Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. oktobra 2017 - Leto XXVII, št. 42 stran 2-3 »KAKO MLADOSTEN IN OPTIMISTIČEN JE...« KEJPO SE JE S ŠTIRIMI PREDSEDNIKI ROSAGOV stran 4 HIŠO JABOLK SO NAPOLNILI... stran 6 Po potaj slovenski reformatorov stran 10 2 Ostati Slovenec v »vogrskom maurdji« »KAKO MLADOSTEN IN Gda smo ustvaurili Slovensko zvezo (1990.leta), potistim smo dosta ojdli v Budimpešto, zatok ka Slovenci, steri so v najvekšom varaši na Vogrskom živeli, so tö ustanovili slovensko društvo pa smo meli dosta programov vküper. Med »Peštari« sem spoznala dosti takši lidi, steri so svojčas iz gnešnjoga Prejkmurja v Pešt odišli. Bili so takšni, steri eške pred drugov bojnov, bili takšni, ka med ali po bojni. Bili so tau starejši lidgé, največkrat z dobro eksistenco, se pravi, nej so bili srmacke, pa dunk nikak zgübleni, mogauče malo nesrečni. Gda si se z njimi pogučavo, si vido, ka so veseli, srečni, ka čüjejo domanjo rejč, sploj pa te, če so z nami bili kakšni padaške iz Prejkmurja, iz Sobote, dapa brž, kak so par reči ali stavkov povedali slovenski, so obrnili na vogrsko rejč, ka njim prej tak ležej dé. Če rejsan so po 50, 60 lejt živeli med Madžari, se na njinom gunči dunk čülo, ka so nej Vaugri, ka je njina materna rejč nej vogrska. Pa dunk so go raj gučali kak tisto, v steroj nji je gorranila njina slovenska mati. Pa nika mi je eške trno čüdno bilau pri njij. Radi so bili, če so dobili »en falat« slovenske kulture, dapa valili so vse, ka je madžarsko, skurok prevalili. Kak če bi vse tau bilau več vrejdno, bole »nobel« kak slovenska kultura, slovenska rejč. Prva naj bi bila »gospočka«, naša pa »paverska«. Samo v oklepaji naj napišem, ka so lidgé na našom tali, med Mürov pa V lanskem letu smo praznovali dvojni jubilej, 130. obletnico rojstva in 70. obletnico smrti prvega poklicnega znanstvenika iz vrst Slovencev na Madžarskem Avgusta Pavla. Vse leto so potekale spominske slovesnosti, simpoziji in razstave od rojstne Cankove preko Sombotela vse do Budimpešte. V smislu zaključka jubilejnega leta je občni zbor Državne slovenske samouprave (DSS) že lani jeseni sklenil, da v letu 2017 postavi doprsni kip »zvestemu sinu dveh narodov« v Porabju, na katerega je bil zaradi slovenskega značaja pokrajine in družinskih vezi navezan tudi Pavel sam. »Če je že bila pobudnica Državna slovenska samouprava, naj doprsni kip stoji pred sedežem naše organizacije« - je poudaril predsednik Martin Ropoš, ki je še posebej izpostavil, da so našli finančnega podpornika v madžarskem Ministrstvu za človeške vire (EMMI). Del sredstev je prispevala DSS sti, v slovenščini in madžarščini ga je vodila organizatorka, predsednica Komisije za kulturo pri DSS Marija Kozar. Pavlovo pesem Nekoč je oče hodil tod smo v slovenskem prevodu Božjega služabnika Alojzija Kozarja slišali v lepi interpretaciji seniškega učitelja-asistenta iz Slovenije Nina Gumilarja. Še pred njim pa bert Kojc, zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, župan Občine Cankova Drago Vogrinčič, vodja monoštrskega okrajnega urada István Orbán in še drugi gostje iz Slovenije in Madžarske. Predsednik Ropoš je pouda- Doprsni kip Avgusta Pavla so odkrili Erika Köleš Kiss, Judita Pavel in Martin Ropoš. Med njimi kipar Ferenc Király (drugi z leve) je pesem v madžarskem izvirniku doživeto predstavil asistent slovenske parlamentarne zagovornice Ferenc Sütő. Rabov vsigdar občudovali Pešto. Eške bole mi je sapo vzelo, ril: Porabski Slovenci morajo slediti verzom Avgusta Pavla in »imeti upanje v lepšo bodočnost«. Kakor je izpostavil, je polihistor s svojim delom postavil spomenik tudi Po- gda sem med pogučavanjom gorprišla, ka skurok eden nej navčo svoje mlajše slovenski. Ranč malo nej... Gda sem nji pitala, kak tau, so vsefelé odgovardjali, ka so nej meli časa za tau, ka so nej vidli smisla, vej pa ka bi njini mlajši v velkom madžarskom varaši z malim slovenskim gezikom… Vejm, gvüšno njim je nej leko bilau v velkom madžarskom morji ustvauriti eksistenco, se preživlati, držino raniti, dapa za tau so največkrat velko ceno plačali, zgibili so en tau sebé, en tau svoje identitete. Gratali so lidgé z dvojno identiteto. (?) Tak mislim, ka če rejsan maš dvojno identiteto (slovensko pa vogrsko), ena od tej dvej je krepkejša v tebi. Moraš se sam odlaučiti, stera. Avgust Pavel je ništrne dileme, ka sem napisala o peštarski Prekmurcaj, doživo in preživo, samo še v bole težki cajtaj kak oni. O njem je napiso vogrski pesnik pa pisatelj Gyula Illyés, ka je biu »zvesti sin dveh narodov« (két nép hűséges fia). On je probo ravnotežje napraviti med slovensko ino vogrsko kulturo pa znanostjo v svoji düši. Kelko se ma je tau zošikalo, naj se odlauči vsakši sam, steri pozna njegvo živlenje pa delo. Marijana Sukič Slavja so se udeležili tudi člani Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, med njimi predsednik Ivan Hršak sama. Spominski dogodek se je 13. oktobra popoldne v gornjeseniški sejni dvorani DSS začel s pesmima zborčka domače DOŠ Jožefa Košiča, in sicer s slovensko otroško o rojstni vasi in madžarsko o povezovalni moči petja (šolarje je pripravila mentorica Ibolya Neubauer). Tudi preostali del dogodka se je odvijal v duhu dvojezično- V svojem slavnostnem nagovoru je gostitelj predsednik Ropoš pozdravil vse navzoče, še posebej hčer Avgusta Pavla Judito Pavel Simon, vnukinjo Veroniko Simon Fodor ter ostale člane številčne Pavlove družine z Madžarske in iz Slovenije. Prisotni so še bili generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, sekretar pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Ro- Porabje, 19. oktobra 2017 Dogodek na Gornjem Seniku je ob članih Pavl število udeležencev iz Slovenije in rabskim Slovencem, zato se mu morajo le-ti zahvaliti prav tako s spomenikom. »Kip odkrivamo v prepričanju, da ohranjamo svojo identiteto predvsem preko slovenskega jezika in kulture« - je zaključil gostitelj. Na svečanosti so bili prisotni tudi člani Komisije Državnega zbora RS za odnose s Sloven- 3 Dunaj N OPTIMISTIČEN JE...« O PROTESTANTIZMU MED SLOVENCI V ci v zamejstvu in po svetu, s Slišali smo o njegovih poteh ka Köleš Kiss in Martin Ropoš. predsednikom Ivanom Hr- (peš in z vozovi) v okolici »Kako mladosten in optimiAVSTRIJSKI PRESTOLNICI šakom, ki je zbrane tudi na- Monoštra, kjer se je lahko z stičen je!...« - je tiho in veselo govoril. Nanizal je nekatere podatke iz življenja Avgusta Pavla in naštel najpomembnejša področja njegovega delovanja. Dejal je: »Prav je, da se sedaj na Gornjem Seniku domačini pomenkoval v materinščini. Pripovedovala je o ostalih družinskih članih, ki so se - raztreseni po svetu vselej radi vračali v pokrajino ob Rabi. Izvedeli smo, da je »Avgustu Pavlu se moramo Porabski Slovenci pokloniti s spomenikom« je na slavnosti poudaril predsednik DSS Martin Ropoš skupaj poklonimo njegovi zapuščini in na ta način še dodatno okrepimo vez med obema narodoma, predvsem pa podpremo obstoj slovenske narodne skupnosti v Porabju.« Državnozborska komisija se je v Budimpešti in v Porabju mudila na dvodnevnem uradnem obisku na povabilo slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss. Prisotni so si lahko ogledali kratek film, ki je povzel najpomembnejše mejnike v žilove družine obiskalo lepo vljenju Avgusta n Madžarske Pavla in predstavil njegovo strokovno pot. Pripravila sta ga sodelavca televizijskega uredništva Slovenskih utrinkov. K mikrofonu je nato stopila Judita Pavel, ki se je med pripovedovanjem o svojih spominih na očeta in družino večkrat raznežila, in spregovorila predvsem o navezanosti svojega očeta na Porabje. Avgust Pavel od črenšovskega župnika Jožefa Klekla kupil gozd na Gornjem Seniku in da je bil iskren prijatelj tukajšnjega »plebanoša Janoša Küharja«. Zunaj pred sedežem je sonce počasi zahajalo za cerkvijo. vzkliknila hči Judita, ki je tudi sama prvič videla bronasti doprsni kip, delo prekmurskega madžarskega kiparja Ferenca Királya, dobitnika prestižne Munkácsyjeve nagrade. Podstavek je postavilo podjetje KOLL Stein d. o. o. pod vodstvom Csabe Kollárja, pri dogovarjanju z izvajalcema pa je imel velike zasluge Franc Gerič iz Lendave. Sledil je blagoslov treh župnikov: porabski Tibor Tóth je Boga prosil v madžarskem, markovski Dejan Horvat v slovenskem, upokojeni Števan Šömenek pa v latinskem jeziku. Po blagoslovu in skupni dvojezični molitvi sta venec spoštovanja položila Martin Ropoš in generalni konzul dr. Boris Jesih. Svečanost se je zaključila v Kulturnem domu Avgusta Pavla, kjer so si lahko udeleženci ogledali razstavo o življenju in delu znanstvenika iz vrst Slovencev na Madžarskem, panoje je pripravila zagovor- Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je organizirala obisk na Dunaju z namenom, da v društvu Slovenski inštitut predstavi knjigo Protestantizem včeraj, danes in jutri. K sodelovanju sta bila povabljena mag. Leon Novak, evangeličanski duhovnik v Murs- Veleposlanica Ksenija Škrilec, predsednik Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, vodja slovenskega kulturno informativnega centra Barbara Koželj Podlogar, podpredsednik uprave Marjan Šiftar in predavatelj Franc Kuzmič ki Soboti, in Ludvik Novak, župan občine Puconci, kjer je bila zgrajena prva evangeličanska cerkev v Prekmurju. Dogodek je bil v znamenju 500-letnice reformacije, ki jo letos praznujejo v Evropi. Pred predavanjem na inštitutu je goste iz Prekmurja sprejela nova slovenska veleposlanica na Dunaju mag. Ksenija Škrilec. Knjigo, v kateri so zbrani referati z 2. simpozija o protestantizmu, pa je predstavil urednik mag. Franc Kuzmič. Na kratko je o pomenu protestantizma govoril tudi dr. Marko Jesenšek z mariborske univerze, gostom pa se je za predavanje in podarjene knjige v imenu inštituta zahvalil Herbert Seher in napovedal skorajšnje srečanje na Dunaju s Porabskimi Slovenci. Tekst in foto: E. Ružič WWW.SLOVENCI.HU Slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss (na sredini) je pripravila razstavo o življenju in delu Avgusta Pavla Udeleženci slavja so se zbrali okoli podstavka, na katerem je stal doprsni kip - še pokrit. Oglasil se je Mešani pevski zbor Avgust Pavel, ki je štiriglasno zapel najprej dve slovenski ljudski pesmi - druga iz Porabja je pripovedovala o gozdu, ki ga je Pavel tako ljubil. Kip so odkrili Judita Pavel, Eri- nica Erika Köleš Kiss. »Če se kdo poglobi v dela mojega očeta in spozna človeški obraz znanstvenika, bo razumel kip Ferenca Királya« - se je nasmehnila Judita Pavel in dodala: »Z njegovega obraza sta vedno sijala upanje in mladostno veselje.« -dm- Porabje, 19. oktobra 2017 4 Jože Rituper iz Markišavec PREKMURJE Gobarji Za Slovence pravijo, ka radi odijo v brege, na pohode, bežijo maratone, radi pa tüdi gobe naberajo. Po süjom in vraučom leti, je prišla vlažna gesen, tak ka so nej pune gob samo gouške v Porabji, liki tüdi na Goričkom. Nej pa so se v naše gouške spravili samo Prekmurci, liki tüdi lidge iz drügi slovenski krajov. Tau je nej nika nauvoga, tau se ponavla že zadnji nekaj let. Vsakši ma pravico gobe brati, držati pa se mora nekaj pravil (szabály). V Sloveniji je tak zakon napisani, ka leko vsakši človek v enon dnevi nabere dvej kili gob. Če mate velko srečo, pa najdete gobo, stera vaga več kak dvej kili, jo tüdi leko brez straja denete v ceker ali košaro, nej pa v kakšno plastično vrečko, zatau ka gobe leko berete samo v takšo posaudo, stera je trdna in prepüšča luft. Ka se prodaje tiče, leko vsakši oda samo telko gob, kelko jih nabere sam ali vküper z držinskimi člani, se pravi število članov gospodinjstva krat dvej kili. Morem priznati, ka je mene gobarska mrzlica nikdar nej zgrabila, tüdi zavolo toga, ka slabše vidim, pa se mi je že v mlašeči lejtaj zgaudilo, ka sam kakši grbanj pohodila prva, kak sam ga vidla. Razmejm lidi, steri so strastni gobari, nikak pa ne morem razmeti tistih, steri po gouški odijo, se derejo, vsefele gobe vküppoberejo, tüdi takše, stere ne poznajo, pauleg toga pa ške dosta smetkov za sebov pistijo. Gejo inšpektori, steri kontrolerajo tüdi tau, kelko sto nabere, samo brodim, ka njih nega zavolé. Zagrožene kazni so ranč nej tak male. Tüdi do štiri gezero evronov se leko štrafa privatnika, steri se ne drži zakonskih pravil. Silva Eöry KEJPO SE JE S ŠTIRIMI PREDSEDNIKI ROSAGOV 31. oktobra de minaulo ranč 500 lejt od tistoga dneva, gda je Martin Luter na dveri cerkve v Wittenbergi zabiu 95. tez na ključi, tau nej gvüšno, ka tüdi ostane. In tak san napravo en takši spominski plakat. Zbrau sam 500 Trubarovih ka nücajo dietno gesti. Pauleg toga betežne lidi pelam k padari, mamo pa tüdi 220 posteu, stere se ob pomauči hidravlike in elektrike gorzdigajo, takše ka jih nücajo žmetni betežniki. Te postele posojamo domau, vse od Hodoša do Maribora,« raztolma- Népújság na starom mašini tisko. Inda smo vse prelome peški delali, zdaj vse tau delo zgotovi računalnik. Naša firma je dosta dobri reči delala, samo ka smo nej daubili plačano od tistih, sterim smo delali, pa smo te na žalost propadnoli.« Tri mesece je nüco, ka je napravo spominski plakat prouti odpustkom (feloldozó levelek). Kak znamo, té dogodek predstavla začetek obdobja reformacije v Zahodni Evropi, steri se je iz Dajčlanda razširo tüdi v drüge rosage, med drügim tüdi med Slovence, gé se je Lutrova vera po obdobji proutireformacije do gnešnih dni najbole ohranila v Prekmurji. »V Dajčlandi so si že dugo brodili, kak naj bi bila ta fontoška okrougla obletnica zvišavana. Tak so se na Svetovni luteranski zvezi odlaučili, ka do v Sloveniji trge kraji vöodabrani za kraj reformacije. Tau so Püconci, Ljubljana in Raščica. Püconci kak najstarejša evangeličanska fara v Sloveniji, Ljubljana, gé je Primož Trubar delo, in Raščica, gé se je naraudo. Januara je en avtobus prišo v Slovenijo in obisko vse té tri kraje, po tistom je šau dale po drügi rosagaj, in zdaj, 31. oktobra pride v Wittenberg, kama de na té den prišlo trno dosta lüdi,« pravi Jože Rituper, steri je doma v Markišavcaj, vesnici, stera je samo nekaj kilometrov kraj od Murske Sobote. Tüdi za njega je ta obletnica fontoška, zatau je brodo, »ka bi leko sam napravo neka takšoga, ka de zanimivo in ka ostane naslednjim rodovom. Če neka mamo na disketi ali drauvnih penez. Znamo, ka je kejp Primoža Trubara na enom slovenskom evroni. In té peneze sam gorzalepo na té plakat, na sterom piše, 500 let reformacije, na njem pa je tüdi zemljevid Slovenije. Vse vküper je tri mejsece trpelo, ka sam peneze vküp nabro pa ka sam tau napravo.« Jože Rituper je zadnji 18 let zaposleni pri Evangeličanski humanitarni organizaciji (EHO) Podpornica. »Mi smo Z bratom na traktori 1968. leta humanitarna organizacija, neka takšoga kaj je pri katoličanaj Karitas. Moje delo je tau, ka vozim obede, vsakši den okauli 25, starejšim, steri živejo pauleg Murske Sobote, vse ta do Zenkovec na eni strani in Filovec na drügi. Tau gesti vozim iz soboškoga špitala. Dosta je takši lüdi, Jože Rituper – šesti od leve – stogi pred jugoslovanskim predsednikon Titom či sogovornik, steri rad pomaga lüstvi, »vej pa znate, ka starejši več ne vejo vse tak s paperi, pa jim te pomagam. Tüdi z baute jim kaj pripelam, sploj tisto, ka se nüca za gesti, dajo mi peneze, ka jim kakšo položnico plačam. Dela gé dosta. Tü, pri nas, vöre nega. Dostakrat tüdi zadvečera in večer moreš titi pomagat.« Jože Rituper je gor raso v evangeličanski držini. Oča je v cajti drüge svetovne bojne zgotovo paversko šaulo v Rakičani. Cejli žitek je vertivo na deseti hektaraj zemle. »Mi smo prvi traktor meli v Markišavcaj. Küpili smo ga 1968. leta. Prva pa smo krave meli na dva cüga. Ge sam dosta pomago pri deli na paverstvi. Krave sam znau dojiti, vse, ka je trbelo na njivi napraviti. V osnovno šaulo sam odo v Püconce, te pa dale v srednjo grafično v Ljubljani, višjo pa v Zagrebi, sodačijo pa sam v Beogradi slüžo. Biu sam v Titovi gardi,« pove sogovornik, steri si je kak grafični inženir 24 let krüj slüžo v Pomurskom tiski, steri je na žalost odišo v stečaj: »Ge sam že kak inaš Porabje, 19. oktobra 2017 Velka ljubezen Jožeta Ritupera je že od malih naug tüdi gasilstvo. Ške furt je aktiven v domanjom drüštvi, je tajnik gasilske zveze v soboški občini in gasilski sodnik. »Mam dosta gasilskih pajdašov, najvekšoga sam najšo v Dajčlandi. On mi je pred dvema letoma šenko tüdi svoj nauvi paradni gasilski gvant, uniformo,« ške pove sogovornik, steri si v svojom rami, v sterom zdaj živeta samiva z ženo, vej pa je čerka po študiji ostala v Ljubljani, vred gemlé eno muzejsko ižo, v steroj je že zdaj dosta kejpov in drügih spominkov: »Leko se povalim, ka sam se v svojom žitki do zdaj kejpo že s štirimi predsedniki našoga rosaga: Titojom, Kučanom, Türkom in Pahorom. Na enoj stejni mam vse gasilsko, tüdi odlikovanja, na drügoj so moji kejpi, tüdi tisti, na sterih sam vküper s predsedniki. Mam razstavlene tüdi stare fotoaparate. Letos, gda sam biu 60 lejt star, sam v kejpaj napravo cejli svoj žitek.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv 5 Petanjci-Tišina: Vranov Ograček mladih talentov ŽELIMO, DA ZA NAS MLADE OSTANE ŠE NEKAJ NEOKRNJENE NARAVE! »Živeti trajnostni razvoj« je bila letošnja tema, o kateri so pisali učenci in dijaki pomurskih šol, ki so se odločili za sodelovanje na literarnem natečaju, ki ga pripravljata Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Ugledni strokovnjak, vrhunski inetelektualec Plut je prepričan, da živimo globalno v zelo krivičnem svetu in da s svojim ravnanjem vsakodnevno uničujemo naš planet. Po nekaterih kazalcih, recimo po družbenem na trajnostno naravno družbo, kar vsebuje številne naloge in ukrepe, pa tudi politično pripravljenost. Zadovoljni smo, da je Slovenija bogata z naravnimi danostmi, vodnih virov ima kar trikrat več, kot je evropsko povprečje, podobno je tudi z gozdovi, ki prekrivajo 60 odstotkov površine. Evropski in slovenski pan mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon in predsednik Goriškega združenja ljubiteljev vrtnic Edi Prošt posadila vrtnico sorte burbonka in napovedala, da bodo kmalu vzgojili avtohtono vrtnico Nova Gorica, in jo podarili fundaciji. Zaključni del literarnega natečaja, podelitev priznanj in zahval, Dušan Plut, Stojan Habjanič in Ernest Ebenšpanger na okrogli mizi »Živeti in udejanjati trajnostni razvoj« Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Območna enota Murska Sobota. Na pobudo akademika dr. Antona Vratuše je bil prvi literarni natečaj leta 2009 - »Sprehajal sem se po vrtu spominov in tovarištva« in pod naslovom Ograček mladih talentov. Zdaj, po letošnji smrti akademika Antona Vratuše, bo literarni natečaj z nekoliko spremenjenim imenom, in sicer Vranov Ograček mladih talentov. »Vran« je namreč psevdonim Antona Vratuše, s katerim se je podpisoval pod prve literarne prispevke, tudi v Mladega Prekmurca, revijo, ki jo je urejal Vanek Šiftar. Tokrat se je program začel na Petanjcih z okroglo mizo »Živeti in udejanjati trajnostni razvoj.« Z dr. Dušanom Plutom - univerzitetnim profesorjem geografije na ljubljanski Flozofski fakulteti, članom slovenskega predsedstva, ko je bil predsednik Milan Kučan, in ekologom - doslednim borcem za varstvo okolja, se je pogovarjal pomurski ekolog Stojan Habjanič. Pozneje je bil Dušan Plut slavnostni govorec na podelitvi priznanj, ki je bila zaradi negotovega vremena na Tišini namesto v Vrtu spominov in tovarištva. bruto produktu, se v Sloveniji sicer ne obnašamo najslabše, saj smo med približno 200 državami na 30 mestu. V celoti pa porabimo toliko, kot bi bil naš planet za 60 odstotkov večji, kot je. Problem je vedno v statistiki in številkah. Morali bi imeti dvakrat večji planet, kot je zdaj, če Odlično obiskana okrogla miza problem je tudi v potratni porabi energije, tudi električne, s čimer je Dušan Plut med drugim mislil na škodljive posledice gradnje elektrarn na reki Muri. V drugem delu programa na Pe- Vrtnico burbonko sta posadila Edi Prošt in Marko Tribušon ter povedala, da se ji bo prihodnje leto pridružila še avtohtona vrtnica Nova Gorica bi vsi prebivalci živeli enako kot Slovenci. Velika, izjemno velika je tudi porazdelitev narodnega bogastva: le 8 ljudi ima tolikšno bogastvo, kot dobre 3,6 milijarde revnejšega prebivalstva na nerazvitih območjih planeta. Kar je skoraj neverjeten podatek, vendar resničen. Zato je obvezen, tako Dušan Plut, prehod tanjcih je bila saditev vrtnice iz Nove Gorice v Vrtu spominov in tovarištva, kjer že cvetita vrtnici Prešeren in Trubar žlahtnitelja, dr. Matjaža Kmecla. Novi Gorici, s katero sodeluje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, pravijo tudi mesto vrtnic. V širšem programu dogodkov in literarnega natečaja sta podžu- je potekal zaradi slabega vremena v dvorani na Tišini. Irena Kumer, ki vse od začetka vodi natečaj, je prebirala misli o Antonu Vratuši. Razmišljala je tudi o dolgoletnem in plodnem sodelovanju med Vanekom Šiftarjem in Antonom Vratušo. Slavnostni govorec Dušan Plut je strnil razmišljanja, ki jih je o trajnostnem razvoju povedal na uvodni okrogli mizi. Izpostavil je, da živimo v svetu protislovij in poudaril, da brez odgovornega načina življenja ne bomo preživeli. Kar se zdaj dogaja z naravnimi danostmi, je marsikje zločin. Zato je obveza vseh, da za naslednje rodove ohranimo pogoje za spodobno življenje. V zelo prijetnem kulturnem programu so sodelovali dijaki soboške Gimnazije in Osnovne šole Grad. Vsebina tekstov učencev in dijakov, ki so se udeležili natečaja Živeti trajnostni razvoj, kaže, da mladim ni vseeno, kako ravnamo z naravnimi danostmi. Kar nekaj jih je poudarilo, da morajo ravnati starejši tako, »da bo za nas mlade ostalo še nekaj neokrnjene narave«. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Porabje, 19. oktobra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Pralinka iz divdje grüške zaščitena Kmetijski minister Sándor Fazekas je prejšnjo srejdo razglaso v Iži madžarske palinke, ka se je Železna županija s palinkov iz divji grüšk kak pokrajina notnapisala v tisti register, gde so vse tiste pokrajine gornaštete, gde raste tašo sadje, s steroga se palinka dela. Zato ka kak palinka tak pokrajina, gde se sad pauva, sta povezane med seuv, pa tau je nej samo na Vogrskom tak, liki v evropskom originalnom sistemi tö. Minister je še tapravo, ka leta 2014 so si za cilj postavili, aj kak največ vogrske hrane pa piti geografsko zaščiteno baude, pa aj se tau vidi na notranjem pa zunanjem trgi. Tak se je te s tej ciljem začno leta 2015 program zaščite porekla (eredetvédelmi program). Pri palinki je fejst važno, ka tisto mesto, gde se dela, aj zaščiteno baude, aj kak največ taši regij mamo. Zsolt V. Németh, državni sekretar za kmetijstvo pa za hungarikume, je tapravo, ka divja grüška je tašo posebno sadje, ka ga je lüstvo že v srednjom veki poznalo pa rado djelo. Pri odločitvi so upoštevali, ka iz te grüške raste največ kak divji sad pa lüstvo te grüške fejst rado ma. Iz divji grüšk so leta 2016 1,9 miliaunov litrov palinke vözažgali pa odali. Vogrska palinka se zvekšoga doma na Vogrskom oda pa spije, ranč tak kak naša porabska palinka. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Gasilci so protestirali Pred vladnim poslopjem so se na protestnem shodu zbrali gasilci vseh poklicnih enot iz Slovenije. V uniformah se jih je zbralo več kot dvesto, na transparentih pa so vodilnim sporočali: »Kjer gori, tam smo mi, kjer se krade, tam ste vi«, »Glavo v ogenj tiščimo, da od vlade le brco v rit dobimo« ter »Več evrov za vas, manj ostane za nas«. Protestniki so poudarili, da ima vlada za gasilce posluh samo takrat, ko jih potrebuje. V primeru nesreč in večjih požarov so poklicni gasilci tisti, ki so najbolj izpostavljeni, tvegajo svoje zdravje. Kljub vsemu temu je to delo preslabo vrednoteno, je bilo slišati gasilce, ki so se za protest odločili po tem, ko se v večmesečnih pogajanjih z vladno stranjo niso uspeli sporazumeti o njihovih, kot pravijo minimalnih zahtevah, da se poklicnim gasilcem odpravijo anomalije v plačnih razredih in postavijo poštene osnovne plače. 30 let programa Erasmus+ Ob 30-letnici programa Erasmus+ je v Hiši Evrope v Ljubljani ministrica Maja Makovec Brenčič poudarila, da gre za enega najuspešnejših programov EU, ki je tudi v Sloveniji obogatil bolonjsko reformo. »V Sloveniji je bilo v teh letih v ta evropski program vključenih več kot 600 strokovnih delavcev v vrtcih, 3.800 osnovnošolskih učiteljev in strokovnih delavcev, več kot 3.000 osnovnošolcev, 3.800 srednješolskih profesorjev, 8.600 dijakov, 4.100 profesorjev na višjih in visokošolskih zavodih ter 13.600 študentov, poleg teh pa še 2.200 tistih, ki se izobražujejo v programih za izobraževanje odraslih,« je navedla ministrica in izpostavila, da so za izobraževanja in usposabljanja letos namenili 15,5 milijona evrov, za drugo leto pa naj bi jih 18 milijonov evrov. HIŠO JABOLK SO NAPOLNILI OTROCI IZ VRTCA GORNJI SENIK V sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem smo vzgojiteljice in otroci iz Vrtca Gornji Senik v sredo, 4. oktobra obiskali Hišo jabolk na Gornjem Seniku. Delavnica z otroki v Hiši jabolk je bila načrtovana v okviru delavnic z naslovom S kravo Cifro na kmetijo. V Hišo jabolk smo se odpravili peš. Ko smo prispeli na dvoriščno stran hiše, smo že zagledali veliko zabojev, napolnjenih z lepimi, okroglimi, rdečimi jabolki. Tam nas je pričakala ga. Andreja Kovač, ki nas je prijazno povabila v hišo. Takoj smo se lotili dela in pripravili vse potrebno za peko jabolčne pite. Otroci so z navdušenjem sodelovali in veselo pomagali pri peki. Stresali so sestavine v posodo, mesili, gnetli, oblikovali testo, ga razvaljali v dveh delih, tudi naribali so jabolka za nadev pite. Vsi smo bili zelo smo si vsi skupaj ogledali postopek nastajanja jabolčnega na temo jabolka. Nato smo se znova odpravili v hišo, da bi zadovoljni z narejeno jabolčno pito. Pito smo položili v pečico in čez nekaj časa je že prijetno zadišalo po prostoru. Zatem soka, to je od samega začetka z jabolki pa do konzer viranja jabolčnega soka v steklenice. Nastali jabolčni sok smo tudi poizkusili. Otrokom se je zdel zelo dober in sladek. Nekaj jabolčnega soka pa smo lahko odnesli tudi domov. Po ogledu postopka pridelave jabolčnega soka smo se zbrali na dvorišču, kjer smo skupaj s kravo Cifro povedali, kaj vse smo se naučili o jabolkih v našem vrtcu. Skupaj smo tudi zaplesali in rajali tam pripravili sadno solato. Najprej smo poimenovali posamezno sadje, nato pa začeli z rezanjem. Rezanje sadja je otrokom šlo dobro od rok in sadna solata je bila hitro narejena. Dobro smo jo premešali in dodali še rdeč ribezov sirup. Sadno solato smo pojedli z nasmehom na obrazu ter se nato posladkali še z jabolčno pito. Z lepimi vtisi o prijetno preživelem dopoldnevu smo se počasi odpravili proti vrtcu. Najlepša hvala Andreji Kovač in Biserki Bajzek ter vsem, ki so pripomogli k temu, da bodo naši otroci obisk v Hiši jabolk ohranili v lepem spominu. Zapisala in fotografirala: vzgojiteljica Andreja Serdt Maučec Slovenski penzionisti pri župniki Šömeneki Členi drüštva porabskih slovenskih penzionistov so gorziskali na njegvom daumi v Slovenski vesi plebanoša Štefana Šömeneka. Na srečanji so molili za svoje pokojne, popejvali Marijine svete pesmi. Po kratkom obredi so se pogučavali. LRH Porabje, 19. oktobra 2017 7 VSE JE DIŠALO PO GROZDJI V künji inda in gnes (41) Slovenska manjšinska samouprava na Dolenjom Seniki je letos v plani mejla, ka de organizirala geseni izlet v Slovenijo. Tau se je uresničilo 23. septembra. V soboto zazrankoma okauli pau osme vöre je štarto autobus z Dolenjoga Senika. Pelali smo se prauti Gorenjomi Seniki pa eške tadale po bregaj pa dolaj, gé je dosti ovinkov. Jesenska narava je bila sploj lejpa. Sonce se je že tö pokazalo, tak smo znali, ka mo meli lejpo vrejmen. Tau si je pa vsakši želo. Prvi cilj smo imeli v Dobrovniki, namenjeni smo bili v tropski vrt in na farmo orhidej. Ko smo prišli na parkirišče, je nas že čako naš turistični vodnik, gospod Attila Kovács, ki nas je s toplimi besedami pozdravo. Bil je cejli den z nami in nam dosta vsega tapravo, kje smo, kaj vidimo. Ka je bilau zanimivoga, smo vse zvedeli od njega. Če smo kaj nej razmeli, nam je raztomačo madžarski tö, ker je rojen v Dobrovniki in lepo govori madžarsko. Ko smo stopili v vrt, so nas očarale orhideje. Nejsmo vörvali, ka je tau leko istina. Potistim pa še 250 sort rastlin! Vodja vrta nam je pravla, ka se od leta 2005 spravlajo z orhidejami. Največ od nji kipüjejo sosednji rosagi, več kak 80 procentov eksportirajo. Mi smo si tö küpli orhideje, naš avtobus je od zaja tak puni biu rauž, ka smo nej tavö na okno vidli. Še sreča, ka avtobus ma tri ogledala, ovak bi šofer nika nej vido, ka se dogaja za nami. Ko se je končo sprehod med rastlinami in pod slapom, smo se odpelali prauti Lendavi, gdé nas je čako bogati program. Šli smo gor v grad, tam smo si poglednili film o lendavski zgodovini. Ranč tak smo vidli razstavo o njej. Po ogledi smo meli fanj žmani golaž pa gibanico za obed. Malo smo počivali pa se pogučavali, potem smo se napotili v Lendavske gorice. Vse je dišalo po grozdji, kamakoli so na nesle oči, smo gorice pa kleti ali vikendice vidli. Med goricami stoji kapejla sv. Trojice (Trojstva). Mala je, ampak lejpa. Zvedeli smo, da so Lendavčani fejst-fejst ponosni na tau kapejlo, ki ima zanimivo zgodovino in dosta obiskovalcev. Naslednja postaja: ogled stolpa Vinarium. Vse se nam je vrtilo, gda smo zadlednili, kak je visiki, nej ka bi šli gor. Na recepciji so nam pravli, ka leko idemo gor pejški ali se pelamo z liftom. Ništrni, šteri smo eške nej bili trüdni, smo vzeli stube pod nogé, ostali so pa vstopili v dvigalo. Zaradi lepega sončnega vremena smo fejst daleč vidli, ko smo prišli na vrejek. Bila je tam tabla, v stero smer stero mesto je pa koliko kilomejtrov daleč. Znali smo, kje ta smo doma. Ko smo prišli dol s stolpa, smo si spili špricer z lendavskega vina, malo smo se še šetali. Ko je sonce začelo zahajati, smo se obrnili prauti domi. Imeli smo fajn skupino, vüpam, ka se je vsakši dobro počuto. Hvala našomi vodniki za vse informacije, Vüpamo, ka mo se eške tadale drüžili na naši slovenski programaj. Marija Čato, članica SMS Parkovač – pokrovka – ˝ fedo Inda svejta so na piskrene posaude, v šteraj so küjali pa pekli, nej dejvali parkovače. biti, kak pisker ali laboška. Z veukim lesenim parkovačom so pokrivali koteu, v šterom Piskrene parkovače so meli piskri za žir pa vrnje mlejko. Plejatni in oblejani piskri pa laboške so meli že parkovače. Parkovač je mogo tak veuki so küjali pujčkom krumpline. Gnes so parkovači leko z železa, štero ne ridjavi pa so leko glažojnati tö. Marija Kozar Gledališka predstava v Števanovcih Z mačkovsko šolo imamo že več let dobre, lahko napišem prijateljske stike. V enem šolskem letu se večkrat srečamo. Tokrat je bilo srečanje 10. oktobra dopoldne ob deveti uri. Gledališka skupina OŠ Mačkovci je prišla k nam, da nam predstavi igro z naslovom Domača naloga. Igra je bila zelo zanimiva in aktualna, ne samo za učence, ampak tudi za učitelje. Nina je dobila na šoli nalogo, naj napiše spis o svoji prijateljici. Bila je žalostna in nesrečna, ker ni imela prijateljice. Živali so ji prišle na pomoč: pajki, miške, muce. Vsaka žival je napisala nekaj povedi o prijateljstvu in prijateljih. Iz teh spisov je Nina napisala dolg spis. Njena mamica je bila vesela, ko ji ga je hčerka prebrala. Škoda, da v današnjem času starši nimajo časa za svoje otroke - taka je bila prej tudi Ninina mamica. Hvala Aniti Puhan in skupini, da so gostovali pri nas. Še veliko uspehov jim želimo. Agica Holec, ravnateljica porabje.hu Porabje, 19. oktobra 2017 ... DO MADŽARSKE Blokirali bomo prizadevanja Ukrajine »Usoda zamejskih Madžarov ni predmet pogajanj, Ukrajina mora preklicati tiste predpise šolskega zakona, ki se nanašajo na manjšine,« je povedal zunanji minister Péter Szijjártó, ki je na srečanju zunanjih ministrov v Luksemburgu dal pobudo za revidiranje pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo. Pridružitveni sporazum namreč vsebuje tudi okrepitev pravic manjšinskih skupnosti v Ukrajini, po mnenju misitra Szijjárta novi šolski zakon krši to načelo pridružitvene pogodbe. Po pred kratkim sprejetem šolskem zakonu se bodo lahko v Ukrajini manjšine šolale v maternem jeziku kot učnem jeziku le do zaključka razredne stopnje, na predmetni stopnji in na srednjih šolah bi potem pouk potekal večinoma v ukrajinščini. Ukrajinska vlada to utemeljuje s tem, da pripadniki manjšinskih skupnosti večinoma slabo obvladajo uradni jezik države in pouk v jeziku države bo uveden v njihovem interesu. Zunanji minister je to razlago ocenil kot cinično pravljico, saj – kot je rekel – pouk v madžarskem jeziku ne izključuje razvoja pouka ukrajinskega jezika. Meja, ki je ne smemo prestopiti Prejšnji teden je Zveza judovskih verskih občin priredila posvet o begunskem vprašanju, na katerega je povabila tudi predstavnike nekaterih drugih verskih skupnosti. Razlog za omizje je dal primer v vasi Őcsény, ko so občani preprečili, da bi v zasebnem penzionu počitnikovali begunci, ki so že uradno bivali v državi, saj jih je država sprejela in jim dala azil. Nasilje nad zasebnikom (uničili so mu vozilo in mu pretili s smrtjo) je dvignilo veliko prahu po vsej državi, toda ne cerkev ne ostale verske skupnosti se niso enoumno izjasnile o vprašanju beguncev. Le nekateri posamezniki cerkve (škofa v Sombotelu in Vácu) so se pozitivno odzvali in ponudili pomoč. Posveta se je udeležil tudi škof iz Váca dr. Miklós Beer, ki je izpostavil, da obstaja meja, ki je ne smemo nikoli prestopiti, in sicer je to meja humanosti. 8 Name je nika vsigdar vleklo v Markovce Kovačino Valiko (Časar), po možej Kovač iz Varaša vsi dobro poznamo, kak v Porabji tak na Goričkom. Zato ka pri Radioni Monošter dela, pa če se kaj dogaja kak pri nas tak na drugi strani meje, ona je paulek. Istina, prejk v Markovce je ona že te dosta odla iz Andovec, gda je še mala bila pa kraužiti trbelo kauli prejk Bajánsenje, zato ka njena baba pa dejdak sta od tistec valaun bila. Valika je skromna, fejst prijazna kak z mladimi tak s starejšami, pa vsigdar je dobre vole. Če stoj, te go dja poznam, vej pa z edne vesi sva, pa v osnovni šauli sva vejn pet lejt eden pri drugom sejdla. Dapa zdaj neškem od tauga pisati, bola od tauga ka je priznanje dobila v Markovci na župnijskom dnevi. - Valika ta bi nam prajla, kakšno priznanje je tau, ka si ti dobila? »1. oktobra sem dobila edno priznanje, pa tak sem te zdaj za edno leto častna faranka gratala na župniji v Markovci. Dja sem tau naprej sploj nej vejdla, ka dja tau priznanje dobim, pred dogodkom sem en kratek intervju naredla za radio z gospaudom Dejanom Horvatom od tauga, kak baude 11. župnijski svetek. Gospaud so taprajli, tau pa tau baude, pa na konci so me še pitali če pridem. Kak vsakšo leto, zdaj tö pridem, sem prajla, dapa te sem še nikanej znala.« - Kak je biu program na župnijskom dnevi? »Po meši, kak furt, v šatori je program, najprvin boga molimo, te je obed pa tak se te kulturni program začne. Po kulturnom programi vörazglasijo častnoga farana ali faranko. Dja tau furt goravzemem (posnamem) za naš radio, pa kak sedim, gnauk samo čöjam, ka zdaj edna ženska dobej tau priznanje. Töj go prej že vsakši dobro pozna, gučijo tadale gospaud, zato ka dosta odi töj pri nas, bejla je z nami na pohodi, na Marijini poti... Te sem še nikanej vejdla, od koga guče- jo. Dapa gda so tau prajli, ka je dosta lüstva spitavala za radio, te sem dja na naše poglednila pa sem prajla, ka Jezuš, Marija, tau leko ka sem dja. Tadale so gučali gospaud, ka vsigdar zovem, če kakšni program majo, te sem že vejdla, ka tau sem dja. Gda so tau prajli, ka aj Valika Časar dé tagora na oder, tak vejš, ka tašoga reda dja vsefele farbo špilam, najprvin sem rdeča bila, potistim pa blejda kak stejna. Zato ka dja od tauga vse straj mam, če mena vö trbej stanti pa gučati moram. Tam na audri so še gospaud vse taprajli, zakoj sem dobila tau priznanje. Zato, ka vsigdar na znanje dam njigve novice, aktualne teme, če se kaj godi, po tistim pa gda so programi kak župnijski den, zabadanje ali gda traktore svečajo, sem tö furt tam.« - Ka tebi pomeni tau priznanje? ričko, če se kaj dogaja ali nej? »Tak vejš, namé nika vleče ta prejk, zato ka moje korenine so tam. Tam sta se narodila baba Valika v Markovcaj pa dejdek, pa ranč tak oča tö. Pa tau je pri mana tak že od mladi lejt naprej, dja sem dosta odla ta k meši, pa ovak tö, ka koli je tam bilau, mi smo furt leteli. Tabla častne faranke eno leto visi na farofi v Markovcaj »Dja sem še v življenji nikanej dobila, nišo priznanje, ka bi mojo delo priznali, tak ka mena je tau trno velko delo bilau. Naši so tak tö prajli, kak so ponosni na mene, ka sem dja tau dobejla. Tak mislim, potom toga eške več moram včiniti, eške več moram na znanje dati, ka se na Goričkom godi pa če kakšni programi djestejo, te, če leko, tam moram biti.« - Ti ovak tö rada odiš na Go- Dja sem še gospauda Ludviga Vargo tö dobro poznala, zato ka smo mi ta rejsan dosta k meši odli, zato ka te je še baba tam mejla brate. Müva z babov sva se še dosta vozile z avtobusom, gda smo v Markovce šli. Najprvin smo se do Bajánsenye pelali, tam smo te pejški prejk granice šli, pa te na Hodoši smo znauva na avtobus vseli.« - Vi ste fejst držali žlato, še tistoga reda tö, gda je nej tak naletja bilau eden do drügoga pridti. »Mi smo dostakrat šli z avtobusom, nej samo na leto gnauk, sledkar, gda sem že mejla vozniško, te sem že z avtonom pelala babo. Zato ka ona je mejla tam korenine pa ona je odla največkrat prejk v Markovce pa v Čöpance. Bilau, ka cejla družina üšla, dapa večkrat sva same bile z babov tam prejk. Bilau, ka sve tam spale, zato ka sve na zabadanji bile pri Djürvini v Čöpanci, dapa bilau tak tö, ka eden tjeden sve na kučo skrb mele, zato ka dejdeka sestra je nikan odišla. Maro sve mogle krmiti te čas, pa tau tö vejm, ka sva se fejst bojale večer, nej ka bi stoj prejšo.« - Valika, kak si ti tak vörna pa leko bi pravo, ka tak bogoboječa gratala? »Mi smo doma tak spali, kak gnauk inda svejta, ka nej je vsakši svojo sobo ejkstra emo, litji müva z bratom Tibivom z babov pa z dejdekom sva spala v ednoj sobi. Te je doma še samo edna televizija bila v künji pa nas so vsigdar rano poslali spat, zato ka je mati rano mogla v fabriko delat titi, pa aj leko počiva. Večer v zimi, gda si brž v postelo prišo pa brž je kmica gratala, ka leko delaš, baba mi je molitvene knjige v roke dala pa prajla, aj lopau Boga molim. Vsigdar je prajla, aj molim zatau, aj lejpo držino mam, aj dobroga moža mam pa aj mi zdravje dobro slöjži. Dja sem taše stare slovenske molitvene knjige štejla, ka so že skurok raznok spadnile, pa te knjige mi je baba vsigdar v roke dala, aj vsakši večer molim. Pa te stare molitve tak pomalek so me začnile brigati, ka je tam dolanapisano. Kak mlajši, smo mi vsakšo nedelo šli k meši v Števanovce.« - Ti si rada odla k meši? Zato, ka tašoga reda, če se kaj sili, tisto mlajši neškejo delati? Porabje, 19. oktobra 2017 »Rada sem odla, zato ka med kednom smo mi dosta, dosta delali, nedela je nam taša bila, kak če bi velki svetak meli. Lopau smo se vönaravnali, v krčmej smo kolo dobili pa čokolado, ka je nam te fejst velko delo bilau. Taša nedela nej bila, ka bi mi nej šli k meši, če je ranč do kolen snejg dolaspadno, pa ranč tak na paunaučnico tö.« - Še gnesden je tak, ka moliš, pa če te kaj teži, te prosiš Boga, aj ti pomaga? »Dja dosta molim, največkrat večer pa te tö, gda se rano prebidim ali v noči, če ne morem spati. Zdaj, gda smo bili v Csiksomlyóni, name tisti brejg tak vlejko, ka tau teba ne vejm taprajti, tam, kak je v cerkvi tista Marija. Tak sem pravla, ka če mo samo dočas živala, ka na tisti brejg pridem, te tö moram titi pa pogledniti. V Somboteli kak je frančiškanska cerkev, dja tam mam edno marmorno tablico, kama je tau napisano ka »Hvala lejpa, Valerija«. Zato, ka s tau tablov sem se zahvalila, ka se mi je posrečo izpit za vozniško pa da sem delala izpit, ka sem kelnerca gratala. Če zdaj vse tak ostane, kak je zdaj, vse se posreči pa zdravdje de tö slüžilo, te edno tablico bi na Csíksomlyó tö nesla.« - Teba je Baug že dostakrat pomago? »Dostakrat, dapa zato nej furt.« - Edno malo marmorno tablico si dala naprajti za zahvalo, ka ti je Baug pomago, od gospauda Dejana Horvata si pa edno črepnjo dobila, ka pa tau pomeni? »Na tau črepnjo je tau gornapisano, ka Častna faranka ime pa datum. Ta črepnja edno leto visi na stanej na farofi, drügo leto, gda pa župnijski svetek baude, te tau dja dolavzemam, leko domau nesem, sto pa na nauvo dobi, tisti pa svojo gorapovejsi. Na konci bi se še rada zahvalila gospaudi Dejani Horvati, ka so mojo delo tak ocejnili, mislili so name, pa ka so me s tem priznanjom tak parštimali.« Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 7. Srmački Slovenci se šaulajo v Koszegi ˝ Najvekši prekmurski katoličanjski pisateu 18. stoletja Mikloš Küzmič je kak šaulski kontrolor skrb emo na vöšaulanje nauvi slovenski škonikov pa dühovnikov tak, ka je talentirane srmačke pojbe pošilo v Kelcz-Adelffynovo sirotišnico (árvaház) v Kőszeg. Takše šaule so oprvin operali v cajti manufakturnoga kapitalizma, vej so pa nücali delavne roké. Bilau je dosta mlajšov, šteri so živeli brezi starišov kak kaudiške. Zatok so za nji stvardjali sirotišnice, ka bi je vönavčili za dobre delavce. V prvoj polovici 18. stoletja že najdemo takše šaule na Vogrskom tö, gde pa so zvün srmastva bili eške problemi z večféle vörami ranč tak. Oprvin so evangeličani začnili operati takše inštitucije za srmačke, depa čedne pojbe, ka aj bi je vöšaulali za dühovnike ino škonike, šteri bi skrb meli na njino tradicijo. V artikularnom mesti Nemescsó so vogrski evangeličani že meli svoj prvi dom za takše mlajše, v šterom so se včili podje s Slovenske okrogline tö. Depa katoličani so ranč tak začnili operati svoje domauve za srmake z vesi pa varašov. Njine sirotišnice so mele za ciu krepšati katoličanjsko vöro, zatok so gorprijali zvekšoga mladino z vörsko mejšani zakonov ali evangeličanski krajin. Najraj so svoje šaule postavlali blüzi evangeličanski šaul - tak je leta 1741 gratala sirotišnica v Kőszegi (nej daleč od Nemescsóna) prvič na Vogrskom. Prva kak v Požonji, Trnavi (Nagyszombat), Šoproni ino kalvinska v Pápi. Sirotišnico sta oprla velikaš Antal Adelffy, šteri je zapüsto 70 gezero forintov vrejdni grünt za včenjé siraut, ino jezuit Imre Kelcz, šteri je inštituciji darüvo svojo 15-lejtno plačo. V Kőszegi je tistoga ipa delüvala jezuitska vogrski pogučavati, slovengimnazija, tak so se mlajši ski podje so se vogrski navleko dale včili. čili najkisnej do tretjoga klaGda so leta 1773 razpüstili sa. Od toga je prišo glas na jezuitski red, je prišla sirotiš- drügo stran Müre tö, dühovnica v žmetno situacijo. Dosta so se svajüvali kauli nje, zatok so go med letoma 1787 ino 1790 postavili prejk v Požonj. Papéri pripovejdajo, ka so se mlajši žmetno laučili od Kőszega. Dva slovenskiva pojba sta celau vujšla v rodno krajino, zavolo toga pa so domanji Slovenci čemerni Jožef II. se je nej dau kronati, zatok so ga na gratali. SomboVogrskom radi zvali »krau s klabükom« telski püšpek János Szily je piso v Požonj, ka škejo slo- nik Božidar Raič je gnauk venski stariške svoje mlajše dojspiso, ka »ta šaula je vö s šaule vzeti, tak pa bi kovačnica, gde s Slovencov nej bilau zavolé dühovnikov Madžare kovéjo«. Tak gnes v Kőszegi vövidi zidina Kelcz-Adelffynove sirotišnice, štera je dala dosta vönavčeni lidi vogrskim Slovencom v krajini. Szily je piso »óči slovenskoga lüstva« Mikloši Küzmiči, aj pomaga potrauštati svoje lidi. Juliuša 1790 so sirotišnici donk povrnauli zidino v Kőszegi, pa je tak leko gorprijala več kak stau šaularov. Gor je ranila siraute, s šteri pa je napravila nej samo dobre katoličane, liki dobre Madžare tö. Mlajši so se smejli samo nemški pa V Kőszegi so bili mlajši s cejle Vogrske pa celau Avstrije, zvün Madžarov so tam živeli eške Nemci ino Slovenci. Od leta 1790 do 1847 se je tam šaulalo 248 slovenski šaularov, 96 je je celau gimnazijo tö končalo. Poglednimo samo en par imenov: Jožef Borovnjak (plebanoš na Cankovi), dr. Franc Ivanocy (Tišina), Jožef Klekl st. (Črensovci), Peter Kodela (Gorenji Senik), Janoš Kühar (Gorenji Senik), dr. Franc Rogač (püšpek v Pécsi), Jožef Sakovič (Dolenji Senik), Géza Tüll (Gorenji Senik), dr. Ferenc Vukan (padar na Vogrskom). Tistoga ipa je bila krajina med Mürov ino Rabov daleč od kulturni centrov, srmačko lüstvo je nej moglo broditi na včenjé v srejdnjoj šauli. V Kelcz-Adelffynovoj sirotišnici pa so leko prišli do šaulanja brezi ednoga filejra, tak pa je katoličanjska cerkev dobila najmenje stau slovenski škonikov ino kauli sedemdeset slovenski dühovnikov. Té plebanoši so v svojoj krajini dosta svoje žlate spreobrnauli v katoličanjsko vöro. Če brodimo na tau, ka je krajina med Mürov ino Rabov od stvaurjenja sombotelske püšpekije (1777) do konca prve svetovne bojne (1918) dala skoro dvejstau vönavčeni lidi, leko povejmo, ka je vogrskim Slovencom nej falilo domanji čednjakov. Šaulanje po madžarski šaulaj pa je znamenüvalo, ka je komaj kakši austo Slovenec po srci. Leta 1780 je avstrijski cesar ino vogrski krau grato Jožef II. Cejlo mauč si je v roké vzeu pa (do tistoga mau) vsemogaučno Mater Cerkev nazajpotežo. Tá aj bi slüžila rosagi pa ga baugala, zatok je cesar decembra 1781 vözglaso svojo tolerančno rendelüvanje: evangeličani, kalvinci ino drügi vörnicke so leko od tistoga mau vöpovödavali svojo vöro ino slüžili Bogá. Če je v kakšoj vesnici živelo najmenje stau nej katoličanjski držin, so leko postavile cerkev, farof pa šaulo. Istina je, ka je cerkev nej smejla meti törma, zvona ino dveri s poštije. Leko pa so meli svoje dühovnike, škonike ino knige - evangeličani ino kalvinci med Mürov ino Rabov ranč tak. Včasik po tolerančnom ren- Porabje, 19. oktobra 2017 delüvanji so začnili stvardjati protestantske občine slovenski vörnicke: oprvin evangeličanske na Hodoši, v Püconci pa Križevci. Düšni pastér v slejdnjoj Mihal Bakoš je oprvin šest lejt slüžo v Nemescsóni kak škonik pa pastor. Po smrti Števana Küzmiča je za štiri lejta prišo v Šurd, končno pa v Križevce, gde je začno pisati slovensko literaturo. V Požonji je leta 1786 vödau drügi prekmurski abecednik »Szlovenszki abecedár za deczo«, v leti 1789 pa prvo nadruknivano prekmursko evangeličansko pesmarico »Nouvi gráduvál«. »Spejvanje je sam Gospodin Baug nastavo« - so pravli evangeličani, zatok so se mlajši po njini šaulaj včili svete pesmi pa zatok so se njini dühovniki trüdili vödati pesmarice. Oktobra 1781 je Jožef II. naprejspiso šaulanje za vse mlajše od 6. do 12. leta, starišam pa pretiu s sigurnimi štrafi. Odlaučo se je, aj se po vsej šaulaj včijo nemški, tau pa se je lidam sploj nej vidlo. Svoje rosage je sto centralno zdrüžiti pa je povezati z nemškov rečjauv, štera je gratala gezik šaul pa kancelajov leta 1784. Vogrsko pa Rovačko je leta 1785 raztalo na deset okrožij (kerület), nekdešnjo Železno županijo pa v šest talov: ednoga od té, »processus Totsagiensis« je raztalo na »Tótság« (s središčom v Monoštri), »Őrség« (Őriszentpéter) ino »Vendvidék« (Slovenska krajina - Murska Sobota). Gda je biu Jožef II. leta 1790 žmetno betežen, se je prestrašo ino na smrtnoj posteli nazajvzeu vsa svoja rendelüvanja - zvün tolerančnoga patenta pa slobaudnosti pavrov. Tisti zakon tö, šteri je naprejspiso nemški gezik; Slovence med Mürov ino Rabov pa je čakala nauva nevarnost - madžarizacija. -dm- 10 Po potaj slovenski reformatorov V prejšnji številkaj naši novin ste leko dosta prešteli od toga, kelko znamenüjejo evangeličanski predgarge pa škonicke za našo slovensko lüstvo med Mürov ino Rabov. Uni so dali prve nadruknivane knige v maternoj rejči v roké naši starcov. Doživeli pa so žmetne čase: katoličanjski krali pa velikaši so je preganjali, bilau pa je stau lejt (1681-1781), gda so leko bogoslüžje držali pa šaule meli samo v takzvani »artikularni mejstaj«, šteri pa sta bili zvekšoga samo dvej vesnici »Baugi za rbtom« vu vsikšoj vogrskoj županiji. Evangeličanski Slovenci so ojdli v Nemescsó v Železnoj ino Surd v Somogyskoj županiji. V bejdvej vesnicaj je kak düšni pastér slüžo tisti Števan Küzmič, šteri je v naš »stari slovenski gezik« dojobrno cejli Nauvi zakon (teštament) iz Svetoga pisma. Letos svetimo 500. oblejtnico začetka reformacije. V jubilejnom leti smo se sombotelski Slovenci odlaučili, ka gorpoiškemo dvej artikularni mesti evangeličanski Slovencov. 7. oktaubra zrankoma smo se oprvin napautili v Nemescsó, štera vés je od Sombotela nej cejli dvajsti kilomejterov daleč. Tam nas je pri maloj cerkvi gorprijala dühovnica Katalin Varga Kalincsák, štera nas je prijazno pozvala v Božo ižo, ki je od znautra sploj prausna. Istina je, ka je oltar s predgancov lepau okinčani, depa drügi kejpov na bejli stenaj nega. Stauci, galerija pa plafon so z lesá, nad staucami za gospaude najdemo palce za klabüke gorobejsiti. »Luther se je sto samo malo pogučavati o cedelaj za greje, nej se je sto laučiti« - je začnila pripovejdati »fararca« vsikdar nasmejanoga obraza. Evangeličanska cerkev je leta 1530 donk šla po svojoj pauti. Prišla so krvava stoletja, k sreči pa smo gnes vsi bratke pa sestre, šteri vörjemo v ednoga samoga Odrešitela. Samo ka evangeličani ne vörjejo, ka leko Marija pa svetniki pomagajo pri zveličanji - nam je raztomačila dühovnica. V krajino kauli Nemescsóna so nauvo vöro z Nemškoga oprvin pripelali bautoške pa vinogradniki s Kőszega pa Soprona. Na tali Madžarske« - se je povalila dühovnica pa eške povödala, ka so mogli inda mej od orgol z rokami téžiti. Cerkev má spauvednico tö, ka je rejtko pri Dühovnica Katalin Varga Kalincsák (drüga z lejve) članom drüštva kaže stare knige v Nemescsóni konci 16. stoletja je biu vekši tau Vogrske že protestantske vöre, protireformatori s Pétrom Pázmányom na čeli pa so tau obrnauli. Med 1681 ino 1781 so vörnicke od blüzi pa daleč prihajali v Nemescsó, eške s krajine kauli Murske Sobote tö, s šterimi domanji eške zdaj držijo dobro pa- evangeličanaj, vejpa vküpno spauved majo. »Med bogoslüžji so mogle dekle pred konfirmacijo sejti spodkar, konfirmerani podje pa na galeriji, šteri so si od vrkaj gledali dekle. Tak se je rodilo dosta lübezni pa zakonov« - je pripovejdala Katalin Varga pa cujdala, ka máta z mo- Sombotelski popotniki pred surdanskov cerkvov z dühovnikom Istvánom Vajdo (drügi s prave) daštvo. Inda svejta so prihajali pejški pa na kaulaj. Tistoga ipa je dühovnik nej smo vö z vesi, k padari so ga sprevajali hajduki. K bogoslüžji so ojdli Nemci pa Madžari, Slovenci so meli ejkstra cerkev v ednom škednji. Gnešnjo cerkev so prejkzozidali leta 1773, prčec z oltara iz srejde 17. stoletja pa držijo zdaj v Narodnom muzeji v Budimpešti. »Za naše orgole pravijo, ka majo najlepši glas na tom žaum Balázsom Kalincsákom gnes prejk 17 vesnic, v šteraj živé kauli petstau evangeličanov - vsikdar pa je menje geste. V Nemescsóni nega pošte, krčmé pa baute, šaulo so zaprli leta 2005. Z možaum organizerata mladinsko drüštvo, v šteroga odi tresti mladi. Z avtonom je zberajo vküper od iže do iže, včijo se igre pa spejvajo. V vesi Nemescsó smo si eške poglednili kurijo, gde se je narau- do stari oča eričnoga vogrskoga pesnika Sándora Weöresa. Te pa smo se podali na dugšo paut do Zalaegerszega, gde smo se malo šetali po središči pa si poglednili varaško ižo, vöro iz törma, štera je zdaj nakli na ulici ino erični Hotel Zlati agnjec. Gda smo prišli v Surd, štera vesnica je gnesden že v Zalskoj županiji, je lepau sijalo sunce. Avtobus smo njali na poštiji ino se po vauskoj pauti pejški napautili do evangeličanske cerkve na malom bregej. Tam nas je lepau gorprijo dühovnik v penziji István Vajda, šteri se je naraudo v Surdi, depa je več desetletij slüžo daleč od daumi. (Spoznali smo njegvo privatno pripovejst tö: sto je biti erični goslar, lepau je igro na gosli, depa se ma je edna spica v rokau postavila. Nej je mogo več igrati, zgübo je volau za žitek. Depa Baug se ma je pokazo, pa ga pauzvo na dühovniško paut.) »Reformacija je brž prišla v tau krajino, naglo so gratale prve občine« - je začno pripovejdati dühovnik Vajda. Prva lesena cerkev je bila indrik, pri šauli, samo go je vihér na nikoj djau. V žmetni cajtaj prautireformacije je v Surd prihajalo dosta evangeličanov, bili so že v soboto večer tam, mara vörnikov se je pasla na pašaj. Na konci 19. stoletja so zozidali nauvo cerkev s cüglov, na šteroj so leta 1970 postavili madžarsko tablo v spomin »slovenskoga reformatora« Števana Küzmiča, šteri je kak farar v etoj vesnici dojobrno cejli Nauvi zakon. Na slovensko tablo pa je trbölo čakati do leta 2003, gda sta go posvetila evangeličanska püšpeka Geza Erniša iz Slovenije ino János Ittzés z Vogrske. V imeni sombotelski Slovencov smo mi tö položili eden venec pri tablaj. Gda smo nutstaupili v cerkev, smo pá vidli, kak prausno je vse. Gospaud Vajda je eške dos ta pripovejdo na priliko od toga, ka živé v Surdi osemstau lüdi, depa samo polonje je evangeličanske vöre. Gestejo bližanje ve- Porabje, 19. oktobra 2017 snice, gde nega cerkve, tá odita dühovnica Erzsébet Drobina Smidéliusz ino mauž dekan Zoltán Smidéliusz boguslüžje držat v kulturni dom ali na dom. Kak smo čüli, 15. oktobra pripelata dühovnik Mitja Andrejek pa žena dühovnica Judit Győrffy petdeset prekmurski evangeličanov k bogoslüžji v Surd. Ranč tak kak v Nemescsóni smo v Surdi tö zmolili slovenski pa madžarski očanaš (zdravamarije evangeličani ne molijo), predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar pa je gorštela dva kračiša tala iz predgovora Küzmičovoga Nauvoga zakona v bejdvej gezikaj. Dühovnik István Vajda je nam vöprineso matične knige (anyakönyvek), v štere je od 1755 dale piso farar Števan Küzmič. Čüdivali smo se njegvim fajnim literam ino se veselili, ka smo leko vidli eške njegov lastnoročni podpis tö. V Surdi ino njegvoj krajini je v 18. stoletji dom najšlo več gezero vogrski Slovencov, zatok smo se na pauti prauti Nagykanizsi stavili na cintori pa malo šteli imena na grobaj: Filó, Szmodics, Andrasek, Cigoth, Vucsák, Szlávecz, Gerencsér, Zrinszki …, pa eške drüga, štera bi pa leko bila rovačka tö: Milánkovics, Liszics, Recsics, Kalinics … Imena svedočijo, kak živa je bila slovenska skupnost v Surdi pred dobrimi dvej-tristau lejtami. Doj pa je spisano, ka leta 1862 več »niške ne guči slovenski v vesi«. Takše so poti zgodovine: za vsejmi nami ostanejo samo spomini. (Spominsko paut ob 500. oblejtnici reformacije sta Sombotelska slovenska samouprava in Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel napravila v soorganizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. Za pomauč se zahvaljujemo.) (Na prvi strani na kejpi: Lastnoročni podpis Števana Küzmiča iz leta 1774 -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.10.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Boj proti rji, oddaja o znanosti, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Volitve 2017, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Kombi gospoda Lisjaka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Mouchette, francoski film, 0.35 Profil, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Info-kanal PETEK, 20.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Ribniki, dokumentarna oddaja, 9.25 Bleščica, oddaja o modi, 10.10 Sledi: dr. Franjo Rosina (1863–1924), oddaja TV Maribor, 10.50 Hišica v preriji (V.): Harrietin kotiček, ameriška nadaljevanka, 11.35 Halo TV, 12.40 Dobro jutro, 15.20 Dober dan, 16.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.35 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Hišica v preriji (V.): Poroka, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program: Op! 19.00 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz, 19.40 Mulčki: Marcie, risanka, 20.00 Dnevi slovenskega turizma, svečana podelitev priznanj, 21.15 Mamin sinko, belgijsko-francoski film, 22.45 Polnočni klub: Pasja služba, 0.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.20 Popšop, 1.55 Glasbeni spoti, 3.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 21.10.2017, I. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Kitajska iz zraka: Živa preteklost, ameriško-kitajska dokumentarna serija, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Izgubljena plemena človeštva, britanska dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tina Maze, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zapeljevanje pogleda: Irwin, 17.50 Taksi, kviz z Jožetom, 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Ognjemet kresnic, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.20 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Banda punc, francoski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal SOBOTA, 21.10.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.20 Na lepše, 11.05 Hišica v preriji (V.): Poroka, ameriška nadaljevanka, 12.10 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za fante, 12.50 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 14.30 Lepotica in zver - Big Band RTV Slovenija, Anika Horvat in Klemen Klemen, koncert, 16.00 Čarokuhinja pri atu: Koroška, 16.15 Avtomobilnost, 16.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu, 17.25 Hišica v preriji (V.): Fantki in možje, ameriška nadaljevanka, 18.25 Večer v Palladiumu (II.), 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Osvežilna fronta: Kako preživeti srednjo šolo, oddaja za mladostnike, 20.05 Velika modrina, francoski film, 22.25 Zvezdana, 23.10 Popšop, 23.45 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, dokumentarni film, 1.05 Bleščica, oddaja o modi, 1.35 Glasbeni spoti, 2.40 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 22.10.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Bacil na pohodu, risanka, 10.10 Džamila in Aladin: Dvojna nadloga, angleška otroška nanizanka, 10.20 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.00 Poročila – posebna, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.55 Trije botri, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ogroženi zaklad Ulcinja, dokumentarna oddaja, 17.45 Zmajči zmaj: Gogijev bratec, risanka, 18.10 Volitve 2017, 18.55 Dnevnik, Šport, Vreme, Dnevnikov izbor, 20.15 Volitve 2017, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Preizkušnja vzdržljivosti – po sledi Shackletonove odprave, francoska dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal NEDELJA, 22.10.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 7.15 Glasbena matineja, 9.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.50 Zapeljevanje pogleda: Irwin, 10.35 Hišica v preriji (V.): Fantki in možje, ameriška nadaljevanka, 11.40 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 12.45 Žogarija, 13.15 General, ameriški film, 14.45 Čez planke: Berlin, Leipzig, Dresden - 25 let nemške enotnosti, 16.10 Ambienti, 16.45 Zvezdana, 17.30 Hišica v preriji (V.): Goljufi, ameriška nadaljevanka, 18.30 City folk - Obrazi mest: Bruselj, dokumentarna oddaja, 19.00 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Skrivnosti kraterja dinozavrov, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Skrivnost, britanska nadaljevanka, 22.25 Razsodba, belgijski film, 0.25 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 23.10.2017, I. spored TVS 6.10 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas! 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum: Koliko za kulturni evro? 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O nepozabnem darilu, pokvarjenih dežnikih in umazanem tvisterju, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Umetnost ulice, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Rokafon, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Na širnem morju, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Volitve 2017, 22.00 Odmevi, 22.30 Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre: Portret igralke Saše Pavček 23.35 Glasbeni večer, 0.50 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PONEDELJEK, 23.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Rjavi medved, dokumentarna oddaja, 9.00 Molitev pred plovbo, Portret Joža Horvata, 10.05 Hišica v preriji (V.): Goljufi, ameriška nadaljevanka, 10.55 Halo TV, 11.45 Dobro jutro, 14.20 Ljudje in zemlja, 15.10 Polnočni klub: Pasja služba, 16.25 Avtomobilnost, 17.00 Hišica v preriji (V.): Pot slepih, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Studio kriškraš: Izgubljeni leteči krožnik, 19.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Pogovor s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom, 20.30 Priznanja FIFE za leto 2017, 21.30 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 22.40 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 23.45 Svetovi Philipa K. Dicka, francoska dokumentarna oddaja, 0.50 Glasbeni spoti, 1.55 Priznanja FIFE za leto 2017, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 24.10.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Volitve 2017, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je ledena skala nasedla, risanka, 18.15 Niko: Mojster Niko, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Čudež pri Kobaridu, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Božidar Gorjan - Bogo, dokumentarna oddaja, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Po Sloveniji, 2.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.35 Info-kanal TOREK, 24.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Žogarija, 8.40 Invazivke, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 9.15 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za fante, 9.35 Village Folk Ljudje podeželja: Rezijski strok, dokumentarna serija, 10.00 Zgodovina arhitekture: Barok, dokumentarna serija, 10.50 Hišica v preriji (V.): Pot slepih, ameriška nadaljevanka, 11.50 Halo TV, 12.55 Dober dan, 13.55 Nogomet - pokal Slovenije: Porabje, 19. oktobra 2017 OD 20. oktobra DO 26. oktobra Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, 16.05 City folk - Obrazi mest: Bruselj, dokumentarna oddaja, 16.45 Čarokuhinja pri atu: Kitajska kuhinja, 17.00 Hišica v preriji (V.): Pot slepih, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Iz popotne torbe: Potep po Mongoliji, poučna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 V imenu genov, ameriška dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Che: drugi del - gverila, koprodukcijski film, 23.55 Večer v Palladiumu (II.), 0.50 Glasbeni spoti, 1.50 Nogomet - pokal Slovenije: Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, 3.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 25.10.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetnost igre: Portret igralke Saše Pavček, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: mag. Rado Pezdir, 14.35 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar ni moglo dol, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Ženska v zlatu, angleški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Po Sloveniji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal SREDA, 25.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Kuščarji, dokumentarna oddaja, 9.45 10 domačih, 10.35 Hišica v preriji (V.): Pot slepih, ameriška nadaljevanka, 11.40 Halo TV, 12.45 Dobro jutro, 15.20 Dober dan, 16.15 Ogroženi zaklad Ulcinja, dokumentarna oddaja, 16.35 Hišica v preriji (V.): Pravljična sestrica, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Firbcologi: O nepozabnem darilu, pokvarjenih dežnikih in umazanem tvisterju, 19.20 Mulčki: Zvezda Snoopy, risanka, 19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nemški glasbeno dokumentarni film, 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.35 Sneguljčica, koprodukcijski film, 0.25 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, dokumentarni film, 1.50 Glasbeni spoti, 2.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 26.10.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Čudež pri Kobaridu, dokumentarni film, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Zu: Zu priredi predstavo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Češko stoletje: 1976 – To je samo rock'n'roll, češka nadaljevanka, 0.50 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal ČETRTEK, 26.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kana, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Bober, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 9.00 Na lepše, 9.25 Kino Fokus, 9.35 Slovenski magazin, 10.15 Hišica v preriji (V.): Pravljična sestrica, ameriška nadaljevanka, 11.25 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 15.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja 16.20 Zapeljevanje pogleda: Irwin, 16.55 Hišica v preriji (V.): Rokodelec, ameriška nadaljevanka, 17.55 Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija:Hrvaška, 20.05 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Čudež, ameriška dokumentarna serija, 21.00 Ambienti, 21.35 Nevarna metoda, koprodukcijski film, 23.15 Slovenska jazz scena, 23.55 Glasbeni spoti, 0.55 Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija:Hrvaška, 2.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB