Poštniiia plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhiija vsak petek ob 14. — Naročnina znaša
meset-no po posti 5 din, v Celju z dostavo na
dom po rnznasiilcih 5.50 din, za inozcmstvo
10 din — UredniStvo: Ccljc, Strossmaycrjeva
ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: Icvo —
Telefon štev. G5 — ltačun pri poštnem ecltov-
nem   zavodu  v   Ljubljuui   Stev.   10.66C
leto XXII.
Cefje, petek 2. avgusša 1940
Štev. 32.
Bogdan Pušenjak:
„Nova Evrppa"
in mali narodi
»Wilsonov evangelij o svobodi in pra-
vici samoodločbe vseh narodov je pro-
padel! Stojimo na pragu nove Evrope!«
Te krilatice tvorijo danes glavni pred-
met zunanjepolitičnih razglabljanj sve-
tovnega časopisja. Zadnji monakovslii
sestanek ni osvetlil bodočnosti malih
evropskih narodov in nihče ne vc, kak-
šna usoda ga čaka jutri. Razumljivo je
torej, da danes v tej zapletenosti zu-
nanjepolitičnih vprašanj med vsemi ev-
ropskimi narodi prevladuje eno vpra-
šanje: Ali je Wilsonov evangelij o svo-
bodi in pravici samoodloc'be narodov v
22 letih svojega praktičnega življenja
res pokazal svojo življenjsko nezmož-
nost in ali bodo majhni narodi v »novi
Evropi«, zasnovani na podrejenosti go-
spodarskih in zunanjepolitičnih intere-
sov majhnih narodov življenjskim tež-
njam in zahtevam gospodujočih velikih
narodov, lahko dosegli vsaj isti, če ne
večji narodni, kulturni in gospodarski
razvoj, kakor v versajski Evropi?
Odgovor na to, za vse male, svo-
¦ bode in napredka željno nnrode tr>ko
važno vprašanje moramo iskati v kri-
tični in objektivni primerjavi razvoja
posameznih, po svetovni vojni osvobo-
jenih narodov v letih po vojni z n.iiho-
vim razvojem in -napredkom v predvoj-
ni, prav tako na nadvladi posameznih
velikih narodov zasnovani Evropi. V ta
namen bi lahko najlepše služila slika
češkoslovaške republike, v kateri je če-
škoslovaški narod v pičlih 20 letih ob-
stoja svoje lastne in neodvisne države
poka2al na vseh področjih narodnega,
kulturnega, socialnega in gospodarske-
ga življenja tako velik napredek, ka-
kršnega ni bil deležen v dolgih stolet-
jih. Vendar pa je v primeru Ceškosld-
vaške težko izvesti kritieno in objektiv-
no primerjavo, podprto tudi s točnimi
statističnimi podatki, in to iz razloga,
ker ozemlje Češkoslovaške ni tvorilo
pred svetovno vojno kompaktne nacio-
nalne in gospodarske edinice,, temveč
je bilo razdeljeno med dve državi. V ta
namen mnogo bolje služi Finska, ker
so 03tale njene meje od 1. 1809. do
konca letošnje rusko-finske vojne ne-
izpremenjene.
V vsej svoji zgodovini ni bil finski
narod pravzaprav nikoli docela zasuž-
njen in tudi po združitvi s Švedsko v
skupno državo v 13. stoletju ni postala
Finska vazalna država, temveč so uži-
vali Finci tudi v novi državi iste pravice
in svoboščine kakor Švedi. Visoki kul-
turni nivo finskega naroda je v veliki
meri pripomogel, da je ruski car Alek-
sander I. tudi 1. 1809. po zasedbi Fin-
ske pustil v Finski v veljavi vse dote-
danje švedske zakone. Finska je imela
tudi pod rusko nadoblastjo dolgo svojo
lastno vojsko, lasten denar, svoje ca-
rinske meje in lastno vlado ter je bila z
Rusijo povezana edino s skupnim vla-
darjem in skupno zunanjo politiko. Za-
to nam tedanje stanje Finske omogoča
primerjavo med možnostjo napredka v
svobodni in neodvisni državi z možnostjo
napredka v podrejeni državi.
Ceprav je užival finski narod že pred
svetovno vojno svobodo na vseh področ-
jih narodnega, kulturnega in gospodar-
skega življenja, je šele 1. 1918. postal
pravi gospodar v svojem domu, v lastni,
neodvisni državi. To dejstvo je bilo od-
ločilnega pomena za ves njegov nadalj-
nji razvoj in napredek. O tern pa naj
govorijo številke.
Ena najvažnejših nalog finske države
po osvoboditvi je bila agrarna reforma.
Doehn je bilo pred svetovno vojno v
Finski samo 125.000 kmetij z več kot
pol ha zemlje, je po uspešno izvedeni
agrarni reformi to število poskočilo 1.
1938. že na preko 300.000. V zvezi z
uspešno izvedeno agrarno reformo se je
tudi povečala površina obdelane zemlje
od 2 milijonov na 2.6 milijona ha. Vred
nost celotne žetve, ki je 1. 1917. zna-
šala  1.940  milijonov  finskih   mark,  je
Vojfia too dolgottaina
Urejevanje Podunavja in jugovzhoda - Moi ruske mornarite
-  Českoslovaška vfada v Londonu - Angleška blokada -
Govor No/ofova - Ogromne vojaifce pripravs Zdtuženih
držav - Kitajsko - japonska vojna
O razgovorih nemških državnikov s
predstavniki Rumunije, Bolgarije, Slo-
vaške in prej še Madžarske v Solnogra-
du in pri kancelarju Hitlerju v Berch-
tesgadnu ni bilo izdano uradno poročilo.
Iz tega sldepajo, da so bili razgovori
zgolj informativnega značaja. Želja
Nemčije in Italije je, da se istoeasno po-
ravnajo spori med jugovzhodnhm dr-
žavami in ustvarijo taki odnošaji, da bo
zajamčen trajen mir. Nemčija je želela
s temi razgovori dati pobudo za nepo-
sredna poRajanja med prUatletimi dr-
žavami in je pripravljena v primeru po-
trebe sklicati poseben posvet, pri kate-
rem bi prevzeli Nemčija in Italija viogo
posredovalca in razsodnika v onih za-
devah, glcde katerih bi ne prišlo do ne-
posrednega sporazuma meil prizadetimi
državami. Nemčija in Italija zastopata
nmenje, da se mora tndi na jugovzhodu
potlreti stavba mirovnih pogotlb in
ustvariti nov red. Kakor javljajo iz
Nemčije^ bodo za popolno pomirjenje
Podunavja na Ballianu potrebne neka-
tere večje mejne spremembe. Slovaška
naj bi se prikljueila Madžarski kot sa-
moupra\Tia pokrajina, ki bi büa z Mad-
žarniko povezana gospodarsko in politlc-
no. Madžarska naj bi odstopila so>jet-
ski Rusiji Podkarpa(tsko Ukrajino.
Madžarf-ka bi doblla za to od Rumunije
del Transilvanijc, Bolgariji pa bi mo-
rala odstopiti^ Rumimija južno Dobrudžo
V sovjetski Rusiji delajo tudi ladje-
delnice noč in dan s polno paro. Lan?
so zgradili 112, letos pa bedo zgradili
168 najmodernejfiili vojnih ladij, pri če-
mer niso upoštevane podmornicc, kate-
rih stevilo se bo letos potrojilo. Po osvo-
jit\1 Baltika in po razširjenju v^pliva na
Črnem morju je postala vloga vojnega j
brodovja sovjetske Rusije ixredno važ-
na. ^'zhodno morjc je danes rusko
morje in tam bo odslej prevladovala
sovjetska zastava. To je izjavil sovjet-
ski komisar za vojno mornarico admi-
ral Kuznecov v sobcto na veliltem zbo-
rovanju v Moskvi ob pviliki proslave
dneva sovjetske vojne momarice.
Angleška viacla je priznala novo za-
časno češkoslovaško vlado v Londonu.
Predsednik vlade je dr. Edvard Bones,
pod pred sednik msgr. Šramek, zunanji
minister Jan Masaryk, vojni minister
general Inger, finančni minister Outra-
ta, iiotranji minister Slavik, minister
za soeialno politiko Nemec, prosvetni
minister Feuerabend, minister brez list-
nice pa Nečas.
Anglija bo izvedla blokado vsega
evropskega kontinenta. Blokada bo ob-
segala celotno področje od najsevernej-
še toeke na Norveškem do Gibraltarja
in Sredozemskega morja.
Po nemških in italijanskih vesteh voj- i
na proti Angliji ne bo bliskovita, tem-
^reč dolgotrajna in izčrpajoča.
Na seji vrhovnega sovjeta v Mosvi
je poročal v četrtek popoldne komisar
za zunanje zadeve Molotov o metlnarod-
nem položaju in odnošajih Rusije do
ostalih držav. Poudaril je, da bo Rusija
ostala nevtralna. Pcsebej se je dotaknil
tudi sovjetskih interesov na Balkanu. O
obnovi stikov z Jugoslav!jo je dejal:
»Kar se tiee balkanskih držav, moram
pre<lvsem omeniti razveseljiv in važen
dofiodek, ki ga predstavlja obnova rcd-
nih diplomatskih odnošajev z Jugosla-
vijb. Po prvotni obnovi trgovinskih od-
nošajev so bili pod vtisom splošnega
mednarodnega razvoja sedaj obnovljeni
tudi diplomatski odnošaji in upravičeno
lahko upamo, da bo prišlo do tesnih
prijäteljskih vezi s to vodilno balkansko
di'5TJVArO«.
Združene države nameravajo uvesti
vojaško obveznost in potrošiti 19 mili-
.jard dolarjcv (1.100 milijard dinarjcv)
za 200 vojnih hi 500 pomožnih ladij,
19.000 letal, za mcrnarico v Atlantskem
in Tihem oceanu, za popolno opremo 2
milijonov vojakcv in za raznc druge vo-
jaške namene.
Kaže, da odloeitve v vojni med Kitaj-
sko in Japonsko še dolgo ne bo. Kitajci
nudijo Japoncem odločen odpor na kop-
nem in v zraku.
Politika
KoFupsija
V zvezi z odločbo bana dr. Šubašiča,
da je prepovedana slcherna intervencija
pri oblastvih na področju banovine Hr-
vatske, piše zagrebški »Obzor«:
»Prav tako želimo, da krenejo tudi v
Beogradu po poti, ki jo je pokazal ban
dr. Šubašič. Priznamo, da je tudi v Beo-
gradu znatno število javnih delavcev, ki
so bili in ostali pošteni in odločni na-
sprotniki korupcije. Dejstvo je, da je
centralistični režim  danes   slab  primer
za intervencije, da se je na njegovem
sedežu vgnezdil pravcat sistem posre-
dovanja in se od tod razširil na vso
državo. Ta slabi primer drzavnega sre-
dišča je 20 let tlačil javno življenje te
države. Temu se ne smemo čuditi, če
vemo, da je kruti centralizem omogočal,
da ni bila brez odločbe Beograda mo-
goča niti odločba o docela lokalnih za-
devah posameznih naših pokrajin in
mest. Tako so imeli predstavniki posre-
dovanja v Beogradu široko možnost, da
monopolizirajo za sebe sleherno inter-
vencijo. Skoraj v vsakem primeru je
bil od beograjskih intervencionistov od-
Važno je, da zobe femeljito
očlstimo ne samo zjufra],
ampak tudi vssk vecer,
predno gremo spas.
Chlorodont
^z'O-'.b,,.!!- a   p a s ta
visen vsak važnejši zaključek, tako da
so bili intervencionisti v naših krajih
redno le emisarji svojih beograjskih
kolegov. Če v Beogradu ne pograbijo
te oblike korupcije za vrat, seveda ne
bo mogoča moralna obnova javnega
življenja, ker je državno središče obdr-
žalo v svojih rokah mnogo zelo važnih
funkcij«.
Nemci v Jugoslavs
Pančevski list »Ravnopravnost« pise,
da predstavlja nemški »Kulturbund«
manjšinsko kulturno-politično organiza-
cijo, kakršne ni v vsem Podunavju. Za-
hvaljujoč širokogrudni politiki jugoslo-
venskih oblastev in tradicionalnemu svo-
bodoljubju in strpnosti našega naroda
ter vztrajnemu delu Nemcev samih, ima
ta organizacija že 337 krajevnih skupin
z okrog 50.000 člani. Samo lani je bilo
ustanovljenih 66 novih krajevnih klu-
bov. Sestava osrednjega vodstva priča
o tehtnosti organizacije. Vodstvo je
razdeljeno v šest odsekov, ki jih vodijo
posamezni načelniki kot stalni uradniki:
organizacijski, kulturni, propagandni,
mladinski, socialni in ženski odsek.
Predsednik »Kulturbunda«, dr. Sepp
Janko vodi organizacijo po voditeljskem
načelu in ni odgovoren upravnemu od-
boru.
»Nemško tiskovno društvo« v Novem
Sadu, ki izdaja lista »Deutsches Volks-
blatt« in »Deutsche Zeitungo, je imelo
nedavno glavno letno skupščino, na ka-
teri je bilo ugotovljeno, da sta oba li-
sta povečala svojo naklado in da je
imelo pod jet je 221.769.09 din dobička.:
»Nemški narodni koledar« za leto 1940.
so Iani razširili v nenavadno velikem
številu, povečali pa so tudi ilustrirani
tednik »Bilderwoche«. Tiskarna je po-
večala svoj obrat, pa tudi knjigarna, ki
pripada društvu, je dala dobre rezultate.
»Ravnopravnost« ugotavlja, da je šla
Jugoslavija v koncesijah nemški, mad-
žarski in rumunski manjšini še preko
obveznosti saintgermainske pogodbe in
jim dovolila tudi srednje sole v mate-
rinem jeziku. Poleg osnovnih šol imajo
Nemci zasebno učiteljišče v Novem Vr-
basu, zasebno meščansko šolo v Beogra-
du, evangeljsko zasebno meščansko šolo
v Zagrebu, zasebno meščansko šolo v
Novem Vrbasu, oddelke na državnih
meščanskih šolah v Beli cerkvi in Apa-
tinu in sedaj še popolno zasebno gim-
nazijo v Novem Vrbasu.
znašala 1. 1937. že 7.589 milijonov. S
povečano poljedelsko proizvodnjo se je
tudi povečal razvoj živinoreje. Dočim
je Finska n. pr. 1. 1920. zredila 890
tisoč kokoši, ki so dale 3.7 milijona kg |
jajc, je 1. 1937. zredila že 2,815.000 ko-
koši s 17.6 milijona kg jajc. Finska, ki
je na' lesu najbogatejša evropska drža-
va, je začela po dosegi svoje neodvis-
nosti posvečati največjo pozornost tudi
svojemu lesnemu bogastvu. Leta 1923.
je finska država prispevala za gozdar-
stvo samo 2.5 milijona mark, 1. 1937.
pa je že povečala ta prispevek na 15.2
milijona mark. Tako je bil končno
omogočen napredek ene najvažnejših
gospodarskih panog finskega naroda.
Zato je tudi razumljivo, da se je celo-
kupni dohodek gozdno industrije od
1.398 milijonov mark v 1. 1917. povečal
1. 1937. že na 9.095 milijonov mark.
Finska država pa pri tern ni zanemarila
ostale svoje industrije, katere dohodek
se je od 3.585 milijonov mark v 1. 1917. j
povečal na 11.981 milijonov mark v !
1. 1937.
Kakor v gospodarskem pogledu, je
povzročila svobodna država tudi v soci-
alnem življenju velik preobrat. L. 1917.
je imela Finska 303 bolnice, 450 zdrav-
nikov in 209 zobozdravnikov, 1. 1937.
497 bolnic, 450 zdravnikov in 740 zobo-
zdravnikov. V industriji je imela Finska
1. 1917. zaposlenih 105.000, 1. 1937. pa ;
že 207.000 delavcev in delavk. Število
brezposelnih pa je padlo od 92.000 v
1. 1932. na 1.600 v 1. 1937.
Še večji napredek je pokazala Fin-
ska na kulturnem področju. Leta 1917.
je obiskovalo osnovne sole 200.000, gim-
nazije 26.000, strokovne sole 14.716
učencev, univerzo pa 3.215 slušateljev,
dočim je 1. 1937. obiskovalo osnovne
sole 500.000, gimnazije 52.000, strokov-
ne sole 21.613 učencev, univerzo pa
6.500 slušateljev. Isti razmah in napre- '
dek je bil v dvajsetih letih dosežen tudi
v sportu. Clanstvo sportnih in gimna-
stičnih društev se je od 53.449 v 1.1917.
povečalo na 261.505 v 1. 1937., število
sportnih prostorov pa je naraslo od 100
na 500.
Že te številke pričajo o ogromnem
napredku neodvisne Finske v 20 letih.
svobode. Tega ni mogla doseči Finska v
vseh dolgih stoletjih, ko je živela pod
protektoratom Švedske in Rusije. Te
številke pa tudi jasno kažejo, da je le
v popolnoma svobodni in neodvisni dr-
žavi mogoč napredek malih narodov in
da pokroviteljstvo ali podrejenost lastnih
interesov interesom močnejših narodov
ne more pospešiti napredka in raz-
voja malih narodov. Temu dejstvu bodo
morali posvetiti svojo pozornost tudi
bodoči krojitelji »nove Evrope«, če jih
bo zares vodila iskrena želja, da ustva-
rijo obenem z novo tudi srečnejšo
Evropo!
Strati
»NOVA  DOB A«  2. VIII.  1940
Štev. 32.
Celiski mestni svef
Gradnja sodne palace na Glaziji in ureditev novega sportnega prostora — No-
vi prostori za davčno upravo — Nabava semen za prizadete po toci — Podal.j-
šanje vodovoda v Novo vas — Tlakovanje Vodnikovc «lice — Bilanca mestne-
ga avtobusnega podjetja — Izvolitev nove uprave Mestne hranilnine
Celjski mestni svet je imel v petek
zvečer kljub počitnicam redno sejo, ker
je  bilo  treba rešiti nujne  zadeve.
Kakor smo že poročali, bo mestna
občina izdala dovoljenje za gradnjo so-
dne palace na Glaziji, ki jo imata po po-
godbi v zakupu Sokolsko društvo Celje-
matica in SK Celje. Ti dve društvi si-
cer ne nasprotujeta gradnji sodne pa-
lace na Glaziji, zahtevata pa, da jima
mestna občina preskrbi in uredi drug,
primeren sportni prostor namesto se-
danjega sportnega prostora na Glaziji.
Da se pričetek gradnje sodne palace ne
bo zavlekel, bo dala občina obema dru-
štvoma na razpolago sportni prostor ob
Stritarjevi ulici pri Sp. Lanovžu. Ob-
čina bo ta prostor primerno uredila, na-
mestila potrebne naprave in nadome-
stila pokvarjene dele. Mestni svet je
sklenil, da se bodo ta dela takoj pričela.
Mestna občina je pripravljena dati davc-
ni upravi v Celju v najem hišo meščan-
skega oskrbovalnega sklada v Vrvarski
ulici. Občina bo nabavila semena za po-
sestnike, ki so utrpeli škodo vsled toče.
Finančni in gospodarski odbor bosta
preskrbela zadevna sredstva in razdeli-
la prizadetim posestnikom seme po
predlogu mestnega poglavarstva. Obči-
na bo prodala inž. Ivanu Štruklju stavb-
no parcelo pri Sp. Lanovžu po 65 din.
Katarini Tovornikovi pa stavbno par-
celo pri Mestnem zavetišču v Medlogu
po 22 din m-. Sportni prostor za hribom
sv. Jožefa bo dala občina celjski fan-
tovski podzvezi v zakup za 1 leto proti
letni priznalnini 10 din.
Mestna elektrarna bo namestila v pri-
tlični veži svojega poslopja poštne oma-
rice, ki bo^do stale 2.080 din. Nezgodno
^avajpyajile 27 nameščencev mestne
e^traj;pe je mestni svet oddal Vzajem-
ni savarovalnici. Občina bo podaljšala
mestni vodovod v Novi vasi in vstavila
v ta namen znesek 50.000 din v prihod-
nji mestni proračun.
Tlakovanje Vodnikove ulice in napra-
vo hodnikov za pešce je oddal mestni
svet tvrdki Franjo Nerad v Celju za
578.902 din. Ulico bodo tlakovali z gra-
nitnimi kockami na betonski podlagi,
tvrdka pa mora prevzeti petletno garan-
cijo. Po eno tretjino stroškov za tlako-
vanje razširjene Vodnikove ulice bodo
krili mestna občina, sreski cestni odbor
in banska uprava. Občina bo še v tern
poletju začela pogajanja z zavodom šol-
skih sester zaradi odkupa zemljišča za
razširjenje Vodnikove ulice ob šolskem
poslopju šolskih sester. Mestni svet je
dovolil tvrdki V. Hladin namestitev re-
klamnega napisa na zidu bivše Karli-
nove hiše na Krekovi cesti poleg poslop-
ja Pokojninskega zavoda.
Bilanca mestnega avtobusnega pod-
jetja za 1. 1939-40. izkazuje 1,625.765.52
din aktiv in ravno toliko pasiv ter
13.710.26 čistega dobička. Podjetje ima
7 avtobusov na pogon z nafto ter 4 av-
tobuse in 1 avtofurgon na bencinski po-
gon. Pogodbo za bencinsko črpalko
tvrdke Jugosl. Standard Vacuum Oil
Co., ki je nameščena pred Celjskim do-
mom, je mestno avtobusno podjetje po-
daljšalo od 1. julija t. 1. do konca
1. 1943. proti letni zakupnini v znesku
100 din. Tvrdka bo morala dobaviti
mestnemu avtobusnemu podjetju tekoče
gorivo po ceni, ki bo 0.50 din pri kg
nižja od cisternske cene.
V upravni odbor Celjske mestno hra-
nilnice so bili izvoljeni naslednji gg.:
Janko Dolinar, Franc Dorn, Anton Fa-
zarinc, Anton Repnik, Viktor Smigovc,
dr. Alojzij Voršič, Mirko Hočevar,
Franc Čuk, Vanči Vrabl, Ivah Knez,
Avgust Sotler, Friderik Mikeln, Mihael
Dobravc, Fran Roä, Karel Perc, Karel
Gotob, Bogdan Vivod in Josip Delakor-
da, v nadzorni odbor pa prof. Mirko
Bitenc, Peter Magajna in dr. Stanko
Mašič.                    ....-,      .. .
Domače vesfi
, — Novi državni proračiin  in poviša-
nje   preje,mkov   državnih   iiamešeencev.
V ponedeijek so kraljevi namestniki
podpisali uredbo o dvanajstinah za na-
daljnjih osem mesecev proračunskega
leta 1940-41. Finančni minister dr. Šu-
tej je prispel v sredo z Bleda v Ljublja-
no. Zvečer je sprejel na banski upravi
novinarje in jim prečital daljši ekspoze
o proračunskui dvanajstinah. Državni
proračun za 1. 1940—41. znaša 14.708
milijonov dinarjev in je za 2380 milijo-
nov dinarjev višji od proračuna za leto
1939-40. Za kritje izdatkov je predvi-
den večji donos neposrednih davkov in
trošarin. S 1. septembrom dobe državni
nameščenci do vključno V. skupine ~in
državni upokojenci izredno doklado v
znesku po 100 do 200 din mesečno in
še po 50 din za vsakega otroka.
—     Sokolska     proslava    kraljevega
rojstnega dne. Po sklepu izvršnega od-
bora Saveza Sokola kraljevine Jugosla-
vije bo jugoslovensko sokolstvo posebno
svečano  proslavilo  kraljev rojstni dan.
Dne 6. septembra stopi namreč Nj. Vel.
kralj Peter II. v leto svoje polnoletno-
st, sokolstvo pa v zaključno leto svoje
Petrove petletke.  Savez  SKJ  je  izvolil
poseben   odbor,   ki   bo   izdelal  program
kraljeve proslave za vse sokolske edini-
ce. Obenem se bo sokolstvo obrnilo za
sodelovanje  na vsa nacionalna združe-
nja. Med drugim bodo 6. septembra iz
vseh krajev,  kjer so  sokolske  edinice,
prispele v Beograd sokolske štafete, da
prinesejo mlademu kralju čestitke in iz-
raze vdanosti in ljubezni sokolstva    in
vsega naroda.
—  50-letnica gledališkega  upravnika
dr. Radovana    Brenčiča    v    Mariboru.
Včeraj je praznoval g. dr. Radovan
Brenčič, upravnik Narodnega gledališča
v Mariboru, 50-letnico rojstva. Jubilant
se je rodil v Celju 1.1890., torej v istem
letu, v katerem je bil ustanovljen Celj-
ski Sokol, cigar soustanovitelj in staro-
sta je bil jubilantov oče, pokojni odvet-
nik dr. Alojzij Brenčič. Zaslužnemu in
uglednemu kulturnemu delavcu iskreno
čestitamo ob življenjskem jubileju in
mu želimo še mnogo, mnogo let uspeš-
nega javnega udejstvovanja!
—  Požar in tatvina v St.    Vidu    pri
Grobebiem. Preteklo noč se je vnel ko-
zolec posestnika Antleja v St. Vidu pri
Grobelnem.   Ogenj   se  je  hitro  razširil
na vse poslopje in ga uničil. V kozolcu
je   tudi  zgorelo   nad   100   stotov   sena,
mnogo žita, gospodarsko orodje in več
voz.   Škoda  znaša okrog 80.000   din   in
je le delno krita z zavarovalnino. Med
požarom, ko so ljudje gasili, se je nekdo
splazil  v  Antlejevo   hišo  in  ukradel   iz
sobe  okrog 5.200  din  gotovine,  uro  in
lovsko puško. Kaže, da je bil ogenj pod-
taknjen in da je izvršil tatvino požigalec
sam.
—  Svojemu možu je sledila v smrt.
V Oplotnici pri Konjicah je dne 24. ju-
lija podlegel kapi priljubljeni lestni tr-
govec Anton Mauner, po rodu iz Hrvat-
skega. Njegova žena,  rojena  Somrako-
va,   ni   mogla   preboleti  smrti   svojega
moža, s katerim je živela mnogo let v
sreenem zakonu. Dan po moževi smrti j
se je ustrelila s samokresom in je uro
pozneje   izdihnila.   Moža   in  ženo   so   v
petek položili v  skupen  grob.
Cefie in okolica
c Obletnica mučeniške smrti Janka
Lešničarja. Danes poteka deveto leto,
odkar je v brzovlaku, ki je vozil skozi
Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo v Beo-
grad, v bližini Zemuna eksplodiral v
kupeju prvega razreda peklenski stroj,
ki ga je bila zločinska roka namestila
za naslonjalom. Pri tern atentatu je
umrl mučeniške smrti znani slovenski
zadružni delavec in novinar Janko Le-
šničar iz Celja, svoječasni" ravnatelj i
celjske Zadružne zveze in takratni rav-
natelj Oblastne zadruge za kmetijski
kredit v Čupriji, današnje Banovinske
zadruge za kmetijski kredit v Nišu1.
Tragične smrti tega idealnega javnega
delavca in plemenitega človeka se da-
nes, kakor vsako leto, spominjamo z j
globoko žalostjo, saj ne more Janka
Lešničarja pozabiti nihče, ki ga je imel
priliko bližje poznati. ,
c Ogromna škoda vsled toče v celj-
skem okraju. Celokupna škoda, ki jo je
povzročila katastrofalna toča v torek
16. julija v Celju in celjskem okraju,
znaša po uradnih cenitvah nad 22 mili-
jonov 500.000 din. V tej vsoti pa ni
všteta škoda na stavbah, ostrešju, si-
pah, sadnem drevju in travnikih, ki
jih je zelo poškodovala delno toča, delno
pa vihar. V predelu med Levcem in
Butejevim mostom na Ložnici in dalje
proti Ostrožnemu in Zg. Hudinji je polo-
vica njiv uničenih do 100%, ostanek pa
do 80°/(. Posebno prizadeto je Babno,
kjer ie bil uničen ves hmelj. Na Ostrož-
nem je oškodovanih 144 posestnikov in
8 najemnikov, v Medlogu 69 posestni-
kov in 2 najemnika. Nekateri posestniki
niso hoteli prijaviti škode, češ da se jim
to zaradi malenkostnega odpisa zem-
ljiškega davka ne izplača. Škodo na
na Ostrožnem so ocenili na 1,800.000
din, v Medlogu na 1,632.000 din, na Sp.
Hudinji na 300.000 din, v Liscah na 89
tisoč din itd. Mnogim posestnikom na
Babnem in Ostrožnem grozi prodaja po-
sestev, ker ne bodo mogli poravnati
svojih obveznosti pri Privilegirani
agrarni banki. Po uradnih cenitvah je
napravila toča v občini St. Pavlu pri
Preboldu 497.650 din škode, v Grižah
4,400.000 din, v Petrovčah 9,440.900
din, v Št. Juriju ob Taboru 700.000
din. v Škofji vasi 1,500.000 din, v Voj-
niku-okolici 486.000 din, v Dramljah
1,740.000 din. V občini Škofji vasi so
najbolj prizadeti kraji Zadobrova, Pri-
stava, Razbor, Bovše in Gradiše, v voj-
niški okolici pa Brezovica, Gabrovec in
Hrastnik. V Dramljah je uničenih 130
ha posevkov in 70 ha vinogradov. V
občini Grižah so najbolj prizadeti kraji
Migojnice, Britno selo, Podkamenik in
Zabukovca. Strahovito so prizadeti kra-
ji Petrovče, Drešinja vas in tudi Leyec,
močno oškodovani pa so kraji Sv. Jurij
ob Taboru, Sv. Miklavž, Sv. Lenart,
Loke, St. Pavel in Marija Reka. Banska
uprava je dala za pomoč prebivalstvu
na razpolago 85.000 din. S tern denar-
jem bodo naročili päenfto in koruzo.
Podpora bo razdeljena takole: Št. Pa-
vel pri Preboldu 8.000, Vojnik-okolica
8.000, St. Jurij ob Taboru 10.000, Pe-
trovče 19.000, Griže 16.000, Škofja vas
12.000 in Dramlje 12.000 din. Mestna
občina bo kupila pšenico in koruzo in
jo razdelila med prizadete posestnike.
Vse te podpore pa niso dovolj izdatne.
Zato bo treba preskrbeti mnogo večje
podpore, da si bo strahovito prizadeto
in obupano prebivalstvo vsaj nekoliko
opomoglo,
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo-
lje kupite, prodate a!i zamenjate v trgo-
vini Josip Uršič, Celje, Narodni dom.
c Občutna omejitev dostavijanja pi-
semske pošte v €elju. Celjska pošta do-
stavlja z današnjim dnem do preklica
pisemske pošiljke ob delavnikih, razen
ob sobotan, samo enkrat na dan. Po-
poldanske časopise lahko stranke dvig-
nejo na pošti med 16. in 18. — Cemu
je bila ta omejitev, ki so jo izvedli po
nalogu iz Ljubljane, v Celju potrebna,
ne razumemo. Število osebja se ni spre-
menilo, poleg tega pa bo osebje tudi
popoldne zaposleno s sortiranjem in iz-
dajanjem časopisov. Celje kot važno go-
spodarsko in tujskoprometno središče
nikakor ne more izhajati samo z en-
kratno poštno dostavo na dan. Omenje-
ni ukrep bo povzročil med prebival-
stvom gotovo hudo in upravičeno nevo-
ljo. Zato pričakujemo, da bo poštna di-
rekcija v Ljubljani preklicala uvedeno
omejitev in odredila za Celje spet dva-
kratno poštno dostavo na dan.
c Celjsko kolodvorsko poslopje so
lani samo delno renovirali in sicer tako,
da so obnovili samo glavno poslopje,
tako da je renovirano glavno poslopje
z grdo zunanjostjo obeli stranskih trak-
tov predstavljalo novo celjsko »specia-
liteto«. Dolgo smo čakali, pa smo le do-
čakali! Te dni so slednjič začeli reno-
virati tudi oba stranska trakta.
c Stranke, ki imajo otroke v srednjih
šolah in stanujejo v občini Celju, va-
bimo, da vlože prošnje na obrazcih, ki
jih dobe pri davčni upravi v Celju za
potrdilo o višini davčnega predpisa, do
15. t. m. Ker je število osebja davčne
uprave vsled bolezni in vpoklica na
orožne vaje zelo skrčeno, ne bomo iz-
dajali potrdil takoj ob vložitvi prošenj,
KINO METROPOL CELJE
B"H llHlIBIIIBIfliiiiinniim
Ne zamudite si ogledati Se danes, t. j.
2.avgusta najboljši film Heinza Buhmauna
Proti svoji volji - ocka
Od 3. do 5. avgusta          (Nemška verzija)
Štirje osvetniki
Napete scene med osvetniki in najmočnejSo
silo modernega časa — tihotapci orožja.
Loretta Young              Bichard Greene
Georg Sanders
temveč šele ob roku, ki bo vsakemu
prosilcu sporočen. Nihče./iaj ne odlaga
s prošnjo do dne, ko se že vrši vpis v
solo. — Davčna uprava v Celju.
c VIadni svctnik Emilijaq Lilek. Pro-
sim vse prijatelje, znance in učence po-
kojnega vladnega svetnika g. Emilijana
Lileka, ki imajo kake spomine o oseb-
nem življenju, šolskem in javnem delu
tega odličnega šolnika, zgodovinarja in
domoljuba, da mi jih blagovolijo dati na
razpolago. Uporabil jih bom-za sestavo
njegovega življenjepisa. Dragocen bi mi
utegnil biti vsak podatek, ki,]je v kakr-
šni koli, tudi najmanjši zvezi z njim.
— Prof. Janko Orožen, Celje.
c Iz celjske statistike. V mesecu ju-
liju je obiskalo Celje 1216 tujcev (1158
Jugoslovenov in 58 inozemcev, skupno
s 1744 prenočninami) nasproti 914 v
letošnjem ^uniju in il88 v lanskem ju-
liju. V preteklem mesecu je umrlo v
Celju 34 oseb in sicer 9 v mestu in 25
v javni bolnici. Pri celjski borzi dela
je bilo 1. t. m. v evidenci 259 brezposel-
nih (137 moških in 122 žensk) nasproti
251 (134 moškim in 117 ženskam) dne
20.  julija.
c Mesto komercialista je treba izpo-
polniti na drž. dvorazredni trgovski šoli
v Celju. Prednost imajo ohi,'ki so spo-
sobni poučevati tudi ^Stenografijo ali
strojepis. Zadevne pro^nje, naslovljene
na ministrstvo za trgoviiio'-in industri-
jo, je treba predložiti ravnateljstvu sole
do 15. t. m.
c Vojaški nabori bodo 15. t. m. v
Braslovčah, 16., 17. in 19. t. m. pa v
Celju. Dan pred naborom in na dan,
nabora ne smejo lastniki javnih lokalov
in zasebniki dajati nabornim obvezni-
kom in njihovim spremljevalcem alko-
holnih pijač, tudi ne jabolčnlka. Kdor
bo kr*šil to prepoved, bb^'strogo kazno-
van.                          °Cni   •«; ¦
c Planinska nuiša bo v nedeljo 4. t.
m. ob 10. v kapelici sv. Cirila in Metoda
na Molički peči pod Ojstrico. Maševal
bo župnik g. Sunčič. Savinjska podruž-
nica SPD v Celju vabi planince, da se
udeležijo maše. Prav tako je vabljeno
domače prebivalstvo Luč, Solčave in
tamkajšnje okolice.
c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljub-
ljani za Celje in okolico bo v torek 6.
t. m. od 8. do 12. dopoldne v posveto-
valnici Združenja trgovcev za mesto
Celje v R.azlagovi ulici.
c Ugotovitev. V zadnji številki našega
lista smo pomotoma objavili, da je bil
g. dr. Rudoli' Dobovišek, odvetnik v
Celju, preveden v aktivno vojaško služ-
bo v sodni stroki. Pravilno bi se moralo
glasiti, da je g. dr. Rudolf; ,Dobovišek
kot rezervni kapetan I. razr. preveden
iz pehote v sodno stroko in to v rezervi.
G. dr. Dobovišek bo seveda še nadalje
izvrševal svoj odvetniški poklic
c Propagandna tabla na oglu trga
kralja Aleksandra in Kolenčeve ulice
je nujno potrebna obnove. Zlasti foto-
grafije na dnu table so tako obledele,
da nikakor ne morejo več služiti pro-
pagandi tujskega prometa.
c Odsek brivcev in frizerjev v Celju
vljudno prosi cenj. stranke, da se ozi-
rajo na odpiralni in zapiralni čas, ker
je bila večina brivcev in frizerjev zaradi
prekoračenja delovnega časa kaznovana
z denarno  globo.
c Poroka. Na Teharju pri Celju se
je poročil v nedeljo trgovec g. Ivan Go-
lob, lastnik tvrdke »Jugopromet« v Ce-
lju, z uradnico gdč. Milico Hermanovo
iz Celja. Mlademu päru iskreno česti-
tamo!
c Upokojeno uciteljstyo  iz  Celj»    in
okolice se bo sestalo v četrtek 8. t. m.
!  ob 16. pri Vodeniku v Petrovčah.    Na
j pobudo mariborskih tovarišev upokojen-
cev se bomo  pomenili,  kje  in  kdaj  so
bomo z njimi sestali.          *
Štev. 32.
»NOVA  DOB A«  2.  VIII.   1940
Stran 3.
c Celestina Confidentijeva f. V torek
popoldne je umrla v Zavodni pri Celju
v starosti 77 let splošno priljubljena
in ugledna gostilnicarka in posestnica
ga. Celestina Confidentijeva, roj. Viher-
nikova. Pokojna je bila odločno narod-
na, znaeajna in blaga žena. S svojim
pokojnim soprogom je vzgojila svoje
sinove in hčerke v strogo narodnem du-
hu. O njeni veliki priljubljenosti je pri-
čala velika množica meščanov in okoli-
čanov, ki je spremila pokojno v četrtek
popoldne na njeni poslednji poti od do-
ma na okoliško pokopališče. Ge. Cele-
stini Confidentijevi bodi ohranjen ča-
sten spomin, svojcem naše iskreno so-
žalje!
c Martin Drugo vie na zadnji poti. V
soboto ob 18. so se zbrali pred mrtvaš-
nico na mestnem pokopališču zastopniki
oblastev, Ipavčeve pevske župe, celjskih
pevskih in drugih društev ter mnogo
drugega občinstva, da spremijo pokoj-
nega g. Martina Drugoviča, upokojene-
ga podnadzornika policijskih agentov in
podpredsednika pevskega društva »Olj-
ke« v Celju, k zadnjemu počitku. Po
TblagosloVitvi trupla je pred mrtvašnico
zapel moški zbor »Oljke«, pomnožen s
člani Ceüjskega pevskega druatva in
»Celjskega zvona«, pod vodstvom g. Ci-
rila Preglja »Vigred«. Po cerkvenem
obreduob grobu se je z globoko obču-
tenim govorom poslovil od nepozabnega
pokojnika predsednik »Oljke« g. Anton
Lečnik, pevci pa so zapeli Pregljevo
»V tihi noči«.
c Žetev smrti. V Zavodni 45 je umrl
25. julija 76-letni upokojeni poduradnik
Vincenc Hölzl, na hribu sv. Jožefa 50
pa je umrl v sredo 70-letni cinkarniški
aipokojenec Jakob Rojc. V celjski bolni-
d so umrli: 25. julija 58-letni posestnik
inž. Josip Lenko iz St. Petra v Savinj-
ski dolini, 26. julija 69-letni dninar Jo-
sip Štante iz Nove vasi pri Cejju, v
soboto 9-letni,,.sinček lesnega trgovca
Josijp JajzbesCyjiz Planinske vasi. pri Sev-
nici, 'y,tpreknpa 51-letna služkinja Ana
Hren^vaiz^Pebra pri Laškem. N. p. v m.
c Obupanka je skočila poti savinjski
vlak. Ko je vozil savinjski potniški
vlak, ki prihaja ob 18.42 v Celje, v ne-
deljo iz Petrovč proti Celju, je skočila
blizu Levca tik pred vlakom'na progo
54-letna dninarica Marija Kodrinova iz
Arje vasi pri Petrovčah. Lokomotiva je
podrla. .^od.rinovo na tla in vlak je zdr-
dral čpz njo", Kolesa so odrezala,Kodri-
novi obe, .nogi," eno pod kolenom, drugo
v stopalu, in jo poškodovala po glavi in
rokah. Strojevodja je ustavil vjak, na-
Icar so Kodrinovo, ki kljub groznim po-
škodbam ni izgubila zavesti, prenesli v
vagon' in jo prepeljali v Celje, s kolo-
dvora pa z reševalnim avtomobilom v
bolnico, kjer so jo takoj operirali. Za-
kaj je Kodrinova izvršila obupno de-
janje, ni znano.
c Grozna nesreča s patrono. V Pro-
žinski vasi pri Štorah se je lOletni po-
sestnikov sin Maks Majorane igral v
nedeljo popoldne doma v kuhinji s pa-
trono in je tolkel po njej. Patrona je
eksplodirala. Učinek je bil strašen. Ma
jorancü'je razmesarilo levo stran prsi
do pljuč in rau odtrgalo levo roko v
zapestju. Dečka so prepeljali v celjsko
bolnico," kjer pa je že ob 23.30 podlegel
poškodbam.
c Ubojna Železnein. Ko je šel 47-let-
ni dninar Martin Mirnik na Železnem
pri Veliki Pirešici v nedeljo k sosedu,
so ga napadli vinjeni fantje in mu z
udarci s koli preklali lobanjo. Mirnika
so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je
v torek podlegel težkim poškodbanm.
c Dve leti za uboj. Pred triclanskira
senatom okrožnega sodišča v Celju se
je zagovarjal v torek 31-letni delavec
Janez Bratuša iz Sp. Kostrivnice zaradi
uboja. Janez Bratuša je prišel 2. junija
zvečer v gostilno svojega brata Franca
Bratuše. Tam sta se brata sprla in sčep-
la. Ko sta bila v veži, je skočii Jurij
Furman k Janezu Bratuši in ga zabodel
z nožem v desno stegno. Stefan Ogri-
zek, Milena Bratuševa in gostilnienrje-
va žena so mu iztrgale nož iz rok, Franc
Bratuša pa je pozval Furmana, naj se
ne vmešava v spor. Furman je nato od-
fiel. Ko je opazil pred hišo Janeza Bra-
tušo, je pograbil kol in udaril Bratušo
po hrbtu. Janez Bratuša pa je iztrgal
Furma'nu kol iz rok in z njim vcčkrat J
udaril Furmana po glavi, pri eemer mu i
je preklal lobanjski svod in lobanjsko
bazo. Furmana so prepeljali v celjsko
bolnico, kjer je podlegel težkim poškod- ;
bam. Janez Bratuša je bil obsojen na
2 leti robije in izgubo častnih pravic za
dobo dveh let.
c Obsojen vlomilec. V torek je bila
na okrožnem sodišču v Celju razprava
proti 22 - letnemu mehan.iku Francu
Šantlu iz Nove vasi pri Ptuju in proti
50-letni posestnici Mariji Verkovi iz
Draškovega sela pri Šmarju. Marija
Verkova je nagovorila Šantla, ki je bil
po prestani kazni dveh let robije letos
1. maja izpuščen iz mariborske kaznil-
nice, da je izvršil dve tatvini in en
vlom. Šantl je ukradel 26. junija Anto-
nu Robeku v Aškerčevi ulici v Celju
1.400 din vredno kolo, še istega dne
pa si je pred Vogovo gostilno na Gro-
belnem prisvojil 1.000 din vredno kolo
inž. Alojzija Lovka. Dne 27. junija je
vlomil v stanovanje Ane Rupnikove in
Martine Štravsove v Cmerečki gorci pri
Pristavi ter odnesel razno blago in go-
tovino v skupni vrednosti 1.830 din.
Šantl je bil obsojen na 2 leti robije in
izgubo častnih pravic za dobo dveh let,
Verkova pa na 4 mesece zapora. Oba
je zagovarjal odvetnik g. Mirko Hočevar
c Na 9 mesecev zapora je obsodilo
okrožno sodišče v Celju v torek 40-let-
nega, v Gradcu rojencga in v Ihan pri
Kamniku pristojnega Franca Gostin-
čarja, delavca brez stalnega bivališca,
zaradi prestopkov po čl. 4. zakona o za-
ščiti države in § 166. k. z.
c Pojasnjen vlom. Celjska policija je
aretirala 29-letnega brezposelnega de-
lavca Alojza G. iz Celja, ker je pred
kratkim vlomil v jedilno shrambo pe-
kovskega mojstra Rudolfa Mlakarja v
Komenskega ul. ter odnesel živila, pe-
kovski slad in torbico za kasiranje. Pri
aretirancu so še našli ukradeni slad in
torbico. Alojza G. so izročili okrožnemu
sodišču.
Pred dopustom si preskrbite pisem-
ski papir, nalivna peresa in albume pri
tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja
Petra cesta 9.
c Takoj po treh vlomih so ga prijeli.
V četrtek ob dveh zjutraj je celjska
policija aretirala 33-letnega porocenega
ključavničarja Josipa H. iz Maribora,,
ki je znan kot nevaren prijatelj tuje
lastnine. Pri njem so našli več svež-
njev ključev in vlomilsko orodje ter
razne druge predmete. Ugotovili so, da
je H. izvršil v sredo zvečer v Celju tri
vlome. Tako je vlomil v pisarno odvet-
nika dr. Rakuna na Dečkovem trgu ter
ukradel več kolkov in nekaj gotovine.
Dalje je vlomil v slaščičarno g. Zimška
na Glavnem trgu in odnesel več bonbo-
njer. Vlomil je tudi v pisarno družbe za
izdelovanje ognja varnih predmetov na
Cankarjevi cesti štev. 10 In ukradel tam
500 din vreden star cekln na črnem
obesku, last lastnika pisarne g. Vors-
berga iz Šmartnega ob Paki. Pri vlo-
milcu so našli vse ukradene predmete.
c Celjane in okoličane opozarjamo na
današnji oglas v našem Iistü, da je zna-
no Grenadirjevo posestvo naprodaj v
celoti ali pa posamezno. Marsikdo se je
že divil s tekga hribčka krasnemu raz-
gledu na Stari grad, na Savinjo in že-
leznico, ter na okoliške hribe. Bila bi
škoda, če bi ta točka, ki je ena naj-
lepših v Celju, ne prišla ˇ last tega ali
onega Celjana ali okolicana. Mala vila
»Taraboš«, združena z vinogradom, bi
bila mestu najbližje vinogradniško po-
sestvo. Manj bogatim, ki hočejo zidati
hišice, se nudi dobro došla prilika na-
kupa malega, blizu središča mesta le-
žečega stavbišča.
c Priho<lnji šoforski izpiti za kandi-
date iz celjskega, gornjegrajskega,
šmarskega in konjiškega sreza bodo v
drugi polovici tega meseca na sreskem
načejstvu v Celju. Kandidati naj vložijo
zadevne prošnje čimprej na sreskem
načelstvu v Celju.
c KrajeMia organixacija Legijc koroš-
kih borcev v Celju obvešča svoje član-
stvo, da bo v nedeljo 4. t. m. ob 9. do-
poldne pri poveljstvu vojaškega okrož-
ja v Celju prisega članov-prič. Vsak
clan mora imeti zaprisego dveh prič,
ako hoče dobiti spominsko kolajno na
rdečem traku. Zato vabimo k prisegi
vse člane, ki prisege dveh prič še ni-
majo, četudi so svoj čas razne prepise (
dokumentov že priložili prijavi za spo-
minsko kolajno. Clani naj drug druge-
ga o tem obvestijo.
c Društvu Dijaški dom v Celju je po-
klonil pisarniški ravnatelj v p. g. An-
ton Zorko v Celju 50 din namesto cvetja
na grob ge. Celestine Confidentijeve.
c Prostovoljni gasilski četi v Celju je
darovala hotelirka ga. Terezija Sko-
bernetova 100 din namesto venca na
grob inž. Josipa Lenka v St. Petru.
Iskrena hvala!
c Zdravniško dežurno lužbo za člane
OUZD bo imel v nedeljo 4. t. m. zdrav-
nik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici.
Sokolstvo
Sokolsko cffuSfvo
Cefje-maflca
Zfefni znaki
Že pred svetovno vojno so imeli
bratje in sestre veselje do spominskih
znakov in si jih nabavljali, če je bila
le prilika. Mnogo starejših bratov ima
danes lepo zbirko raznih zletnih zna-
kov, ki strokovno urejeni v omarici ali
podobni napravi s steklenim pokrovom,
pa tudi brez njega, dajejo prikupen
okras. Podobne zbirke najdemo v mu-
zejih in na razstavah, a na sokolski
razstavi v Celju bi se bili udeleženci
lahko prepričali o zanimivosti znakov-
nih zbirk, da ni bila razstava obenem
z zletom preložena. Precejšnje število
vsesokolskih zletov z dvojnimi ali troj-
nimi različnimi znaki, razni pokrajinski
zleti posameznih slovanskih sokolskih
zvez in množica velikih župnih zletov
so že dale za zbirko dosti tvarine.
Naše društvo je za letošnji jubilejni
zlet napravilo več tisoč kovinastih zlet-
nih znakov (glej sliko), izdelanih po
osnutku akad. slikarja Vladimirja Sto-
vička v treh barvah, posebej za nara-
ščaj in telovadeče in posebej za ostale
udeležence. Cena je bila različna in bi
bili znaki prinesli prav čedno vsoto in
prispevali lep delež h kritju zletnih
stroškov. Tako je pa društvo ceno zna-
kov poenotilo na 5 din z namenom, da
bi jih društva pri članstvu in naraščaju
priporočala in pomagala k delnemu
kritju stroškov za zletne priprave. Pri-
znati moramo, da je mnogo naših edi-
nic uvidelo težki položaj društva in pri-
poročalo med svojimi pripadniki nakup
znakov. Društvo je nabralo že precejšen
znesek, lahko bi pa prišlo do popolnega
kritja, če bi vsi sokolski činitelji stvar
podprli. Bratom in sestram bodi izreče-
na za podporo bratska zahvala, ostalim
se pa priporočamo, da nas še razvese-
lijo z naročili, naslovljenimi na Sokol-
sko društvo Celje-matica.
Zdravo!
Socialnemu skladu Sokolskega dru-
štva Celja-matice je po br. Dragu Sircu
daroval generalni konzul v p. g. dr. An-
ton Novačan 100 din namesto venca na
grob gdč. Tee Catrove. Iskrena hvala!
x Tekme sokolske dece. Deca našega
društva je na letošnjih okrožnih tekmah
v Celju pokazala, kakšne uspehe je mo-
goče doseči ob marljivem in reflnem
obisku telovadbe. Višje ženske dece je
bilo pet vrst, od teh iz Celja - matice
štiri. Naše deklice so dosegle s 4. vrsto
prvo mesto, s 1. vrsto drugo mesto in
s 3. vrsto tretje mesto z 248.75, 215.75
in 212.10 točke. Kot posameznice so
bile: 1. Neva Višnerjeva, 40 točk, 2.
Ruža Mahkovčeva in Nada Božičeva, obe
39.75 točk, 3. Ida Siterjeva, 39.50. Niž-
je dece je tekmovala le ena vrsta in
sicer iz našega društva. Najboljša je
bila Marta Kodelova s 34.50, sledili sta
ji Tatjana Krautova in Mila Zalaščkova,
obe s 33.50 točke, tretja je Marija Ho-
ferjeva. Višja moška deca je tekmovala
v 8 vrstah, od teh so pripadale Celju -
matici 4 vrste. Ena se je uvrstila na
prvo mesto s 257.6, ena na drugo z 250
točkami. Kot posamezniki so bili prvi
M. Roš s 44.50, druga F. Drolc in V.
Kovačič, oba 44.2 točk, tretji F. Cvahte
s 44 točkami, vsi iz Celja-matice. Nižje
dece je bilo za 4 vrste. Kot posamezni-
ki so dosegli največ J. Četina 43.6, B.
Štiglic 38.8 in C. Ščuka 37 točk, vsi
iz Celja-matice. Naši najmlajši hočejo
po tej poti nadaljevati, da bodo postali
nekoč najboljši tekmovalci ne le v dru-
štvu, temvec tudi v župi iii"savezu.
x Sokoiska gozdna šola V slSoteski pri
Mozirju. Prehitro minevajo dnevi sokol-
ski mladini, ki tabori v Šoteski
Kljub nekaterim neugodnim dnem bo
naši deci in naraščaju težko slovo od
prelepega tabornega življenja, ko bo-
sta prihodnji ponedeljek izročala tabor
članicam in višjemu ženskemu narašča-
ju. Za zaključek prirediTozdna, äqlä v
nedeljo 4. t. m. ob 15. javen nastop,
seveda brez godbe in drugih priveskov
običajnih nastopov. PrijateHi sokolske
mladine in ljubitelji tabornega »cvička«,
iskreno vabljeni!
Sport
::" SK Olimp je v nedeljo v prijatelj-
ski tekmi na svojem igrišču zasluženo
zmagal nad simpatično enajstorico SK
Svobode iz Ljubljane s 7:2 (4:1). Zi-
vahno tekmo, ki je nudila v splošnem
soliden nogomet, je sodil g. Presinger
točno in objektivno.
/z naših kraiev
VSE DOPISNIKE OPOZARJAMO
da nam morajo pošiljati dopise vsak te-
den najpozncje do srede dopoldne. V če-
trtek dopoltlno sprejemamo samo zares
nujne in kratke dopis<\ V petek ne
sprejemamo več dopisov za številko, ki
izide isti dan.
p Poft-reb sokolske mladenke. V cvetu
zornih let je umrla članica Sokolskega
društva v Petrovčah sestra Dragica
Kopriva, vnukinja uglednega posestnika
g. Vinka Koprive v Arji vasi. V ponede-
ljek popoldne se je zbrala pred hišo žo-
losti v Arji vasi velika množica po-
grebeev, da spremi priljubljeno mla-
denko na zadnji poti k Sv. Kancijanu.
Clani sokolskega društva v krojih so ji
dali častno spremstvo, sestra Franica
Delakordova je vodila deco in naraščaj,
uvrstili so se člani in članice v civilu s
sokolskim znakom, za krsto so stopali
sorodniki, za njimi pa dolga vrsta po-
grebeev, tako da se je proti Zalcu raz-
vil lep pogrebni sprevod, kakršnih je
malokdaj videti pri nas. Ob grobu se je
od pokojne poslovil društveni starosta.
Poudaril je njene vrline: ponižnost in
dobrosrčnost, ustrežljivost in potrpežlji-
vost, veselje do dela doma in v društvu,
kar jo je privedlo v sokolske vrste, kjer
je vestno in vzorno vršila vse dolžnosti,
ki jih ji je narekovala sokoiska discipli-
na. Ker je bila značajna ,je bila priljub-
ljena vsem. Izrazil je obžalovanje, da se
ji Sokol za požrtvovalno udejstvovanje
v društvu ni mogel kdaj lepše oddolžiti
in je žal usojeno, da plačamo njeno de-
lo, da vračamo zvestobo za zvestobo z
vencem belih in rdečih rož in s častnim
sokolskim spremstvom. do njenega zad-
njega doma. Spokojno naj počiva v ti-
hem in mirnem domu, kjer ni trpljenja
in žalosti, kjer ni sovraštva in zavisti!
Sestra Dragica! Nas brate in sestre bo
vezal na Tebe lep in svetal spomin, ki
nas bo spremijal vse življenje! Težko
prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Zafec
„ ž Adela Kvcdrova i". V ponedeljek je
umrla v Žalcu po kratkem, težkem
trpljenju ga. Adela Kvedrova, soproga
uglednega žalskega trgovca g. Kvedra.
Pokojna je bila odločno narodna in
značajna žena ter vzorna soproga in iz-
redno skrbna mati. Poleg soproga za-
pušča dve hčerki in dva sinova. V sredo
popoldne so jo položili na žalskem po-
Stran 4.
»NOVA  DOBA«  2. VIII.  1940
Štev. S2.
kopališču k zadnjemu počitku. Pokojna
je bila med prebivalstvom splošno pri-
ljubljena in spoštovana. O tern je naj-
lepše pričala velika udeležba pri pogre-
bu. Pokojni bodi ohranjen lep spomin,
svojcem naše  iskreno sožalje!
ž Zvočni kino Žalec. V nedeljo 4. t.
m. ob 16., 18.45 in 20.45: »Nelije y Ti-
betu«. Beg skupine ljudi iz Indije z leta-
lom čez tibetsko gorovje. Zivljenje v
dolini večne pomladi, mladosti in lcpo-
te. V glavnih vlogah Ronald Col-
man in Jane Wyatt.
Laško
Naši easlitliivi start!
Laško,  2.  avgusta.
Vaš dopisnik jc posctil 10 najstarej-
ših Laščanov, da jim posveti nekaj vr-
stic ob večeru njihovega življenja. To
so osameli starčki in starke, ki se ka-
kor jesenski listi poslavljajo od matere
zemlje.
Najstarejša je 89-letna ga. Marija
Dovečarjeva, vdova po davčnern slugi.
Imela je 10 sinov. Izmed teh jib. je rno-
ralo 7 v svetovno vojno. Revica je že
nad 31 let vdova in še dolga leta ne
more nikomur iz sobe. Prav tako ima
89 let občinska reva Helena Mlakarje-
va. Vse zivljenje je bila perica in dnina-
rica. Ga. Ana Amonova ima 88
let, je že 42 let vdova, bila je v Laskem
46 let učiteljica in je od leta 1918. v
pokoju. Njen mož je bil v Laškem 27
let župan, 33 let predsednik okrajnega
zastopa in član ¦mnogih društev. Ga.
Franja Stoschitzky ima 86 let in je vdo-
va po železničarju, s katerim je morala
zaradi službenih premestitev romati po
vseh delih bivše Avstriie. Ga. Franja
Benetkova ima 85 let, je že nad 30 let
vdova in je imela 8 otrok', njen mož pa
je bil nad 35 let čevljar v Laškem. Bil
je dolgo vrsto let gasilec. Iste starosti
je ga. Filomena Widra, vdova po rud-
niškem ravnatelju v Hudi jami. Ga-,
Marija Terškova ima 83 let, je vdova
po tovarniškem sodarju in je imela 6
otrok. Nekdanji mogoeni cementarni,
kjer je njen mož izdeloval sodčke, sta
danes v razvalinah. Njen mož je že dol-
go v grobu, ona pa še uspesno kljubuje
viharjem življenja. Starček Mihael
Kranjc ima 81 let in je še danes tkal-
ski mojster. Začel je delati v tej obrti
že z 12. letom in s ponosom trdi, da
je plačal 52 davkov. Sedaj davkov ne
plačuje več, a še vedno dela od zore do
mraka, sicer bi ga usoda potisnila v
občinsko ubožnico. Izdeluje brisače, pr-
tiče, prte, preproge in domače platno.
Njegovi izdelki so trpežni, da jih naro-
čajo celo iz Srbije, Hrvatske, bivše Av-
strije in drugod. Tujci onstran rneje že
imajo njegove brisače po 40 let. Njegove
lesene statve ropočejo celo ponoči. V
uteho mu je žena Jožefa, ki ima prav
tako 81 let. Pozabiti ne smemo na 80-
letnega Franca Jerčina, ki je še danes
fant. Nekoč je bil mesar. Sedaj se pre-
življa z dninami, zbiranjem starih ko-
sti, kož itd. Občani ga dobro poznajo,
saj jih vsak dan s palico po vojaško
pozdravlja na ulicah.
Skoraj vsi ti starčki pravljo, da je
bilo zivljenje nekoč lepše, manj prisilje-
no, bolj razigrano, in da je danes vse
preveč laži in trdot. Pomilujejo mladi-
no, ki težko najde dostojno eksistenco,
da se prebije skozi viharje današnjih
dni.
Zeleni Smohor
Lasko, 2. avgusta.
Tujec, ki prvie prispe na prijazni
Šmohor, se ne more načuditi nad vse
ljubki idili njegovih bližnjih smrekovih
gajev, zelenih ravnic, belih hišic, kape-
lic, starih lip, starodavne cerkvice,
vinske trte, lepih grmičev, živobarvnih
in ostro vonjavih cvetk. Med vsem tern
pa prepeva kmečki fant na paši v obje-
mu otožnih glasov bronastih šmohor-
skih zvonov. Krasni so razgledi s Šmo-
horja na slovenske pianino in druge
vrhove. Vrh Šmohor ali Javornik je vi-
sok 784 m in je od Laškega oddaljen
2 uri ali 8 km. Pot nanj je vestno mar-
kirana in do vrha kolovozna. Večinoma
vodi po senčnatih gajih, ponekod v ser-
pentinah, strmin ima malo. Pri vasici
Maliču zavije na desno In nas vodi dol-
go easa po skoraj ravnern terenu skozi
temne smrekove, borove in jelkove gaje,
kakor bi hodili po kakem letoviškem
parku. To je pribežališče za tiste, ki se
radi oprostijo družabnih spon in obje-
ma današnjih duhovnih kriz in ki so siti
mestnega trušča, prisiljenih zabav, puh-
lih fraz, izumetničenih prireditev itd.
Kdor ima zrahljane živce, naj se več-
krat napoti proti prijaznemu Šmohorju,
kjer bo našel res uteho in blažen mir.
Leta 1929. je bila zgrajena poleg
cerkve prva planinska koča z gostilno,
ki spada v upravo Posavske podružnice
SPD na Zidanem mostu. Baš sedaj
grade drugo večjo in modernejšo, ki bo
stala z opremo vred okrog 150 do 200
tisoč dinarjev. Gradi jo tvrdka Franc
Novačan iz Trnovelj. Delo napreduje
počasi, nekaj zaradi nerazumevanja ei-
niteljev, še več pa zaradi izrednih raz-
mer. Sedaj ie gotov v surovem stanju
samo temelj s kletmi. Koča bo stala
takoj v začetku leve strani javorniške
ravnice, do kcder vodi kolovozna pot.
Nekdaj niso tako cenili idilične roman-
tike tega prijaznega vrha, v novejšem
času pa ga posečajo razen Laščanov
in Rečičanov tudi Celjani, prebivalci
Savinjske doline, letoviščarji iz Laškega
in Rimskih toplic, hrvatski turisti, zla-
sti iz Zagreba, poleg tega pa prirejajo
skoraj vsako leto po 10 do 12 šolskih
izletov iz raznih krajev na Šmohor. V
zimckem času ga posečajo tudi stevilni
smuearji. Po statistiki je leta 1930. po-
setilo Šmohor nad 2000 ljudi.
1 Na raslov obekiiskih krmarjev. 2e
večkrat smo javno iznesli pritožbo do-
mačinov in letoviščarjev o nedopustnem
ravnanju nekaterih občanov, ki z oken
iztepajo razno posteljnino, oblačila,
preproge itd. Mnogi so tako brezobzirni,
da ob prihodu kakega tujca še nalašč
nadaljujejo svoje početje. Pristojni či-
nitelji žal niso šc ničesar ukrenili proti
krivcem. Take cpizode imamo v marija-
graški ulici nasproti skladiščem grašči-
ne, nad tvrdko »Bata<:, nad pošto, pri
neki vili v Trubarjevi ulici, pri nekate-
rih hišah na Slomškovem trgu, v Ašker1
čevi ulici in drugod. Ob drugi priliki
bomo primorani navesti irnena. Zupan
ima po § 84. občinskega zakona pra-
vico denarno kaznovati osebe, ki se ne
drže občinskih uredb in zakonov in si-
cer z globo do 50 din ali z zaporom do
24 ur. Druga nadloga v Laškem so v
nočnem času psi, ki često povzročajo
neljube serenade. Tern se pridružijo še
soprani, ki imajo grebene, tako da ima-
jo domačini in tujci res  »blažen mir«.
1 Čemu nepotrebno razburjenje? Sre-
sko načelstvo v Laškem je po nalogu
banske uprave izdalo okrožnico o odpi-
ranju in zapiranju trgovin. Nekateri
trgovci doalej niso upoštevali te ured-
be. Mnenja smo, da je tudi trgovsko
osebje potrebno počitka, zlasti v polet-
nem času. Slično odredbo bi bilo treba
izdati tudi za ostale obratovalnice in
lokale.
1 Paaji kontumac. Sresko načelstvo
v Laškem ie 24. julija odredilo strog
pasji kontumac za vse občine v srezu,
ker se je pojavila pasja steklina. Vsako
puščanje psov na ulico, v lokale itd. je
najstrožje prepovedano. V interesu pre-
bivalstva samega je, da se pokorava
oblastveni odredbi. Edina olajšava ve-
lja za lovske^pse in še to samo za pri-
mer lova. Najstrožji kontumac velja za
vasi Jagoče, Brstnik in Rifengozd, kjer
se je stekel pes prvič pojavil. Vsak sum
stekline je treba takoj javiti oblasti.
Natančnejša navodila so javno nalep-
ljena po mestu.
1 Nov grob. V soboto ponoči je umrl
v Laškem rudar g. Alojz Senica. Pokoj-
ni se je rodil 28. januarja 1892 v oko-
lici Sevnice. Ze kot 16-leten mladenič
je odšel za delom v rudnik. Delal je v
rudnikih v Nemčiji, Srbiji, Hrastniku,
Trbovljah in Zagorju, od leta 1923. pa
v Hudi jami. Tu mu je v črni jami zgr-
mela nad glavo usodna plast. Od ta-
krat je bil neozdravljivo živčno bolan.
Iskal je leka pri zdravnikih in v bolnici,
toda zaman. Zaradi te nesreče je moral
pred 4 lcti predčasno v pokoj. Bil je
resen, miren in blag mož. Zapušča vdo-
vo Marijo, s katero je bil poročen 14
let in 22-letnega sina čevljarja Franca,
ki ga je vest o očetovi smrti dohitela v
Banatu pri vojakih. Pokojni je bil ne-
kaj let tudi podporni clan Mestne god-
be, gasilske čete itd. V nedeljo popoldnc
so ga rudarji in občani v velikem števi-
lu spremili na domače pokopališče, kjer
se mu je tovariška zastava poklonila v
zadnjc slovo. Rudarju Senici bodi ohra-
njen trajen spomin, svojcem naše iski^e-
no sožalje!
1 Kino Laško bo predvaja! v soboto
3. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 4. t. m.
ob 17. in 20.30 velefilm v naravnih
barvah o mali deklici, ki je ostala brez
očeta: »Daddy«. V glavni vlogi Shirley
Temple, ki je dosegla v tern filmu vi-
šek igralske umetnosti. Ta film bo vsa-
kogar ganil do solz. Tednik! — V sredo
7. in v četrtek 8. t. m. ob 20.30 glasbeni
velefilm »Čardaški kavalirji«. Pri tern
filmu se Vam bo srce ob glasbi, petju
in vedrem humorju razigralo, kakor da
vse sami doživljate. V glavnih vlogah
Gustav Fröhlich, Camilla Horn in Tibor
v. Halmay. Predigra.
Hrastnik
h Na sokolski tomboli, ki je bila zclo
dobro obiskana so zadeli glavne dobit-
ke: 3.000 din rudarjev sin Edi Murn s
Pleskega pri Hrastniku, moško kolo
Pa\Tla Papova iz Hrastnika, žensko kolo
Julija Knezova, žena čevljarskega moj-
stra iz Laškega, kanto masti Rajko
Pardu'bsky, učitelj v Hrastniku, vrečo
moke Vinko Turnšck, sin rudarja iz
Trbovelj, lastenec Justi Guzejeva, žena
rudarja iz Hrastnika, blago za moško
obleko Alojz Bedenik, rudar iz Trbovelj,
voz premoga Oto Žlindra, steklar iz
Hrastnika, moško uro Stanislav Kotar,
rudar v Hrastniku, koš živil pa Karo-
lina Stuškova iz Hrastnika.
Krško
kr Občinski odbor. 2e svoj čas je iz-
stopilo iz tukajsnjcga občinskega odbo-
ra več odbornikov. Dne 21. julija pa je
g. župan zaprisegel 11 novih odbornikov
in tako imamo zopet popoln občinski
odbor. Med odstopivšimi odborniki so
med drugimi tudi gg. Franc Vodopivec,
Jože Zemljak in končno še dr. Julij
Murgel, zdravnik občinske javne bolnicc
in gerent Občinskc hranilnice v Krškem.
kr Sportni dan v Krškcm bo v nedeljo
11. t. m. Vse priprave so že v teku. Na
ta sportni dan opozarjamo vse sport-
nike, predvsem pa iz spodnjega Posav-
ja in iz Kostanjevice.
kr Sokolsko društvo v Krškem bo
imelo v nedeljo 18. t. m. ob 15. veliko
tombolo na sejmišču v Krškem. Pri-
pravljenih je izredno mnogo dobitkov.
V primeru slabega vremena bo tombola
25. t. m.
iz obiinstwa
Jezik v mehanični
defavnfcl
Kolesarski spo-rt je danes na vrhun-
cu. Navadna kolesa so se zelo poccnila,
ker je material v cenenih kolesih slab
in ne posebno trpežen.
Zato so tudi popravila koles na dnev
nem redu. Obrt mehanikov cvete in se
širi, tako da so že po vseh večjih na-
seljih ustanovili mehaniki svoje delav-
nice. Vsi imajo dovolj opravka, ki»r
vsakogar Ie veseli, saj je danes borba
za o-bstanek čedalje hujša.
Stranke prihajajo včasih kar trumo-
ma k mehaniku, da jim popravi kolesa.
Jezik, ki se ga poslužujejo nekatere
stranke in mehaniki, je pa vprav akan-
dalozen.
Pa poelušajmo stranke v inehanični
delavnici!
Pr.va stranka ženskega spola: »Pro-
sim, zadnji teden ste mi dali nove šlauhe
(cevi), zdaj mi pa še dajte nove lauf-
dekne (plašče)«.
Druga stranka moškega spola: »Pro-
sim, gospod, dajte mi druge kotfligelne
(blatnike)«.
Tretja stranka (akademik - motoci-
klist): »Prosim, dva šraufa (vijaka)
sem izgubil, prodajte mi druge«.
Četrta stranka pride z zveriženim
prednjim kolesom: ;>Poglejte, kakšen
ahter (osmico) imam. To je zato, ker
so Vaše felge (platišča) za nie. Saj ste
mi dali garancijo za novo kolo. zato
prosim za novo felgo z novimi špicami
(prečke)«.
Peta stranka pride s pravcatim inva-
lidom in pravi: »Gospod mehanik, rušt
(okvir) se mi je zlomil, ker sem se
zaletel v telegrafenštango (brzcjavni
drog)«.
Šesta stranka: »Pedali se ne sučejo,
ker je kugellager (ležaj na fcrogle) sfr-
dirban (pokvarjen)«.
Sedma stranka: »Ketna (veriga) je
premalo španana (napeta), zato pa kolo
ne lauf a (teče)«..
Osma stranka: »Čujte, gospod, brem-
za (zavora) mi je ferzagala (odpove-
dala), ko sem se vozil navzdol.<:
Deveta stranka: »Prosim za' keten-
mantel (verižnjak), da si ne bom hlač
raztrgal«.
Deseta stranka: »Na zatelnu (sedlu)
se mi je fedra (;pe<ro) zlomila. Koliko
pa  košta   (stane)  nov zatel?«
Takšen je slovenski jezik v mehnnični
delavnici.
Seveda se posiužujcjo nekateri meha-
niki istega jezika. ko pa so v njihovi'h
delavnicah kugellagerji, bremzhebelni in
ferzagerji vsakdanji besedni zaklad.
Strokovnjaki, dajte mehanikom, uči-
telji v Ijud&kih, meščanskih, sredmjih
in obrtnih solan pa učencom primeren
slovenski ibesedni zaklad in iztrebite
spakedrane besede iz nasega lepega slo-
venskega jezika!
Opozarjamo na zadevno termmologi-
jo, ki jo je i'Zdal pokojni prof. Henrik
Podkrajšek 1. 1926. v Ljublijani. Sicer
je «e nepopolna, a vendarle vsebuje
obilo dobrih slovenskih besed, ki se jih
bo poslužil tisti slovsnski mehanik od-
ncsno vsak Slovenec, ki je ponosen na
svoj jezik in na svoj narod.        —vr—
C^ajslca i>rllllc«%Y
V lnestu lcžeče, arondirano, 6 ha obsegajoče
Grenadirjevo posestvo
na Polulah, od centra po asfaltirani, raz-
svetljeni cesti kilometer hoda, naprodaj
celo ali Ie sadovnjak, večji del gozda, oboje
segajoče do državne ceste, vinograd, vila
>Taraboš«, skupaj ali deljeno na parcele in
stavbišča. Pojasnila daje cdinolc odvetniSka
pisarna dr. KailovSka, Celje.
Kupim dobro ohranjeno
moško kolo
Ä. Mislej - Celje.
Uienec
sc sprejme za špecerijsko trgovino.
Naslov v upravi lista.
Malo   rabljeno   moško kolo in
šivalni   stroj  naprodaj  pr
tvrdki  B r c m G c,   Celje,  Miklošičeva   ulica
Pes doberman
mlad, člstokrven, se proda.
Naslov v upravi lista.
Slvalni stroj
(pogrezljiv) v dobrem stanju, se ugodno
pröda. — Naslov v upravi lista.
Trisobno stanovanje
v vili z uporabo vrta vokolišu, kjer je elek-
trična napetost 220 V,   se išče. — Ponndbe
pod »Solnčno« na upravo lista.
Za 15.   avgust potrebujcm   oprcmljcno
sobo  z  uporabo kopalnice. — Naslov v
upravi lista.
Vodovode
Rleparslco dela
Strelovocie
Vam   narcdi  solidno  in  po konkurenžnl ceni.
ravno tako tudi iavršuje vsa popravila
Franfo
Dolžan
Celje,  Za kresijo 4
Telefon 245
g ZaMBvajte ponudbe in proraiune I |
$avini$ka posoiiinica v Zalcu
REGISTROVANA 2ADRUGA Z NEOMEJENO ZAVE20 - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranllne knjižice In v tekočem raöunu ter jih obrestuje
najugodnejo
HHBEL.JARJI!   Nalagajte  clenar  pri   domačem   z a v o d u !
Raöun PoStno hranilnloe St. 10.994                           Brzojavi: ,Posojilnloa'                           Telefon 8t. 2
BLAGAJNIŠKE   URE:   ob delavnlklh od 8. do 12. In od 15. do 17.
Urejuje in za konzorcij »Nove   dobe«   odgovarja  Rado   Pečni!: — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju