je taki podobčini ali soseski celo sve¬
tovati, če okoliščine to dopuščajo.

3. ) Ker bi katerega teh gospodarjev lahko
zmanjkalo, ali ker bi mu za nekaj časa lahko
kaj branilo opravljati službo, zato je treba,
da se izvolita tudi dva namestnika.

Ako pa v sredi dobe, za katero je bila vo¬
litev, skrbnikov takega premoženja, tudi če se
mednje pokličeta oba namestnika, vseh sku¬
paj ni več treh, kolikor jih je namreč treba,
da njih sklepi: veljajo, mora župan takoj od¬
rediti novo volitev za čas, kar ga je še do pri¬
hodnje volitve.

Pid takih volitvah je gledati na to, kar go¬
vore §§ 37., 41. in 43. obč. vol. reda, kolikor
semkaj služijo.

4. ) Možje, ki so izvoljeni za gospodarstvo
takega premoženja, morajo županu v roke se-
gaje obljubiti, da bodo v tej službi natanko
izpolnovali svoje dolžnosti.

5. ) Ti skrbniki se morajo tudi shajati v
seje, v katerih se posvetujejo in sklepajo
glede premoženja in imovine isvoje podobčine
ali svoje soseske v vseh takih gospodarskih
rečeh, kakršne izroča v celih občinah § 31. ob¬
činskega reda sejam občinskega odbora v po¬
svetovanje in sklepanje. V takih gospodarskih
sejah naj se pazi na to, kar govore §§ 45. do 48.
občinskega reda, s to razliko, da morajo pod¬
pisati zapisnik o svojih sklepih vsi trije skrb¬
niki.

6. ) K posvetovanju in sklepanju glede let¬
nega računa naj se pokliče namestu tistega

45

gospodarja, kateri daje račun, kdo izmed na¬
mestnikov, da glasuje.

7. ) Sklepi teh skrbnikov, ako potrebujejo
višje potrditve (§§ 90. do 93. občinskega reda),
naj se pošljejo županu, da jim preskrbi po¬
trditev, in tudi sicer se mu morajo prijaviti
vselej, kadarkoli vpraša.

8. ) Sklepe teh skrbnikov podobčinskega
premoženja ali premoženja posameznih so¬
sesk po dobljeni višji potrditvi, če je bila po¬
trebna, izvršuje načelnik, ali ko bi ne mogel
on, tisti izmed obeh gospodarjev, ki je po letih
starejši; on tudi ukazuje vse, kar se tiče gospo¬
darstva; imeti mora take lastnosti, kakršnih
mu je treba po občinskem redu sploh, posebno
po §§ 50., 51., 53. do 55., 60. do 71. in 79., v ko¬
likor semkaj služijo.

9. ) Podobčine ali posamezne soseske pri
gospodarstvu svojega premoženja lahko pri-
drže organe, ki so jim do zdaj po stari trdni
navadi opravljali to službo, čeprav niso taki,
kakršne zahtevata drugi in tretji odstavek
teh določb. Tak organ pa mora šteti vsaj tri
člane in mora biti tudi sicer v stanu, da
more zadostiti v tem pristavku ustanovlje¬
nim dolžnostim.

V

Občinski volilni red

za

vojvodino Kranjsko.

Prvo poglavje.

Kako se voli občinski odbor.

Prvi oddelek.

Kdo ima pravico voliti in kdo
izvoljen biti.

§ 1.*)

Pravico voliti imajo oni avstrijski držav¬
ljani, kateri so 24. leto dovršili in imajo one
posebne lastnosti, katere predpisujejo §§ 15.,
15. a, 15. b, 15. c in 15. d v svrho uvrstitve vo¬
livcev v posamne volivne razrede.

Vendar imajo pravico voliti tudi država,
dežela, javni zakladi, tozemske ustanove, za¬
vodi, korporacije, društva in družbe, ako jim
je vsaj eno leto predpisan-v občini davek,
podvržen občinskim dokladam.

Da se preračuni predpisani čas, kako dolgo
da volivec prebiva v občini in mu je predpisan
davek, je merodajen dan, ko so se razgrnili
imeniki volivcev (§ 17.).

§ 2 .*)

Aktivno službujoči častniki (avditorji, vo¬
jaški zdravniki, vojaški računovodje), vojaški
duhovniki, gažisti, ki niso v nobenem činov-

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

48

nem razredu, in moštvo oborožene sile, ozi¬
roma orožništva, vštevši one, ki so časno na
dopustu, nimajo pravice voliti.

§ 2 a.*)

Aktivne votivne pravice ne morejo izvr¬
ševati nadalje vsi oni, ki so pod očetovsko
oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, ravno-
tako ne oni, ki uživajo iz javnih ali občinskih
novcev kot ubožci trajno preskrbo ali so jo
uživali zadnje leto neposredno pred volitvami,
ali oni, ki sploh žive od javne milodarnosti.

Za preskrbo ubožnih ali za dela javne
milodarnosti pa z ozirom na volivno pravico
ni smatrati:

Podpor iz bolniških blagajnic, rent za
nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne
oskrbe v javnih bolnišnicah, oprostitve od
šolnine, podelitve učil ali ustanov in tudi ne
pomoči v stiski.

§ 3.*)

Od volivne pravice je izključen:

1. ) Kdor jev preiskavi zaradi hudodelstva,
dokler se kazensko postopanje ne ustavi ali
ne konča z oprostilno razsodbo.

2. ) Kdor je bil v kazen obsojen zaradi
hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe
ali deležnosti glede teh dveh prestopkov, go¬
ljufije, sovodstva (§§ 460., 461., 463., 464., 512.
k. z.), zaradi dejanj, ki so označena v § 1. za¬
kona z dne 28. maja 1881, drž. zak. št. 47, in
v § 1. zakona z dne 25. maja 1883, drž. zak.
št. 78, ali zaradi prestopka po §§ 1., 2., 3., 4. in
5., predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja
1885, drž. zak. št. 89.

*) Po zakonu z dne 17. oktobna 1910, dež. zak. št. 32.

49

Ta posledica obsodbe neha pri hudodel¬
stvih, ki so našteta v § 6., št. 1 do 10, zakona
z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 131, ko
je prestana kazen, pri drugih hudodelstvih, ko
poteče deset let, ako je bil krivec obsojen
najmanj na petletno kazen, in razen tega, ko
poteče pet let, pri ostalih zgoraj navedenih
kazenskih dejanjih pa, ko potečejo tri leta po
prestani kazni.

3. ) Kdor je bil sodno obsojen na kazen za¬
radi pregreška zoper kazenskopravna določila
v varstvo volivne svobode, ako je bilo dejanje
storjeno pri volitvah v poslansko zbornico dr¬
žavnega zbora, v deželni zbor, v občinski zastop
ali v katerokoli korporacijo ali zastopstvo, ki je
po zakonu poklicano, da oskrbuje javne stvari,
in sicer za dobo šestih let po prestani kazni
(§§ 3., 5., 7., 8., 10. in 14. zakona z dne 26. ja¬
nuarja 1907, drž. zak. št. 18).

4. ) Kdor je bil postavljen pod policijsko
nadzorstvo ali oddan v prisilno delavnico,
dotlej, da potečejo tri leta, odkar je nehalo
policijsko nadzorstvo ali odkar je bil iz pri¬
silne delavnice izpuščen.

5. ) Komur je odtegnilo sodišče očetovsko
oblast nad njegovimi otroci, dokler so otroci
pod tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po,
sodni odredbi.

6. ) Kdor je bil zaradi pijanosti ali pijan¬
čevanja na podstavi splošnega kazenskega za¬
kona ali drugih zakonitih določil, ki se še.
uvedejo, več nego dvakrat obsojen na zaporno,
kazen, za dobo treh let po prestani kazni.

7. ) Nad kogar imovino se je razglasil kon-
kurz, do konca konkurza, in ako je zadolženec
trgovec, dotlej, da se zopet usposobi za pravice,
ki so označene v § 246. konkurznega reda z dne
25. decembra 1868, drž. zak. št. 1 iz leta 1869,

4

50

§ 4 .*)

Volivno pravico je izvrševati praviloma
osebno.

Veljajo pa sledeče izjeme:

1. ) za ženo, ki živi v zakonski družbi, voli
nje mož, za druge samosvoje ženske pa njih po¬
oblaščenci. Zadnje velja tudi za ono omoženo
žensko, katere mož nima potrebnih lastnosti
za pooblaščenca v zmislu § 8. ali kateri redno
prebiva v inozemstvu;

2. ) osebe, ki so odšle iz občine po občin¬
skih ali drugih javnih poslih, imajo pravico
postaviti pooblaščenca, da zanje voli;

3. ) ravno tako morejo izvrševati svojo vo¬
livno pravico po pooblaščencih posestniki v
občini se nahajajočih zemljišč ali obrtnih pod¬
jetij, kateri prebivajo v drugi občini.

§ 5.*)

Za državo, deželo, ustanove, zavode in
javne zaklade voli tisti, katerega za to posta¬
vijo njih upravni organi.

§ 6.*)

Za korporacije, društva in družbe z izjemo
odprtih trgovskih družb (§ 14., al. 1) volijo tisti,
ki jih po določilih zakona ali pravil morajo
na zunaj zastopati. Ako pa je do zastopstva
upravičenih več oseb, določijo naj izmed sebe
enega, ki naj glasuje.

§ 7.*)

Soposestniki davku podvrženega posestva
imajo, ako so po zmislu § 1. upravičeni voliti,
vkup le en glas po razmeri nanje odpadajo¬
čega dela davka, ki je predpisan od posestva.

*) Po zakonu z dne 17, oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

51

Ako sta soposestnika v zakonski družbi
živeča mož in žena, izvršuje votivno pravico
mož. Drugače je soposestnikom enega izmed njih
ali tretjega v izvrševanje votivne pravice po¬
oblastiti z večino glasov po številu, ali pri
različnosti deležev po njih razmerju.

§ 8 .*)

Le avstrijski državljani, ki so dovršili 24.
leto in katerih ne izvzema in ne izključuje
niti § 2., niti § 2. a, niti § 3., smejo voliti kot
pooblaščenci, oziroma zastopniki koga drugega
v njegovem imenu. Pooblaščenec sme zastopati
le enega volivca in se mora izkazati s poobla¬
stilom, ki je izgotovljeno v zakoniti obliki.

Zastopnikom takega pooblastila ni treba.

Kdor sprejme pooblastilo od drugega,
lastne volilne pravice ne izgubi.

§ 9.

Za odbornike ali namestnike se smejo
izmed občanov voliti samo tisti moški, ki imajo
pravico voliti, so izpolnili 24. leto in vživajo
vse državljanske pravice.

§ 10 *)

Voljeni ne smejo biti:

1. ) občinski uslužbenci, dokler v istini
služij o;

2. ) osebe, ki so od izvrševanja aktivne vo-
livne pravice po §§ 2. in 2. a izvzete;

3. ) posli in dninarji, ki nimajo samostoj¬
nega pridobitka;

4. ) osebe, ki so v zamudi s plačilom ali po¬
ložitvijo računa, katero jim do občine nalaga
pravomočna razsodba ali sodna poravnava;

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

4 *

52

5.) osebe, ki so v zamudi s položitvijo ra¬
čunov o gospodarstvu z njim izročenim pre¬
moženjem občine ali kakšnega občinskega
zavoda.

§ H.*)

Izključene, da ne smejo biti voljene, so
razen v § 3. navedenih še tiste osebe, ki so
bile odpuščene iz javnega urada ali službe
zaradi disciplinarnega pregreška iz dobička-
željnosti, za dobo treh let, odkar so bile od¬
puščene, računjeno od takrat, ko je razsodba
postala pravomočna.

§ 12 .*)

Za volitev občinskega odbora sestavi župan,
držeč se določil §§ 13., 14, 15., 15. a, 15. b, 15. c,
15. d in 15. e imenike volivcev, in sicer za vsak
volivni razred, in v občinah, ki obstoje iz pod-
občin (§§ 13. in 14 obč. r.), poleg teh še za vsako
podobčino posebni imenik.

V imenikih volivcev iz treh volivnih razre¬
dov je pri vsakem volivnem upravičencu do¬
dati davčno vsoto, ki je merodajna za istega
uvrstitev v dotični volivni razred.

§ 13.*)

V vsaki občini je napraviti po tri volivne
razrede.

Osebe, ki so bile sprejete v imenik prvega
volivnega razreda, tvorijo prvi, one, ki so bile
sprejete v imenik drugega volivnega razreda,
drugi, in one, ki so bile sprejete v imenik tret¬
jega volivnega razreda, pa tretji volivni razred.

§ 14.*)

Javnim družnikom pridobitnega podjetja
(§ 6.) vkupno predpisani, občinskim doklaidam

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32 .

53

podvrženi davek, razdeli se po razmerju deležev
na posamne soposestnike in se pri onih, ki so
po § 1. upravičeni voliti, prišteje njihovemu
ostalemu davku take vrste.

Volivni upravičenci, ki so se že sprejeli
v prvi, ne smejo se sprejeti v drugi volivni
razred.

Ako ima volivni upravičenec več lastno¬
sti, ki ga usposabljajo za uvrstitev v kakršen¬
koli volivni razred, sme se sprejeti le enkrat
v dotični volivni razred.

Ako za uvrstitev volivnega upravičenca
v volivni razred ni merodajen občinskim do¬
kladam podvrženi davek, ampak drugi ne¬
posredni državni davki, se tudi ti seštejejo
in vsota teh davkov, ki pa morajo biti voliv-
nemu upravičencu vsaj že eno leto predpisani,
odloči, v kateri volivni razred se volivni upra¬
vičenec uvrsti.

§ 15.*)

Da se napravijo imeniki volivcev, sestavi
župan najprvo seznamek onih oseb moškega
in ženskega spola, katerim je najmanj eno
leto predpisan v občini davek, podvržen ob¬
činskim dokladam, in katere imajo vse one
splošne lastnosti, ki jih zahteva od volivcev
§ 1., in jim niti § 2., niti § 2. a ne brani iz¬
vrševati volivne pravice, niti jih ne izključuje
od volivne pravice § 3.

V seznamek so sprejeti tudi juristične
osebe, ki od pravice voliti niso izključene.

§ 15 a.*)

V prejšnjem paragrafu navedene volivne
upravičence je po višini vsakemu pripadajo¬
čega, v občini eno leto sem predpisanega, ob¬
činskim dokladam podvrženega davka, uvrstiti

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. St. 32.

54

v padajoči vrsti drugega za drugim, jim
pridejati tekoča števila ter vsakemu imenu
pripisati vsoto dotičnih davkov in natančen
naslov.

Ako ima predpisanih dvoje ali več voliv-
nili upravičencev enako vsoto davkov, uvrstiti
je po letih starejšega pred mlajšim.

§ 15b *)

V imenik prvega volivnega razreda se
sprejme prva tretjina volivnih upravičencev,
ki so vpisani v seznamku, o katerem govori

§ 15 -

§ 15 c.*)

V imenik drugega volivnega razreda se
vpišejo :

1. ) Vsi ostali volivni upravičenci, ki v
seznamku, o katerem govori § 15., neposredno
sledijo onim volivnim upravičencem, katere
označuje § 15. b;

2. ) sledeče osebe moškega spola, če imajo
vsaj že eno leto svoje redno bivališče v ob¬
čini, če jim ne manjka onih splošnih last¬
nosti, katere zahteva od volivnih upravičen¬
cev § 1., če jim ne brani izvrševati volivne
pravice niti § 2., niti § 2.a, niti jih ne izklju¬
čuje od volivne pravice § 3., in če niso vsled
visokosti davkov vpisani že v prvem volivnem
razredu, in sicer:

a) duhovniki, ki so nameščeni v dušnem
pastirstvu, ali ki so stalno ali začasno
upokojeni;

b) dvorni, državni, deželni uradniki in urad¬
niki javnih zakladov in c. kr. državnih
železnic;

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 33.

55

c) upokojeni častniki (avditorji,vojaški zdrav¬
niki, vojaški računovodje) in vojaški du¬
hovniki v pokoju in v razmerju 'izven
službe, kakor tudi aktivno službujoči,
upokojeni in v razmerju izven službe
stoječi vojaški uradniki;

d) doktorji in magistri, ki so dosegli svojo
akademično stopnjo na kakšnem tuzem¬
skem vseučilišču, pooblaščeni civilni teh¬
niki in rudniški inženirji ter oni tehniki,
kateri so prestali na kakšni tuzemski teh¬
niški visoki šoli stroge izkušnje;

e) stalno nameščeni voditelji, nadučitelji in
učitelji na ljudskih in meščanskih šolah
in na višjih učiliščih nameščeni ravna¬
telji, profesorji in učitelji; vse te osebe
tudi, če so stalno ali začasno upokojene;

3. ) stalno nameščene, stalno ali začasno
upokojene učiteljice na ljudskih in meščan¬
skih šolah pod pogoji, navedenimi v točki 2.,
prvi odstavek, tega paragrafa;

4. ) one osebe moškega in ženskega spola,
ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče
v občini in katerim se je v tem času vsaj že
eno leto sem predpisala v občini na nepo¬
srednih davkih, kateri ne spadajo med davke,
omenjene v § 15., najmanj skupna vsota 20K,
ako imajo one splošne lastnosti, katere za¬
hteva od volivnih upravičencev § 1. in jim ne
brani izvrševati volivne pravice niti § 2., niti
§ 2. a, niti jih ne izključuje od volivne pra¬
vice § 3.

§ 15 d.*)

V imenik tretjega volivnega razreda se
sprejmejo:

1.) Vsi tisti volivni upravičenci, ki so vpi¬
sani v volivnih imenikih prvega in drugega
razreda;

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

56

2. ) tiste osebe moškega in ženskega spola,
ki imajo vsaj že dve leti svoje redno biva¬
lišče v občini in katerim se je v tem času
predpisalo vsaj že eno leto sem v občini na
neposrednih državnih davkih, ki ne spadajo
med davke, omenjene v § 15., manj kakor 20 K,
ako imajo one splošne lastnosti, katere za¬
hteva od volivnih upravičencev § 1. in jim ne
brani izvrševati volivne pravice niti § 2., niti
§ 2. a, niti jih ne izključuje od volivne pra¬
vice § 3;

3. ) tiste osebe moškega spola, ki imajo
vsaj že tri leta svoje redno bivališče v občini
in jim ne manjka splošnih lastnosti, katere
zahteva od volivnih upravičencev § 1. in jim
ne brani izvrševati volivne pravice niti § 2.,
niti § 2.a, niti jih ne izključuje od volivne
pravice § 3., v kolikor teh oseb ni že po točkah
1. in 2. tega paragrafa sprejeti v imenik tret¬
jega volivnega razreda.

Odsotnost iz občine vsled vojaškega služ¬
bovanja ravnotako ne velja za pretrganje
bivališča (§§ 15. c in 15. d), ki je potrebno v
dosego volivne pravice, kakor se ne šteje v
predpisani rok bivanje radi vojaškega službo¬
vanja v občini.

§ 15 e.*)

V imenik volivcev podobčin (§§ 13. in 14.
obč. r.) se sprejmejo volivni upravičenci do-
tične podobčine iz prvega in drugega voliv¬
nega razreda, toda vsak volivni upravičenec
le enkrat, in sicer v oni podob čini, kjer mu
je predpisan najvišji davek.

Vsaka podobčina velja pri volitvi svojega
odbornika in namestnika za en volivni razred.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

57

§ 16.

Odborniki in namestniki, kolikor jih imajo
vsi občinski volivci po § 13. obč. reda izvoliti,
naj se tako razdele, da jih pride enako število
na vsak volivni razred.

§ 17.*)

Imeniki volivcev se morajo vsaj tri tedne
razgrniti v občini, da jih vsakdo lahko vpo¬
gleda, kar je razglasiti v občini po javno na¬
bitih listih s pripombo, da se smejo vlagati
ugovori proti imenikom volivcev med ome¬
njenim tritedenskim rokom od dneva razgla¬
sitve naprej pri županu, in sicer pismeno.

Ugovore sme vlagati vsakdo, ki je vpisan
v volivni imenik, kakor tudi vsak zase, da se
vpiše v volivni imenik.

§ 17 a.*)

Ko poteče v § 17. določeni rok, razsodi
najkasneje v osmih dneh reklamacijska ko¬
misija o vloženih ugovorih.

V reklamacijski komisiji so župan kot
predsednik in štirje občani, ki so upravičeni
voliti in katere izvoli občinski odbor.

Župan tekom treh dni po izvršenem po¬
stopku reklamacijske komisije zopet razgrne
volivne imenike z naznanilom razsodb rekla¬
macijske komisije vsakomur na vpogled za
dobo osmih dni, kar naj nemudoma z javno
nabitimi listi v občini razglasi s pripombo,
da se smejo vlagati pritožbe proti razsodbam
reklamacijske komisije pismeno pri županu
med tem, ko so volivni imeniki razgrnjeni.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. St. 32.

58

§ 17 b.*)

Proti razsodbi reklamacijske komisije se
sme pritožiti, kdor je ugovarjal, kakor tudi
vsak, čigar volivna pravica je prizadeta na¬
ravnost ali vsled izprememb v njegovem vo-
livnem razredu.

Pritožbe mora predložiti župan nemudoma
političnemu okrajnemu oblastvu, da o njih
razsodi.

Razsodba političnega okrajnega oblastva
je glede dotične volitve končnoveljavna.

§ 17 c.*)

Ko potečejo v § 17. a določeni roki in se
o vloženih ugovorih ter pritožbah končno-
veljavno razsodi ali če takih ugovorov in pri¬
tožb sploh ni bilo, naj potrdi župan poprav¬
ljene, oziroma neizpodbijane volivne imenike
za veljavne.

Popravljeni volivni imeniki se tekom na-
daljnega postopka ne smejo več izpremeniti
in mora od dneva, ko so bili popravljeni, do
dneva volitev preteči najmanj rok osmih dni.

Če so se izpodbijani imeniki vsled ugo¬
vorov ali pritožb popravili, jih je vnovič raz-
položiti za osem dni.

§ 18.*)

Kdaj bo volitev, mora razglasiti župan vsaj
14 dni preje po javno nabitih listih z nazna¬
nilom, na katerih krajih, katere dni in katere
ure naj volivni upravičenci pridejo volit in
koliko občinskih zastopnikov bo voljenih.

Istočasno se o tem obvesti politično okrajno
oblastvo.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

59

Tudi se morajo dostaviti takoj vsem vo¬
tivnim upravičencem votivne izkaznice in gla¬
sovnice.

Na votivni izkaznici je označiti številko
imenika volivcev, kraj, dan in čas volitve in
število občinskih zastopnikov, ki naj jih voli
dotični volivni razred.

Namesto izgubljenih izkaznic naj izda žu¬
pan volivnemu upravičencu na njegovo zahte¬
vanje duplikate izkaznic. Namesto izgubljenih
ali nerabljivih glasovnic mora župan ali na
dan volitve predsednik volivne komisije na za¬
htevanje volivnih upravičencev izročiti druge
glasovnice.

Pri volitvah se smejo uporabljati pri vseh
občinah dežele le take izkaznice in glasovnice,
kakršne izroči občinam deželni odbor.

Izkaznice in glasovnico morajo biti za po-
samne volivne razrede in za volitev v pod-
občinah (§§ 13. in 14. obč. r.) raznobarvne, in
sicer za prvi volivni razred bele, za drugi
modre, za tretji rdeče in za volitev podobčin
zelene.

Na glasovnicah za podobčine mora biti
zunaj natančno označena tudi podobčina, za
katero naj se voli, da se morejo ločiti od
drugih enakobarvnih glasovnic za posamne
podobčine.

§. 19.

Politično okrajno oblastvo mora paziti na
to, da se vse priprave za volitev izvrše pravo¬
časno tako, da po preteku volilne dobe more
novi občinski zastop pričeti poslovati.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32,

60

Tretji oddelek.

O volitvi.

§ 20 .

Volitev vodi-votivna komisija. Ta komi¬
sija obstoji iz župana ali kakega občinskega
svetovalca kot predsednika in štirih občanov,
ki imajo pravico biti izvoljeni, kot zaupni¬
kov, za kar jih določi župan.

Politično okrajno oblastvo sme k volitvi
poslati svojega zastopnika, ki mora paziti na
to, da se ravna po zakonu in vzdržujeta mir
in red.

§ 21 .*)

Oddaja glasov se v posamnih volivnih
razredih ne izvrši posebej in je dano volivnim
upravičencem vseh volivnih razredov.na voljo,
izvrševati svojo volivno pravico tekom celega
časa, ki je določen za oddajo glasov (§ 18.).

Volitvi je na željo potezajočih se strank
pritegniti izmed volivnih upravičencev dva
do pet zaupnikov, ki imajo pravico biti na¬
vzoči pri volitvi dotlej, da se naznani izid
štetja glasov.

Te zaupnike imenujejo potezajoče se
stranke pred volitvijo županu, ki določi pri¬
merno število izmed predlagancev, kolikor se
da, oziraje se na vse potezajoče se stranke.

Zaupniki morajo poslovati zgolj za priče
volivnega opravila in nimajo nobenega na¬
daljnjega vpliva na tek volitve.

Oddajanje glasov se mora skleniti ob do¬
ločeni uri. Vendar se volivci, ki so prišli še
pred potekom določene sklepne ure volit v
volilnico in čakalnico, ki jo je volivna komi¬
sija določila za volivce, ali neposrednje pred
volilnico, ne smejo izključiti od glasovanja.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak, št. 32.

61

§ 22 .

Voli se javno. Predno se prične glaso¬
vanje, mora predsednik volivne komisije opo¬
zoriti zbrane volivce, kaj obsegajo §§ 9. — 11.
tega volivnega reda o lastnostih, katere, so
potrebne izvoljencu; razložiti jim mora, kako
se glasovi oddajajo in štejejo, ter jih pozvati,
naj voli vsak brez vsakega samopridnega na¬
mena samo tako, kakor se njemu prav zdi
in kakor po svoji vednosti in vesti misli, da.
bo za občino najkoristneje.

§ 23.*)

Glasovanje se prične s tem, da oddajo
svoje glasovnice člani volivne komisije. Nato
pa glasujejo drugi volivci po vrsti, kakor so
pred komisijo prišli, v predpisanem času, in
sicer tako, da pokaže vsak volivec predsed¬
niku svojo izkaznico in nato odda zganjeno
glasovnico. Vse oddane glasovnice se polože
še zganjene v volivno posodo.

Vsak volivec voli za razne volivne raz¬
rede (podobčine) naenkrat, vendar mora od¬
dati predsedniku vsako glasovnico posebej in
obenem pokazati dotično izkaznico.

§ 24.*)

Volivec naj na glasovnico zapiše najpreje
one voljive osebe, ki jih hoče imeti za od¬
bornike v dotičnem razredu, a le toliko, koli¬
kor odbornikov ta razred voli.

Na isti glasovnici, a jasno ločeno in raz¬
vidno, se oznamenjujejo tudi one voljive osebe,
katere volivec želi za namestnike v dotičnem
volivnem razredu.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

62

§ 25.*)

Volivni upravičenec mora priti osebno
pred komisijo v predpisanem času na dolo-
ločeni kraj.

Zastopniki in pooblaščenci smejo voliti
le v slučajih §§ 4., 5., 6. in 7. in le, če izkažejo
svojo upravičenost.

§ 25 a.*)

Volivna komisija razsoja, kadar se pri
oddajanju glasov ob identiteti kakega volivca
pokažejo pomisleki ali če niso dani zakoniti
pogoji pri došlih zastopnikih in pooblaščencih
(§ 8 .).

§ 26.*)

Da je volivec svojo glasovnico oddal, je
zaznamovati poleg njegovega imena v ime¬
niku volivcev, in sicer posebej za vsak razred
(podobčino). Zato zaznambo naj bo v imenikih
poseben razpredelek.

Razen tega se morajo vpisati imena vo¬
livcev v glasovalnem zaznamku po vrsti, ka¬
kor volijo. V ta zaznamek se vpiše v za to
določene razpredelke, za katere razrede in
katero podobčino je volivec oddal glasovnico.

Pri zastopnikih in pooblaščencih se mo¬
rajo v glasovalnem zaznamku navesti tudi
njih imena.

Razsodbe volivne komisije je zapisovati
v poseben zapisnik.

§ 27.*)

Ko poteče čas, ki je bil za oddajo gla¬
sovnic določen, izreče predsednik volivne ko¬
misije brezkvarno določilu zadnjega od-

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

63

stavka § 21. glasovanje za sklenjeno, nakar
se glasovnice po posamnih volivnih razredih
izberejo. Nato se preišče, se li ujema število
volivcev, vpisanih v glasovalnem seznamku,
z oddanimi glasovnicami, razgrnejo se gla¬
sovnice in seštejejo glasovi.

§ 27 a.*)

Predsednik prečita javno na posamnih
glasovnicah zapisana imena, katera vpiše član
volivne komisije v glasovnik, kakršnega je
treba voditi za vsak volivni razred (podob-
čine) posebej, in sicer tako, da vpiše pri prvem
glasu, katerega kdo dobi za odbornika, ozi¬
roma za namestnika, v primerni razpredelek
njegovo ime in pristavi število 1, pri drugem
glasu, ki ga dobi, število 2 itd.

Istočasno zapisuje prečitana imena na
enak način drug član volivne komisije v
protiglasovnik.

§ 27 b.*) ,

Ima li glasovnica več imen, nego je voliti
dotičnemu volivnemu razredu odbornikov,
oziroma namestnikov, se ni ozirati na zadnja
imena, kolikor jih je pristavljenih nad do-
tična števila. Če pa ima glasovnica manj
imen, zato še ne izgubi svoje veljave.

Je li zapisano ime ene in iste osebe na
eni in isti glasovnici po večkrat, šteje se le
za en glas. Če je dotična oseba za odbornika
in za namestnika predlagana, šteje glas le za
volitev odbornikov.

Imena, pri katerih je dvomljivo, katere
osebe so z njimi označene, se pri štetju glasov
ne vpoštevajo.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

64

O tem razsoja votivna komisija, ki stvar
omeni tudi v votivnem zapisniku.

Prazne glasovnice niso veljavne in se zato
ne vpoštevajo.

§ 27 c.*)

Uspeli štetja glasov naj se vpiše v volivni
zapisnik in predsednik naj ga takoj razglasi.

§ 27 d.*)

Ako se volitev vrši več dni, seštejejo naj
se glasovi v zmislu določil §§ 27., 27. a, 27. b
in 27. c vsak dan, ko poteče čas, ki je bil za
oddajo glasovnic določen.

Uspeh se v takem slučaju ugotovi in raz
glasi po sklepu volitve.

§ 27 e.*)

Kako je postopati, če se volitev ali pa
štetje glasov pretrga, to določi deželno poli¬
tično oblastvo naredbenim potom.

§ 28.*)

V vsakem volivnem razredu (podobčini)
veljajo za izvoljene odbornike tisti, ki imajo
med onimi, ki so označeni za odbornike, naj¬
več glasov.

Isto velja za namestnike.

Kadar dobi enako število glasov več oseb,
kakor je za polno število na dotični volivni
razred pripadajočih odbornikov ali namestni¬
kov potrebno, odloči žreb, koga je šteti za
izvoljenega.

*) Pq  zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

65

§ 29 .*)

Če pripade volitev takemu, ki nima pra¬
vice biti izvoljen ali se z zakonitim izgovorom
volitvi odreče, vstopi za odbornika, oziroma
namestnika, namesto njega tisti, ki je dobil
v dotičnem volivnem razredu za odborniki,
oziroma za namestniki, največ glasov.

Ne glede na globo, katero je naložiti po
§ 20. občinskega reda, zgodi naj se isto, kadar
izvoljeni noče volitve sprejeti, ne da bi imel
zato zakonit vzrok.

§ 30 .*)

Kadar je kdo izvoljen za odbornika ali
namestnika v več volivnili razredih, velja nje¬
gova volitev v višjem volivnem razredu, v niž¬
jem volivnem razredu pa stopi na njegovo
mesto tisti, ki je dobil v dotičnem volivnem
razredu za odborniki, oziroma za namestniki,
največ glasov.

Podobčine je vzeti za naj nižje volivne
razrede.

Če je bil kdo izvoljen v več podobčinah,
velja izvolitev za tisto podobčino, v kateri je
dobil največ glasov. Pri enakosti glasov odloči
žreb.

§ 31 .*)

Kadar je kdo izvoljen v enem volivnem
razredu za odbornika, v drugem volivnem
razredu pa za namestnika, stopi na njegovo
mesto kot namestnik tisti, ki je dobil v do¬
tičnem volivnem razredu za namestniki naj¬
več glasov.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

5

66

§ 32 .

Kadar je volitev v vseh volivnih razredih
dovršena, naj se sklene tudi volivni zapisnik in
naj ga podpišejo člani volivne komisije. Župan
shrani zapisnik in vse druge listine, ki se
tičejo volitve.

On tudi razglasi izid volitev v vseh vo¬
livnih razredih in ga naznani deželnemu od¬
boru in političnemu okrajnemu oblastvu.

Če je izvoljen kdo, ki ne more ali ne sme
voljen biti, politično okrajno oblastvo ovrže
volitev kot nezakonito; toda zoper to je do¬
pustna pritožba na politično deželno oblastvo.

Končna razsodba radi take volitve naj se
naznani deželnemn odboru.

§ 33 .

Ugovore proti postopanju pri volitvah je
vlagati v neprestopni dobi osmih dni po kon¬
čani volitvi pri županu, ki naj jih predloži
političnemu deželnemu oblastvu, da o njih
končnoveljavno razsodi

Ako se v tem času ne vloži noben ugovor,
ali ako se podani ugovori kot nedopustni za¬
vrnejo, naj se odredi volitev občinskega sta-
rašinstva.

Drugo poglavje.

Kako se voli občinsko starašinstv  o.

§ 34 .*)

Osem dni po končani volitvi skliče župan
ali njegov namestnik s posebnim pozivom vse
člane novoizvoljenega odbora k volitvi občin¬
skega starašinstva.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

67

Odbornike, kateri k volitvi starašinstva
v napovedanem času sploh ne pridejo ali pa
odidejo, predno je volitev končana, ne da bi
se mogli zadostno opravičiti, zakaj so izostali
ali odšli, zadene globa, katero sme prisoditi
do 100 K deželni odbor, ako mu je to nasve¬
toval občinski odbor ali pa tudi le en sam
občinski odbornik.

§ 35.

Predstojnik političnega okrajnega obla-
stva sme ali sam priti k volitvi, ali pa po¬
slati svojega namestnika, da pazi na to, da se
voli po postavi.

Zato je treba, da se mu o pravem času
naznani, kateri dan in katero uro bo volitev.

§ 36.*)

Po letih najstarejši izmed odbornikov, ki
pridejo k seji, vodi volitev. K temu naj si
privzame dva moža izmed zbranih odbornikov.

§ 37.

Za člane starašinstva morejo samo odbor¬
niki biti voljeni.

Vendar v starašinstvo ne morejo priti:

1. osebe, ki ne stanujejo v občini, ako ne
pridejo vanjo prebivat mesec dni po volitvi;

2. dvorni, državni, deželni in javnih za¬
kladov uradniki in služabniki, ki še služijo,

3. duhovniki.

Tudi ne morejo biti obenem člani občin¬
skega starašinstva oni, ki so si v rodu ali
svaštvu v prvem in drugem kolenu.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

5 *

68

§ 38.*)

Za veljavnost volitve je potrebna navzoč¬
nost najmanj treh četrtin vseh odbornikov in
absolutna večina glasov navzočih.

Ako pri računanju treh četrtin s tremi
pomnoženo in s štirimi deljeno število odbor¬
nikov dh odlomek, smatrati je ta odlomek za
celoto, ki dopolni zakonito število treh četrtin.

Ako se volitev občinskega starašinstva v
seji občinskega odbora (§ 36.) vsled nezadostne
udeležbe odbornikov ni mogla izvršiti, skliče
naj se v 14 dneh druga seja občinskega od¬
bora, katera izvoli ne glede na število došlih
odbornikov občinsko starašinstvo.

Voli se z glasovnicami.

§ 39.

Najprvo se voli župan. Ako bi pri tej
volitvi nihče ne dobil nad polovico glasov, naj
se še enkrat od kraja voli. Ko bi pa tudi zdaj
zopet nihče ne imel nad polovico glasov, naj
se odredi ožja volitev.

Pri ožji volitvi se volivci morajo omejiti
samo na oni dve osebi, ki sta pri drugem
glasovanju dobili največ glasov. Če pa jih je pri
drugem glasovanju dobilo enako število glasov
več kakor dva odbornika, razsodi žreb, katera
dva prideta v ožjo volitev.

Pri tretji volitvi nima veljave noben glas,
ki se da odborniku, ki ni bil vzet v ožjo
volitev.

Če pri ožji volitvi dobita oba odbornika
po enako število glasov, tedaj razsodi žreb.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.

69

§ 40.

Ko je župan izvoljen, naj se začno voliti
občinski svetovalci.

Vsak volivec imenuje ali zapiše toliko
mož, kolikor je treba občinskih svetovalcev.
Imena, kolikor jih je več povedanih ali zapi¬
sanih, ne pridejo v poštev.

Tudi pri tej volitvi se je držati § 39., ako
bi morda ta ali oni odbornik ne dobil nad
polovico glasov. V ožjo volitev pridejo samo
taki možje, ki so pri drugem glasovanju do¬
bili največ glasov za tistimi, ki jih imajo nad
polovico.

V ožjo volitev naj se vzame dvakrat to¬
liko mož, kolikor še manjka občinskih sve¬
tovalcev.

§ 41.

Če je za občinskega svetovalca izvoljen
kak tak mož, ki je z novim županom v prvem
ali drugem kolenu v rodu ali svaštvu, tedaj
volitev ne obvelja, temveč se mora voliti drug
svetovalec.

Če se izvolita za občinske svetovalce dva
ali več takih mož, ki so tudi med seboj tako
v rodu ali svaštvu, naj ostane izvoljen tisti,
ki je dobil največ glasov; če jih je pa dobilo
več enako število glasov, naj ostane tisti, ka¬
terega potrdi žreb.

Namesto ostalih se iznovega voli.

§ 42.

O volitvi starašinstva naj se sestavi za¬
pisnik, katerega naj podpišejo voditelj volitve
in vsi odborniki. Občina ima hraniti zapisnik
in vse druge volivne listine.

70

§ 43.*)

Predpisi §§ 34. do 42. se uporabijo tudi
tedaj, kadar je popolniti med volivno dobo
mesto kakšnega občinskega svetovalca alimesto
županovo (§ 22. obč. r.).

Le da ima v prvem slučaju župan, v dru¬
gem pa županov namestnik tekom 14 dni po
izpraznitvi dotičnega mesta občinski odbor k
volitvi sklicati in voditi volivno opravilo.

Tudi ne zadeva izjemni vzrok sorodnosti
ali svaštva tistih, ki so že v uradu, temveč
novoizvoljene osebe.

§ 43 a. *)

O pritožbah proti volitvi občinskega stara-
šinstva razsoja politično okrajno oblastvo. O
prizivu proti taki razsodbi razsoja končno-
veljavno politično deželno oblastvo.

Pritožbe in prizive je vlagati pri okrajnem
političnem oblastvu v neodložljivi dobi 8 dni.

*) Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32.





I










NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJILNICA

00000482516