PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. St. 162 (7055) TRST, sreda, 17. julija 1968 SEJA PREZIDIJA CK KP ČSSR V Pragi pripravljajo «premišljen odgovor na pismo udeležencev varšavskega sestanka Zadnje enote sovjetske vojske bodo zapustile češkoslovaško ozemlje 21. julija - Pristaši Novotnega skušajo sklicati plenum CK Revizija procesa proti Baraku - Ceausescu izraža solidarnost s ČSSR Braili izjavil: «Naša partija in romunsko ljudstvo izražata vso solidarnost z bratskim češkoslovaškim ljudstvom in z njegovo komunistično stranko, ker sta prepričani, da bosta znala odbiti vsak poskus oškodovanja interesov socializma in vsak poskus oškodovanja revolucionarnih. pridobitev. Popolnoma zaupamo v narode socialističnih držav in prepričani smo, da ni sile na svetu, ki bi jih spravila s poti, ki so jo izbrali.« Konferenca o Biafri N1AMEY, 16. — Danes je prispel iz Lagosa v Niamey predsed- PRAGA, 16. — Agencija CTK je javila, da se je nocoj sestal prezidij CK KP CSSR. Javili so, da so dobili pismo ude-lezencev varšavske konference in da so sprejeli na znanje pis-m°> na katero pripravljajo premišljen odgovor, katerega vsebina bo določena na sestankih, ki bodo v prihodnjih dneh«. Prezidij pripravlja poleg tegai ------------------ . nekatere načrte, «ki naj omogo- !escV. j6. na nekem zborovanju “jo boljšo izmenjavo pogledov °, aktualnih političnih vpraša-njih med partijami socialističnih oržav, da se okrepi enotnost •nednarodnega komunističnega 8'banja«. Ko sprejema na znanje varšav 'ko konferenco, poudarja prezidij, ~a ne nasprotuje avtomatično ta konferencam, dodaja pa, da v jedanjem konkretnem primeru se ir jnogel udeležiti konference, ker "? bil predlagal pripravljalne dvostranske sestanke, ki bi po mne-ajf. Prezidija CP KP CSSR bili primerni za okrepitev enotno-'ti socialističnih držav. Vsi češkoslovaški listi objavljajo J:™1®« pod velikimi naslovi vsebino uradnega sporočila, ki je bilo vče-“J objavljeno v Varšavi. Na sploš-•jo poudarja tisk, da je potrebno razpravljati kot enak z enakimi in rez vmešavanja v notranje za-d®ve. «Zemedelske Noviny» ugo-“vija, da je »sestanek bil brez orirti in pripominja, da je CSSR predlagala dvostranske razgovore. ''to dodaja: «Naša ponudba je vstala brez odgovora. Koncentriran gen) vprašanj in stališč, ki so bi-* Povečini izražena kot raznovrst-bojazen, je bombardiral s Ce-koslovaško v trenutku, ko je bolj “kdaj k0ii potrebovala oporo in Prijateljstvo.« , »Mlada fronta« pa piše v svojem JvSpniku, da «stališče nekaterih so-j^tstičnih držav teži za tem, da Jvfhplicirajo, namesto da bi poeno-v?"le sedanje stanje. Nekatera nat'Ske Part]ie bi morale vsaj priz-r*^ stališče našega delavskega raz- Ij-^^itoslovaški minister za obram-lkt general Džur je v intervjuju »v«, “Rude pravo« izjavil, da lov™01 *ki i2 kakršnega koli raz-,»*a misli, da je naš proces de-^kratizacjje odpoved komunistič-,em idealom, se zelo moti«. Džur Igifkrudarii, da so politični in vo-jj., kJ odnosi z vzhodnimi država-.“Jamstvo za neodvisnost in so-. aiistični razvoj Češkoslovaške«, bJra CSSR noče biti pasivna čla-ga ■ vailšavskega palkta »zaradi te-L’ J® dodal, podpiramo predloge , Ustanovitev skupnega poveljstva . ustanovitev drugih organizmov, n*.8e ustvarijo pogoji za objektiv-5&iv°v, diskusijo o vseh važnih vpra-"jyih naše skupne obrambe.« CSsnr ie dodal, da je pripadnost varšavskemu paktu popolnost sWadu s političnimi intere-pLP®SR. Hkrati pa CSSR odločno vjitPJra člen pogodbe, ki poudari i bi n?110 spoštovanje neodvisnosti ^načela nevmešavanja v notranje v drugih držav. Itr-i-Moslcvi zatrjujejo, da se bo v doc.k?1'1 začela vrsta dvostranskih iZ/^ovanj med KP CSSR in de-fgk^JShii, ki so se udeležile kon-st» ve.v Varšavi, Med prvimi bo-baje sii v Prago, delegaciji (jfehjjunemške in madžarske parni ' “režnjev, Kosigin in Podgor-- se nocoj vrnili v Moskvo. se je zvedelo, da bodo sednik Nigerije Dlori Hamani. Go-won je izrazil popolno zaupanje v odbor organizacije, vendar je pripomnil, da je treba pred kakršnim koli razgovorom z uporniki sprejeti pogoje za vrnitev miru, ki jih predlaga zvezna vlada Nigerije, predvsem pa ponovno priključitev secesijske pokrajine k federaciji. V odboru, ki mu predseduje etiopski cesar Haile Selasie, so predstavniki Etiopije, Kameruna, Konp^-Kinšasa, Gane, Liberije in Nigerije. Odbor Organizacije afriške enotnosti je uradno povabil v Niamey voditelja Biafre polkovnika Ojuk-vuja ali njegovega poobaščenca. Ta bi se moral predstaviti odboru najkasneje do četrtka, 18. t.m. Namen odbora je, najti zadovoljivo reritev te hude afriške krize. Vabilo predstavniku Biafre, ki ga je podpisal etiopski cesar, je pre-nik nigerijske zvezne vlade gene-1 senetilo kroge v Niameyu. Do te-ral Gowon, ki se je udeležil se-1 ga sklepa je odbor prišel po štiri- UDAREC NEODVISNIM REPUBLIKANCEM Stanka posvetovalnega odbora Or-, urnem razpravljanju v odsotnosti ganizacije afriške enotnosti. Gene-1 generala Gowona, ki pa je še pred rala je na letališču sprejel pred-1 objavo, potrdil besedilo uradnega Golisti izločili DEstainga iz finančne komisije zbornice Vsem parlamentarnim komisijam predsedujejo sedaj golisti Neodvisni republikanci ugotavljajo, da golisti zavračajo dialog poročila. General Gowon Je še prej Izpovedal svoje mnenje odboru in poudaril nujnost, da se prekine se-oesijsko gibanje. Odbor Organizacije afriške enotnosti je povabil predstavnike Biafre, pa čeprav u-radno ni priznal nove države, na razpravo, ker hoče najti »zadovoljivo afriško rešitev« vprašanja vojne v Nigeriji. Delegacija KPI zaključila razgovore v Moskvi MOSKVA, 16. - Odposlanca italijanske komunistične stranke Gian-carlo Pajetta in Carlo Galluzzi ter tajnik francoske komunistične stranke Waldeok Rochet so danes nadaljevali posvetovanja s predstavniki političnega urada KP SZ v zvezi s stanjem v CSSR in z varšavsko konferenco. Italijanska delegacija je danes zaključila svoje razgovore. V poučenih krogih pravijo, da sta italijanska delegata zagovarjala proces demokratizacije v CSSR in poudarila, da navzočnost protisocialističnih sil ne sme izzvati pritiska, ki lahko samo pomaga dog-matskim silam v CSSR. Italijanska delegacija je poudarjala potrebo spoštovanja načela nevme-šavanja v notranje zadeve posameznih komunističnih strank. DRUGI DAN DEBATE V SENATU Danes bo senat glasoval o zaupnici Leonejeii vladi Poleg drugih senatorjev je govoril Parri, ki je izrazil svoje kritike v zvezi z zadevo SIFAR in z novim namestnikom poveljnika karabinjerjev gen. Celi-jem «s fašistično preteklostjo» - 24-urna stavka železničarjev 24. in 25. julija RIM, 16. — Debata o Leonejevih programskih izjavah, ki se je v senatu začela včeraj, se je danes nadaljevala že dopoldne in se zvečer zaključila na drugi seji. Jutri popoldne bo predsednik vlade repliciral, nakar bodo senatorji glasovali. Danes dopoldne so govorili Cifa- ------------- relli (PRI), Valori (PSIUP) in i bo naredilo nič in da je sedanja Nencioni (MSI). Citarelli je napovedal, da se bodo republikanci, kot so naredili v poslanski zbornici, vzdržali pri glasovanju o zaupnici. Izrekel je priznanj«' Leoneju, vendar je tudi poudaril željo, da bi doba »čakanja« in nesodelovanja bila čim krajša. Dejal je še, da je v Leonejevem programu nekaj možnih rešitev za rujne probleme v okviru politike levega centra. Namestnik tajnika PSIUP Valori je dejal, da se mu zdi nekoristno razgovarjati se z Leonejevo vlado na osnovi njegovih izjav, ki predstavljajo, je rekel, slab poskus za prikrivanje značaja vlade čakanja. Vsi vedo, je dejal Valori, da se od vsega napovedanega programa ne vlada samo zato, da omogoči obnovitev levega centra, ne glede na volilne rezultate. Kajti volitve 19. maja so bile nenaden poziv k realnosti za vse tiste, ki so se od nje ločili, in obsodile so ljudi in sile, ki niso uspele razumeti novih pro blemov, ki so v tem času dozoreli v deželi. Valori se je tu obrnil na tiste katoličane, ki so proti takim rešitvam, kot je sedanja vlada, naj mejnega plota z večino ne držijo umetno pokonci in naj se tudi ne zaletavajo vanj z besedami, temveč naj ga zlomijo z dejanji. Tistim socialistom, ki so za nesodelovanje socialistov v vladi, pa je dejal, da je prava izbira med vlado in opoziujo Pozval je sociali- stično stranko, naj prestopi v opozicijo in se pridruži levici. Vodja misovske senatne skupine Nencioni je kritiziral dvajsetletno politiko KD. Tudi on je ponovil, da se pomika KD vedno bolj h komunistom. Dejal je celo, da komunisti že stopajo na področje oblasti. Zaradi tega je Leonejeva vlado označil za »krvoskrunsko in prešuštno« Tu je Leone pripomnil- «Po vsem tem ,kar smo slišali v tej debati, živimo tukaj sredi ubojev, umorov, skrivanja trupel. To so besede iz kazenskega zakonika. Niso mi nevšečne. Tako sem v svojem ambientu.« Nencioni pa je nadaljeval z ugotavljanjem, da se KD ni zavedla, da so marksisti opustili stare načine boja in uporabljajo danes drugo orožje, kot n. pr. dialog s katoličani. To je dovedlo do današnjega zmedenega položaja in izolacija KPI je enote sovjetske vojske, ki oz(W, v®dino na češkoslovaškem je‘“Jd. odšle v teku 21. t.m. To clav sporočil general Va- stavniv chUk Danes je pred-točii Ml varšavskega pakta izza češkoslovaškemu ministru čet f,rarnbo dokument o odhodu čete r\?kument sporoča, da bodo vietslri aiale P0110*! m da bo so-VzhrJS. edred prekoračil mejo med lija00*10 Slovaško in SZ 21. Ju- ZaN"v' urad komunistične stranke Viate^čje Prage je pozval akti-VQtn' naJ preprečijo pristašem Noto v „ ,,v centralnem komiteju ki Hqv6„„ čhii, da bi se brez vednosti ček Prezidija, ki ga vodi Dub-darja- 0J?zumeli V pozivu se pou-Se V. “Odločno zavračamo posku-centro, terih diskretiranih članov Cah a,e8a komiteja, da bi skU-ceptrai arno zasedanje sedanjega nJern kle“a komiteja pred sklica-hient Parhjskega kongresa.« Dok.i-hUma pravi hkrati, da «večina ple-vet .centralnega komiteja nima tnrienio0ritete. da bi predstavljala vi». jf® večine komunistov v drža-he mn v P°udarja, da zaradi tega komi*,.!'® sam prezidij centralnega °dloč(Ja sPrejeti nobene načelne d« ^e. (ig bj stanje pripeljalo “h komplikacij«, in v tem rd «bi morali sklicati izred-so bili kon- do PrimerT* komplikacij«, in v tem ho »bi morali sklicati i-------------- že sert^fdanje delegatov, ki sc *res), aj ^voljeni za prihodnji s». “Pri kdhiem r®čiti je treba, dodaja do-dfžave da bi bile socialistične ae poriiiet°čno obveščene in da bi nniuj nepopolna analiza naše- , lzrea’!! 'neEa s1an.1a « u . kongres češkoslovaške hf& ij^učne stranke bo septem-pravn‘ h° razpravljal o enako-PMtta m vseh članov varšavskega *e OrkJJ 0 Potrebnem jamstvu, da v oWPreči ustanavljanje skupin hery .Pakta. To je izjavil ge-s'trhno^rc^llk- Pripomnil je, da je Proučil vsebino varšavske- !J®se_ volila predsedstvo (največ 50 članov) Zveze komunistov Jugoslavije, ki bi bil vodilni organ med dvema kongresoma. Izvršni organ predsedstva bi bilo tajništvo. Tajniki izvršnih komitejev v republiki bi bili po svoji funkciji člani tajništva. V svojem uvodnen. poročilu o delu predsedstva in izvršnega komiteja med dvema sejama se je tajnik izvršnega komiteja Mijalko Todorovič ozrl tudi na zadnje dogodke na univerzah in ugotovil, da na vseučiliščih zadnja leta deluje majhna skupina intelektualcev, ki je zgradila svojo teoretično idejno platformo, ki je v nasprotju s platformo Zveze komunistov. Ta skupina je skušala vsilili svojo idejno politično vodstvo študentom in o-stalim profesorjem in jih spremeniti v objekt svojega delovanja, kar se jim seveda ni posrečilo. Ta majhna skupina se že leta skuša predstaviti kot zastopnica vse komunistične inteligence. Po njeni tezi je delavski razred prenehal igrati glavno vlogo nastopi) je trenutek, ko mora komunistična inteligenca prevzeti vodilno vlogo v družbi. Ta skupina se na razne načine zavzema za večstransko družbeno ureditev in uveljavljanje raznih idejno političnih platform, nasprotnih Zvezi komunistov, tudi v sami zvezi. Poleg tega so si med študentskimi demonstracijami aktivirale razne reakcionarne .1 protisamouprav-ne skupine, ki z vseučilišči, študenti in profesorji nimajo nobene zveze. Gre za protirevolucionarne emigrantske kroge, ostanke razrednega sovražnika, nacionaliste raznih barv, rankovičevcev, informbi rojevcev in druge neostalinistične elemente, psevdo liberalce in druge. Mijalko Todorovič je poudaril, da se morajo v tej zaostreni politični situaciji, ko sovražnik skusa celo z bombnimi atentati v kinodvoranah povzročiti nestabilnost, revolucionarne socialistične sile odločno boriti za dosledno in odločno delo- Tovornjaki s sovjetskimi vojaki zapuščajo češkoslovaško ozemlje goče pričakovati kake razjasnitve, saj zaradi svojih neprestanih cepitev in združitev niso sposobni voditi kako jasno politiko. Z zanimanjem so vsi pričakovali, kaj bo povedal socialist Brodolinl, ki je tudi namestnik tajnika stranke. Ponovil je vzroke, zaradi katerih se socialisti dobronamerno vzdržujejo glasovanja o zaupnici. Med drugim je počrtal, da ceni v programskih izjavah tako splošno vsebino kakor vrsto točk, ki bi naletele na podporo socialistov. To, da socialisti ne sodelujejo v vladi, se ne sme razumeti kot politika neobveznosti, temveč nasprotno kot politika popolne obveznosti v odnosih med strankami, v parlamentu in državi. Nismo zaprli oči, je nadaljeval, pred volilnimi rezultati in pred navodilom, ki je iz njih sledilo tako za socialiste kot za ves levi center. Na koncu svojega govora je Brodoli-ni dejal, da se ni mogoče neusmiljeno bojevati proti levemu centru, če ni predloga za kako drugo r»-šitev. Politična nestalnost privede vedno do zmage desnice. Zato hočemo levi center, ki naj bo zmaga demokracije in ki naj jamči državi stalnost; ki naj nam omogoči nove stike z levico, širša zavezništva za velike možnosti uspeha v prihodnosti. Demokristjan Eugemio Gatto J« dejal, da se mora levi center obnoviti na širših osnovah. Ni dovolj program, temveč potrebni so novi ljudje, nove ideje, nove metode vlade, kd bodo sposobne zbuditi širša soglasja pri političnih silah. Nato je govoril demokrist-janski senator Lo Giudice, ki je dejal, da edino smer levega centra jamči utrditev demokracije. Kar zadeva program vlade, pa je dejal, da bo vlada že dosti naredila, če bo izvedla vsaj nekatere točke svojega programa. Programske izjave vlade vsebujejo sicer pozitivne elemente, ki pa jim stoji nasproti narava sama vlade, ki je nastala, da se obnovi levi center, je dejala senatorka Marisa Ctnoiari - Rodano (KPI). V imenu skupine levih neodvisnih Je govoril bivši ministrski predsednik Parri, ki je napovedal svoj negativen glas. V svojem govoru je kritiziral vlado v zvezi z zadevo SIFAR ter obžaloval, da > brambni minister ni odložil imenovanja generala Celija «s fašistično preteklostjo« in zaradi drugih obtožb na njegov račun za namestnika poveljnika karabinjerjev. Potem je predsednika vlade pozval, naj pazi na dejavnost sil javnega reda, kajti «v nekaterih njihovih oddelkih se opaža usmerjenost, ki pušča dvom o moralni in politični vzgoji«. Liberalec Veronesi pa Je dejal, da hoče KD socialistom pokazati, da je sposobna tudi sama izvajati politiko levega centra. Da hoče vlada nadaljevati to politiko, Je dokaz v tem, da je ta vlada predložila v svojem programu 24 ukrepov, medtem ko Jih je Leonejeva vlada 1963, ki Je bila zares vlada čakanja, predložila samo 6. Toda prava razlika med tedaj in sedaj pa je v drugačnih odnosih s komunisti. Končno je senator južnotirolske ljudske stranke Volgger načelno pozitivno ocenil program nove vlade, vendar pa še ni povedal kako bosta on in senator Brugger volila. Italijanska zveza avtonomnih sindikatov državnih železnic je objavila, da bodo železničarji stavka’1 24 ur od 20. ure 24. julija do 20 ure 25. julija. Do tega sklepa je prišlo, ker zveza nima nobenega zagotovila o nadaljevanju pogajanj z ministrstvom. Vendar pa je minister za promet prosil še za pet dni odloga, da bi vso zadevo še vanje socialistične oblasti v obrambi in zagotovitvi neoviranega samo- j enkrat pretresel tudi z drugimi mi nistri. Toda če v tem pogledu ne pride do česa novega do 20. julija, bodo železničarji na napovedan dan stavkali. upravnega razvoja. Todorovič je nadalje v zvezi z bodočim delovanjem Zveze komunistov poudaril, da se mora Zveza odločno osvoboditi vsakega delovanja s pozicije oblast in se nadalje demokratizirati Zveza se ne more oslanjati samo na staro slavo in dosežene rezultate, temveč se mora stalno uveljavljati kot revolucionarna družbena sila. To je bistvo njene reforme. Kcorgamzaci-ja Zveze pomeni zrevolucioniranje , SVIV, 16. — Predstavnik Zveze in njeno usposabljanje za na- | ZDA Prt OZN George Bali, ki bo loge sedanje in bodoče faze socia 1-------- T“l *" Bali zaključil obisk v Irl Avivu lističnega razvoja Pri tem so po sebnega pomena naslednje zahteve: zavzemanje novega položaja Zveze komunistov v družtv, menjanje bistva in metod njenega delovanja, reformiranje zavesti članstva, bistvene spremembe kadrske struk-lure, vse organizacije in forumov Zveze komunistov Jugoslavije, dinamično pritegovanje novih svežih sil v Zvezo komunistov in samoupravne prakse, iz vrst mladine, neposrednih proizvajalcev m ustvarjalcev. Istočasno je potrebno izločiti iz Zveze komunistov vse breme politično demoraliziranih, dezorientiranih, zbirokratiziranih, konservativnih, malomeščanskih, terorističnih in drugih elementov, ki niso pripravljeni biti v prvi vrsti boja. B. B. nocoj odpotoval iz Tel Avlva, je imel danes 90 minut trajajoče razgovore z vojnim ministrom gen. Moše Dajanom m z načelnikom generalnega štaba generalom Haima Bar-Levom. Bali se je včeraj se stal v Jeruzalemu z izraelskim ministrskim predsednikom Levijem E-školom in zunanjim ministrom A-bo Ebanom. Dobro obveščeni krogi pravijo, da je Johnson v po-sebni poslanici, ki jo je Bali izročil Eškolu, predlagal arabsko - izraelski sporazum, ki naj bi slonel na ozemeljski oelovitosti, neodvisnosti vseh držav in na rešitvi vprašanja arabskih beguncev. Med tiskovno konferenco Je Bali izjavil, da bodo morali le Izraelci In Arabci rešiti vprašanje milu na Srednjem vahodu Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,6. najnižja 19,5, ob 19. uri 20,6 stopinje; zračni tlak 1002,2 stanoviten, vlaga 72 odst,, veter 15 km na uro severovzhodnik, nebo pooblačeno, kaplje, morje razburkano, temperatura morja 24,6 stopinje Tržaški dnev Danes, SREDA. 17. julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 0.20 in zatone ob 13.44 Jutri, ČETRTEK, 18. julija MIROSLAV SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobren predlog o naročilu študije za preosnovo upravnih služb občine Župan odgovoril svetovalcu Grbcu na vprašanje o gradnji hiš IACP pri Kolonkovcu Sinoči je bila sej-i tržaškega ob- občine in koordinaciji postopka za finskega sveta, na kateri so župan I mehanizacijo. Za to' je predviden in odborniki najpre' odgovorili na vprašanja nekaterih svetovalcev. Tako je župan odgovoril na zadevno vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Mario Grbe«, glede težav in sitnosti, ki jih imajo nekateri lastniki zem.jišč ur. Kolonkovcu. Kakor je znano, je bil del področja pod Kolookovcem kjer so naj lepši vrtovi, s sklepom občinskega sveta izključen iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 167 in določen za kmetijsko področje, da se ohranijo vrtovi. Župan je pojasnil, da je na tem predelu pas '.18.000 kv. metrov), ki je bil določen za gradnjo ljudskih stanovanj, ki jih bo zgradila usta nova IACP. Omenjena ustanova je dosegla, da so bili izdani dekreti o začasni zasedbi zemljišč. Pretekli sta že dve leti, toda prizadeti lastniki niso še dobili odškodnine za zemljišča, niti niso bile še zgrajene hiše. Občins.ia uprava je že posredovala na deželi, da se ta problem reši, obenem je ponovno ur-girala pri vodstvu ustanove IACP, da pospeši rešitev zadeve. Pri tem imata zadnjo besedo deželna uprava in računski dvor. Na vprašanje, ki sta ga postavila svetovalka Jelka Grbec in svetovalec Vilhelm, je odbornik Visin-tin odgovoril, da bo občinska izpostava v Križu opravljala anagraf-sko službo, glede proseške in ba-zovske izpostave pa je treba čakati na zaključek študija o ustanovitvi mestnih certrov in njiho vih pristojnosti. Odbornik Chicco je odgovoril na vprašanje glede uveljavitve novih koeficientov za mestne stražnike. Zagotovil je, da bo občinska uprava poskrbela da bodo novi koeficienti imeli veljavo od 1. februarja lanskega leta, čeprav je komisija za krajevne finance v Vidmu črtala iz proračuna to postavko (60 milijonov lir). Seji so prisostvovali številni občinski stražniki, ki jih zadeva zelo zanima, saj gre za povišek njihovih prejemkov. Tudi na siiiočnj. seji Je občinski svet odobril celo vrsto upravnih sklepov, med katerimi je tudi sklep o nakupu paika vil" Paul pri Ulici Vicolo ospedale militare za skupno 89 milijonov lir. Tako se bo o hranil lep park z drevjem in rastlinami, kot zelerta pljuča med stavbami, ki so v zadnjih letih naglo zrasle na tem področju. V zadnjem delu seje je prišel na vrsto sklep, s katerim občinski svet pooblašča občirski odbor, naj se pogaja z družbami Bedaux Ita-liana "jz Milana in Arthur D. Little iz Ziiricha za študij o globalni pre-osnovi organizacije upravnih služb strošek približno 80 milijonov lir. Župan je utemeljil omenjeni sklep in poudaril, da je preosnova občin skega upravnega aparata nujno potrebna, da so razni sektorji zastareli in da bo preosnova prinesla korist sami občinski upravi, kakor tudi občanom. Liberalni svetovalec Ceccovini je riejai, da nobeno pod jetje nima zadevnih izkušenj in da bi z znatno manjšina stroški tako delo opravila svetovalska komisija s pomočjo strokovnjakov. Enake u-gotovitve je imel misovec Morelli. Komunistični svetovalec Supancich je dejal, da občinski tehniki bolje poznajo razmere občinskega upravnega aparata zaradi česar bi delo lahko opravili občinsk’ tehniki; vsekakor pa je to delo treba opraviti sporazumno s sindikalnimi predstavniki. Socialistični svetovalec Ce-sare je dejal, da tako študijo ne bi mogla opraviti notranja strokovna komisija, demokristjan Lonza pa je zlasti poudaril koristi, ki jih bo prinesla preosnova občinskega aparata. Župan je še poudaril, da naročilo tujim družbam ne pomeni nezaupanje do občinskih uslužbencev in tehnikov, saj bo pomoč in sodelovanje občinskih funkcionarjev osnovnega pomena z e preosnovo u pravnega apirata. Sklep je bil odobren z večino glasov. JUTRI NA TRGU GARIBALDI solidarnosti z antifašistično Španijo Danes ob 20.30 bo na sedežu KPI v Rojanu, Ul. Apiari 31, govoril Vittorio Vidali o ((gospodarskem položaju v Trstu in o novem zakonu o pokojninah., ki so ga predlagali komunisti«. Jutri ob 20.30 pa bo na Trgu Garibaldi manifestacija solidarnosti s protifašistično Španijo ob obletnici začetka španske državljanske vojne. O tej obletnici in o sedanjem položaju v Španiji bo govoril Vittorio Vidali, predsedovala pa bosta mladinca Dario Supa.n-cich in Silverio Piciga. Manifestacijo prireja krajevna federacija KPI. naloge bodo, da vsaj enkrat na leto prouči gospodarski in socialni položaj v deželi ter nakaže smotre gospodarskega razvoja ler sredstva za posege vanj; dajal bo pripombe na zakonodajne pobude deželnega odbora, ki se bo obračal nanj za nasvete v gospodarskih in socialnih vprašanjih, dajal ho nasvete glede načrtovanja in predloge odboru za študije, proučevanja in raziskave v gospodarskih in socialnih zadevah. Odboru predseduj? predsednik, ki ga določi deželni odbor, ter je sestavljen iz predsednikov pokrajinskih uprav in trgovinskih zbornic, in županov glavnih mest pokrajin, 15 predstavnikov delodajalcev in neodvisnih kategorij, 15 sindikalnih predstavnikov ter treh strokovnja- kov v gospodarskih vprašanjih, ki jih odbor. Tridnevna stavka uslužbencev RK Sindikalne organizacije uslužbencev Rdečega križa so izdale na koncu tridnevne stavke poročilo, v katerem poudarjaj" uspeh stavke ob popolni udeležbi uslužbencev. Uslužbenci so prejšnji petek z u-spelo_ manifestacijo, ki so se je udeležila odposlanstva vse Italije, ponovno poudarili borbeno voljo nasproti negativnemu ravnanju u prave, ki ga ni moč opravičiti. Stiki, ki so jih imeli sindikalisti z upravo in s pristojnimi ministrstvi, so pokazali določen premik, toda niso dopustili sindikrtom, da bi menjali svoje stališče. Eno izmed nerešenih vprašanj se tiče ohranitve dveletnih periodičnih poviškov, ki bi jih hotela uprava ukiniti, s čimer bi se plače dejansko znižale. Sindikalne organizacije so tudi predlagale upravi RK in ministrom, naj bi preuredili ustanovo, tako da bi lahko zagotovila državljanom boljšo pomoč. Spričo negativnih odgovorov potrjujejo sindikalne organizacije ponovno stavko, ki bo od 18. do 20. julija in ki bo ponovno pokazala borbeno volje uslužbencev, ki zahtevajo rešitev svojega vprašanja. Pri tem vabijo sindikati u-službence, naj se udeležijo manife- in socialnih i stacije, ki bo 19. tm. ob 8. uri na V NEDELJO, 21. T. M. OB 18. URI Svečanost ob dvajsetletnici odkritja spomenika v Saležu Na svečanosti bo pel domači zbor «Rdeča zvezda* in igrala godba s Proseka, govorila pa bosta predstavnika ANPI Jutri poteče 20 let, ko je bil odkrit v Saležu spomenik padlim borcem. Bila je nedelja in iz bližnjih in oddaljenejših krajev so prišli ljudje, da bi počastili spomin padlih in pogrešanih borcev. Tako je naš dnevnik opisal tedaj spomenik: «Krasen rjav kapnik iz bližnje kraške jame se blišči na podstavku iz belega in rjavega jamskega kamna. Na kapniku rdeča zvezda, simbol svobode in demokracije, za katero so šli tisoči v borbo in smrt. Na podstavku so imena padlih in pogrešanih: Škrk Benedikt, Kocman Juvencij, ščuka Jožef, Sardoč Ivan, Škrk Stanislav, Ostrouška Marija; pogrešani: Grilanc Franc, Milič Janko, ščuka Danilo.« Dvajset let že stoji ta spomenik na naši kraški zemlji ter nam obuja spomine na slavne dni, ko se je naš narod s puško v roki boril proti nacistom in fašistom. Da bi dostojno proslavil to ob 18. uri slovesnost pred spomenikom padlih. Na proslavi bosta govorila člana pokrajinskega odbora združenja partizanov ANPI predsednik Arturo Calabria in Vladimir Kenda. Na slovesnosti bodo nastopili pevski zbor ((Rdeča zvezda« iz Saleža in Zgonika, godba na pihala s Proseka ter član SG Danilo Turk - Joco. imenuje deželni sedežu osrednjega odbora RK v letnico prireja združenje partiza-1 Ulici Toscana 12. Inov ANPI iz Saleža 21. t. m. ob n iiiiiimi iiiii iiiiimiiiiiiiiinmiiii milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||l|||l|l|,||mi,||l|||||||,|„imi,l„|,|||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||ll||| SEJA DEŽELNEGA SVETA Z pasovi večine sprejet zakon o spremembah deželne upravne ureditve Predsednik Berzanti je sprejel resolucijo svetovalcev KPI glede nujnosti urbanističnega zakona kot priporočilo Na včerajšnji seji deželnega sve-1 žitve urbanistike z načrtovanjem, ta so z 31 glasovi večine odobrili I Zatem je odgovoril diskutantom zakonski osnutek deželnega odbora predsednik deželnega odbora Ber Delo deželnih komisij Danes ob 15.30 se pod predsed stvom svetovalci Ccciannija sestane prva zakonodajna komisija, ki bo razpravljala o zakonskem o-snutku deželnega odbira o ustano vitvi deželnega gospodarsko - socialnega odbora. Člane tega odbora bodo imenovali za štiri leta. Njegove •imillllHHIIIIIIIII>llllllllllllllltllllllllllltiniflinitllillllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIii>llllllllllll» PKOTI NAMERAVANI ZAPORI TOVARNE Stavka in povorka delavstva tovarne konfekcije Beltrame Delegacijo delavk so sprejeli župan Spaccini, pre. fekt Cappellini in predsednik pokrajine Savona Delavke in delavci tovarne Beltrame v povorki o spremembah deželne upravne u-reditive, o ustanovitvi odborništva za urbanistiko in službe za nadzorstvo nad zadrugami, o prehodu prevozne službe na predsedstvo deželnega odbora in o novih predpisih o zakonodajnem in pravnem uradu. Za zakonski osnutek so glasovali demokristjani, socialisti, republikanec, dr. Štoka (LSS), Di Ca-poriacco (MF1 in Gefter Wondric,h (MSI), proti pa svetovalci KPI, PSIUP in PLI. V razpravi o zakonskem osnutku je prvi spregovoril liberalec Trauner, ki je rekel, da pri zakonu za spremembo upravne ureditve ne gre-za zadovoljitev stvarnih potreb, marveč za zadovoljitev raznih odbornikov z ustrezno politično barvo. Med drugim je tudi poudaril, da bi morali združiti od-borništvo za urbanistiko z odbo:-ništvom za načrtovanje. Za njim je spregovoril demokristjan de Rinaldini, ki je med drugim dejal, da bi morali sprejeti posebni zakon za nadzorstvo nad pokrajinskimi turističnimi ustanovami. Komunist Bosari je dejal, da obstaja velika ločitev med politično akcijo in stvarnostjo. Dežela bi morala biti stičišče vseh vrst avtonomije. Rekel je, da se strinja z ustanovitvijo odborništva za urbanistiko, da pa ni dovolj osebja za uresničevanje urbanistične politike, kot si jo zamišljajo komunisti. Tudi on je dejal, da bi morali urbanistiko in načrtovanje združiti. Predlagal je tudi ustanovitev odborništva za gospodarski razvoj. Tudi liberalec Morpurgo je dejal, da so uvedli te spremembe zaradi političnih in ne upravnih potreb ter predlagal, naj se združita urbanistika in načrtovanje. Psiupovec Bettoli se je pritoževal nad pomanjkljivostmi v zvezi z urbanistiko in je rekel, da razni občinski in medobčinski urbanistični načrti predolgo ležijo v predalih deželne uprave. Misovec Wondrich je obravnaval nekatere pravne plati v zvezi z zakonskim osnutkom in z urbanistiko. Socialist Dal Mas je dejal, da bi moralo odbornlštvo za urbanistiko podrobno proučiti ves položaj zlasti v zvezi z raznimi načrti. Napovedal je ugoden glas njegove skupine Demokristjan Ri-gutto je dejal, da bi bilo bolje predlagati dva zakonska osnutka. Prvi naj bi se nanašal na upravne zadeve in urbanistiko, drugi pa na preostali del zakonskega osnutka. Diskutantom je najprej govoril poročevalec Bianchini (KD). Zahvalil se jim je za posege v razpravo ter dejal, da zakonski osnutek ne izvira iz potrebe po kakšnem po liričnem uravnovesju. Z zakonskim osnutkom nameravajo le izboljšati delovanje deželne uprave. Zatem je odgovoril posameznim svetovalcem in obravnaval zlasti argument zdru- kjer nameravajo osredotočiti vso dejavnost. O stvari so pred kratkim razpravljali na ministrstvu za in-zanti, ki je tudi dejal, da so pred-1 du&trijo v Rimu, kjer se bodo ponovno sestali konec meseca. Na lagali zakonski osnutek le zato, da bi deželna uprava bila bolj učir-kovita. Zavrnil je zamisel o združitvi odborništev za urbanistiko in načrtovanje. Odborništvo za urbanistiko ima namreč na splošno u-pravne naloge, medtem ko daje odborništvo za načrtovanje politične smernice za vse sektorje, za ka tere je pristojna dežela. Tudi odborništvo za urbanistiko mora slediti tem smernicam. Zatem je Berzanti dejal, da od bor sprejme kot priporočilo resolucijo svetovalca Bosarija in drugih komunističnih svetovalcev, s katero se v zvezi z znano razsodbo ustavnega sodišča, ki je izjavilo, da so nezakoniti nekateri členi urbanističnega zakona iz leta 1942, in upoštevajoč negativne posledice glede pravic lastnikov zemljišč, poudarja potreba po urbanistični reformi, ki bi odstranila špekulacije z mestnimi zemljišči, tako da bi se lastninska pravica ločila od pravice gradenj. Resolucija Izraža na koncu željo, da bi parlament čimprej pripravil urbanistično reformo, ki bi na demokratičen na čin rešila vprašanje uporabe zem ljišč. Berzanti je dejal, da bo od bor posredoval pri vladi, da se odstrani zakonodajna praznina, ki je nastala z omenjeno razsodbo ter da se čimprej sprejme vsedržavni urbanistični zakon. Po obeh odgovorih je sledilo glasovanje o raznih členih, nakar so prišle na vrsto glasovalne izjav" o celotnem osnutku, pri čemer je podal glasovalno izjavo samo komunist Bosari, ki je utemeljil, zakaj bodo komunisti glasovali proti. Včeraj je komunisti Moschionl predložil zakonski predlog, po katerem naj bi izboljšali pomoč kmetovalcem, ki utrpijo škodo zaradi raznih ujm in naravnih nesreč. Bosari je zahteval, naj pride zakon nujno na vrsto. Predsednik Berzanti pa je zahtevo po nujnem obravnavanju zakona zavrnil. Nato je dai predsednik sveta Ribezzi predlog o nujnosti na glasovanje, toda večina se je izrekla proti. V začetku seje so razni odborniki odgovarjali na interpelacije in vprašanja svetovalcev. Odbornik Dulci je odgovoril na interpelacijo komunistov Bergomasa in Zorzeno-na ter na vprašanje svetovalca Riz-zija (PSIUP), o položaju v tovarm Solvay v Tržiču. Dejal je, da .5" je deželna uprava že od vsega začetka zanimala za zadevo, ko je začela groziti nevarnost, da bodo tovarno zaprli Rekel je, da podjetje pri tem ni upoštevalo socialnih plati vprašanja, marveč da je gledalo samo na gospodarske. Predsednik družbe je sicer zagotovil, da bodo interese osebja zaščitili, toda ni si moč predstav ljati, da bi premestili na stotine uslužbencev iz Tržiča v Rosignano, pobudo deželnega odbora se je začela zanimati za stvar tudi deželna finančna družba. Odbornik Varisco je odgovoril na vprašanje svetovalcev Movimenlo Friuli, zakaj ne obešajo med sejami v dvorani deželnega prapora, obešajo pa tržaškega. Prav tako je odgovorili na vprašanje teh svetovalcev v zvezi z nekim pismom ki so ga poslali deželni upravi duhovniki iz videmske nadškofije Komunist Coghetto je prejel odgovor na vprašanje v zvezi z odpusti v družbi ABICSA v Maniagu Komunist Baracetti in Misovec Bo-schi sta prejela odgovor glede zapore sekcije INAM v Tolmeču. Končno je odbornik Stopper odgovoril na vprašanje svetovalca Won-dricha, zakaj niso povabili na gospodarsko konferenco, ki jo je sklicala dežela 2. julija, tudi predstav, nika misovskega sindikata CISNAL. Deželni svet se bo zopet sestal danes ob 9.30 uri in razpravljal o spremembah letošnjega proračuna. Končana matura na učiteljišču Zrelostni Izpiti se bližajo koncu. Na učiteljišču so se že zaključili in so objavljeni izidi, na trgovski akademiji so se zaključili včeraj in izidi bodo objavljeni v četrtek, na klasičnem in znanstvenem liceju pa se zaključijo danes in izidi bodo objavljeni v soboto. Na učiteljišču so uspešno opravili zrelostni izpit v poletnem roku Sergij Verč, Marija Benedetti, A-lenka Čepar, Libera Haring, Shei-la Laurenčič, Silva Pernarčič, Irena Tretjak, Kazimira Blasi in Vanda Sever, 15 kandidatov ima popravne izpite, dva pa sta bila odklonjena. DANES NA PREFEKTURI Sestanek o kampanji za varnost na cestah Danes ob 11.30 bo na prefekturi sestanek pod predsedstvom prefekta in ob prisotnosti predstavnikov ustanov, ki so zainteresirane na vprašanjih prometa. Na sestanku se bodo pogovorili o poletni kampanji za varnost na cestah, ki bo na pobudo ministrstva za javna dela od 27. julija do 11. avgusta, ter o nadzorovanju prometa pri odhajanju iz mest in pri vračanju vanje. 18 9 8 - PAD RIČE 1968 proslava 70-letnice prosvetnega društva «SL 0 V A N» SPORED: SOBOTA, 20. JULIJA: oh 18, uri športne tekme za pokal SLOVANA; od 21. do 24. ure ples Vstopnina na prireditveni prostor 100 lir NEDELJA, 21. JULIJA: ob 9. uri finalne športne tekme za pokal SLOVANA; ob 18. uri svečana proslava s kulturnim sporedom, pri katerem sodelujejo pevski zbori: PRIMOREC iz Trebč, LIPA iz Bazovice, SLOVENEC iz Boršta, PREŠEREN iz Boljunca in domači SLOVAN, folikloma skupina BREG ter godba PARMA iz Trebč. Po kulturnem sporedu približno ob 20. uri ples do 24. ure Za vstopnino na prireditveni prostor, ki bo neprekinjeno od 9. do 24. ure prostovoljni prispevki. PONEDELJEK, 22. JULIJA: ob 18, uri odprt prireditveni prostor; od 21. do 24. ure ples Vstopnina 100 lir. Za ples igra kvintet KRAS, pojeta Magda, in Tatjana VABLJENI! Do konca avgusta Ima urad Slovenske kulturno gospodar- ske zveze in Slovenske pro- svetne zveze uradne ure od 9. do 13. ure. Izlet na «Gorenjski sejem» v Kranj Slovensko gospodarsko združenje organizira, izlet s posebnim vlakom na «Gorenjski sejem« v Kranj v nedeljo 4. 8. 1088. Odhod ho z openske železniške postaje ob 7.31. Vožnja, kosilo in vstop na sejem 2.000 lir. Cas za prijavo je do 24. julija v uradu Slovenskega gospodarskega združenja, Ul. Filzi 8, od 8. do 12. ure vsak dan. Gianni Morandi v petek na gradu Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je za letošnje poletje pripravila vrsto mednarodnih, varietejskih programov na dvorišču tržaškega grada. Prvi tak program je na vrsti že v petek. 19. t.m. s popevkarjem Giannijem Morandi-jem, ki je samo za svoj nastop v Trstu prekinil snemanje filma v okolici Rimo. Morandi ho izpolnil ves drugi del sporeda. V soboto. 20. t.m. pa bo na gradu že druga tovrstna prireditev na kateri bo nastopil Enzo Jannacci z ansamblom «1 signori del jazzu (Cupini. Sellani in De Filippi) v reviji-kaba-retu «Vengo anch’io; no, tu noht Petkov in sobotni program pa bosta zanimiva tudi zaradi drugih na-topajočih Predvsem bo nastopila prvič v Trstu dvojica Eugenio Si-monetti-lsabella Biagini, nato Ma-risa del Frate (ki se vrača v Trst po desetletni odsotnosti) z bogatim repertoarjem pesmi in imitacijami ob klavirski spremljavi dirigenta Buonocoreja od RAI-TV. Simonetti in Biagini bosta izvajala tudi odlomke iz nove briljantne televizijske oddaje «Buonanotte al secchiot). ki bo na programu v jeseni Program bodo dopolnili rit mično-melodični orkester. balet «Nouvelle vague dancerstt in napovedovalec' 'Vgo Frisoli. -m«. -, r Rezervacija vstopnic v pasaži Protti 1, Ul. 36-372.' •lili IIIIIIIHIIIIIHIHI11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111111 SLEPAR PRIJAVLJEN SODNIM OBLASTEM Včeraj zjutraj ob 10. url so delavke in delavci tovarne za konfekcijo Beltrame iz Ulice Besen-ghi zapustile delo v znak protesta proti nameri ravnateljstva, da zapre tovarno. Delavke so šle v povorki po mestu, njihovo delegacijo pa sta spremljala sindikalista Nove delavske zbornice in Delavske zbornice Tomasellijeva in Deseni-bus, k županu Spacciniju, vladnemu komisarju dr. Cappelliiniju in predsedniku pokrajine dr. Savom. Tem oblastem je delegacija orisala spor, ki je nastal, ker nameravajo zapreti tovarno In odpustiti delavke, katere ne bi dobile zaposlitve drugje zaradi krize v oblačilni stroki. Eden izmed razlogov zapore tovarne je ta, da nameravajo dati prostore v najem za šolo umetne obrti Oblasti so zagotovile, da bodo posredovale, da se prepreči zapora, ki bi še bolj prizadela tržaško gospodarstvo, ki je zašlo v tako hudo stiske zaradi odpustov. Med drugim so se stavkajoče delavke precej časa ustavile pod županstvom med sejo deželnega sveta ter močno žvižgale s piščalkami. — Smrt zaradi kapi Samotna smrt priletnega upokojenca: 69-letni Ermanno Depiera, ki je stanoval v Ul, S. Nicolb 36, je še pred sedmimi ali desetimi dnevi umrl za kapjo v svojem stanovanju. Sele včeraj so njegovo truplo našli gasilci, ki so na po siv soseda vdrli v stanovanje. HUDA PROMETNA NESREČA V MIRAMAKSKEM DREVOREDU Avtobus povoziI študenta ki je hip prej padel s kolesa Mladeniča so zaradi verjetnih kostnih poškodb sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v enem mesecu Žrtev hude prometne nesreče je bil včeraj zjutraj 19-letni študent Giancarlo Nozza, ki stanuje v Ul. Campanelle 74. Fant se je okrog 11.30 peljal na kolesu po Miramar-skem drevoredu, v bližini prodajalne časopisov nasproti železniške postaje pa je nenadoma iz še nepojasnjenih razlogov zgubil ravnotežje ter se prevrnil na asfalt, V tistem trenutku je po nesreči privozil avtobus proge št. 8, ki ga je šofiral 32-letni Antonio Stipancic iz Ul. S, Nazario 158: šofer ni bil opazil fantovega padca, tako da je z zadnjim kolesom avtobusa zavozil na fantovo nogo. Mestni stražar, ki je prisostvoval nesreči, je takoj poklical bolničarje Rdečega križa. Ti so ponesrečenca z rešil- nim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi rane in verjetnih kostnih poškodb na desnem stopalu pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu. Smrtonosen padec priletne ženske Včeraj okrog 17,30 se je smrtno ponesrečila 76-letna upokojenka Giovanna Zorn, ki je stanovala v Ul. Pirandello 69. Priletna žena je hodila po pločniku v bližini svojega stanovanja, ko se je nenadoma spotaknila in padla na tla. Pone-srečenko so z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Ji ugotovili uda- rec in verjetne kostne poškodbe na desnem kolku ter jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu. Kmalu po sprejemu se je začelo ženino stanje slabšati in ob 18.40 je nesrečna žena podlegla poškodbam. «Izumil» je «publivideo» in speljal na led naivneža Ko se je opeharjenec, ki je «izumitelju» izročil 1.600.000 lir za «patentiranje izuma» zavedel goljufije, je goljufa prijavil policiji Ranjenec na pločniku umrl v bolnišnici Neznanec, ki so ga v ponedeljek s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenju, je nekaj ur po sprejemu izdihnil. Identificirali so ga za 55-letnega Lamberta Gerbaza, ki je stanoval v Ul. Baiamonti 15. Zdravniki do sedaj še niso ugotovili vzrokov smrti. Agenti letečega oddelka so prijavili sodnim oblastem 47-letnega Giovannija Castoldija zaradi sleparstva v škodo 61-letnega upokojenca Carla Ventura iz Ul. Rismon-do 3. Castoldi je do pred nedavnim stanoval v Ul. Giulia 23, njegovo sedanje bivališče pa je do sedaj policiji še neznano. Baje je mož zapustil mesto, da bi se izognil težavam s sodnimi in policijskimi oblastmi. Vse se je začelo maja lani, ko je Ventura dal objaviti v nekem tržaškem listu oglas, v katerem je ponujal majhen kapital, vse svoje prihranke, za sodelovanje pri kaki trgovinski dejavnosti. Med vsemi ponudbami, ki jih je mož prejel, se mu je zdela najboljša tista, ki mu jo je predlagal Castoldi. Ta mu je namreč zagotovil, da je iznašel dve revolucionarni pripravi, propagandna stroja, ki ju je imenoval ((publivideo«. Aparata je bilo treba še nekoliko Izpopolniti, nato pa patentirati, zato pa je Castoldi poteboval denar. Tako Je predlagal Venturi, da bi ustanovila družbo: eden bo dal zamisel, drugi pa denar. In res je Castoldi pripravil osnutek pogodbe ter ga izročil Venturi, ki se je hotel, preden bi jo podpisal, posvetovati z notarjem. Tako je izvedel, da je bila pogodba nepopolna in povabil Castoldija, naj jo izpopolni. Ta pa mu je odvrnil, da za to ni čas, da vlada v ekonomskih krogih veliko zanimanje za pripravi, in da zato potrebuje denar čim prej. Pokazal mu je tudi »čudežna« aparata — prvi je bil nekakšen vrteči se trak, na katerem so bili propagandni napisi, drugi pa škatla z ogledalom, ki se je odpirala s posebno napravo in na dnu katere so bila zapisana razna gesla — tako da se je Ventura končno le odločil in ((izumitelju« izročil ves denar, 1.600.000 lir. Qd tistega trenutka dalje se je začela še ne ustanovljena družba krhati. Castoldi ni hotel podpisati pogodbe, poleg tega pa se je začel opravičevati z nekakšnimi težavami pri patentiranju izuma, lepega dne pa je z denarjem izginil. Opeharjeni Ventura je nekaj časa zaman iskal svojega tovariša, nato pa se je obrnil na policijo, ki je sleparja prijavila sodnim oblastem. Nov odcep od prog« Trst-Dolina f Na poseg odborništva za prevoze so rešili važno vprašanje prometne povezave med središčem Trsta in med Domiom. Skupina desetih pod- jetij, med katerimi je tudi naftovod SIOT, je bila odrezana od glavnih prometnih žil. Zaradi tega so morali delavci in tudi klienti prehoditi velik kos poti, da so prišli do filobusa Acegata ali do zasebnih avtobusov na progi Trst-Dolina. Sedaj so našli primemo rešitev. Prav včeraj je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem in prevoze podpisal ukrep o odcepu proge družbe SAP po cesti, ki pelje proti Dolgi kroni. Avtobu si bodo začeli voziti po tem odcepu 22. julija, in sicer po 14-krat na dan. I Šolske vesti S«stanek komisije za medobčinski načrt V teritorialnem usklajevanju pokrajine je storila nov korak naprej komisija za medobčinski načrt, ki se je sestala pod predsedstvom tržaškega župana Spr tcinija. Na sestanku so bili navzoči miljskl župan Millo, nabrežimski župan Le giša in repentatorski, župan Guštin, predsednik pokrajine Savona z odbornikom Visintinijem, predsednik trgovinske zbornice Caidassi z dr. Brunnerjem, članom zbornične komisije za kmetijstvo, zastopnik deželnega odborništva za kmetijstvo dr. Querini, zastopnik kmetijskega inšpektorata dr. Bellarosa, zastopnik zavoda za spomeniško varstvo geom. Ge r lini in strokovnjaki zainteresiranih občin. Med sklepi za zaščito Krasa so sprejeli tudi sklep o trajnem u-sklajevanju med organi, ki skrbe za zaščito s pomočjo omejitev, ki že obstajajo in ki so hidrogeolo-■škega in krajinskega značaja. V ta namen so tudi predlagali, naj se ustanovi poseben urad. Občinskim tehničnim uradom pa so poverili pripravo skupnega osnutka o predpisih za gradbeno dejavnost na Krasu. Na sestanku so razpravljali tudi o načrtih o infrastrukturah, «1 se tičejo celotnega območja, o podaljšanju avto ceste do Fernetičev in Peska, o športnem letališču na Proseku, o cestnih povezavah z Industrijskim pristaniščem, itd. Kasneje bodo bolj izčrpno razpravljali o turističnih napravah, upoštevajoč pri tem potrebe, ki izvirajo iz zaščite Krasa. V ta namen bodo sklicali septembra okroglo mizo Sama medobčinska komisija pa se sestane 25. julija ob udeležbi predstavnikov Tržiča in Gorice. Naman komisije je pripraviti širši načrt v pričakovanju deželnega urbanističnega načrta Ravnateljstvo Državne srednje Sole ((FRAN ERJAVEC« v Rojanu, sporoča, da vpisuje dijake v I. razred srednje šole, vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. t. m. Ravnateljstvo Državne srednje Sole IVAN CANKAR obvešča, da se je vpisovanje v I. razred že začelo. Rok vpisovanja traja do 25. julija. Taj. ništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Državna srednja Sola Fran Levstik na Proseku sporoča, da vpisuje dija. ke v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. t m TržaSko županstvo sporoča, da Je na oglasni deski objavljena prednostna lestvica prosilk za supience v občinskih otroških vrtcih za prihodnje šolsko leto. Državna srednja šola iiSimon Gregorčič« v Dolini sporoča, da vpisuje dijake v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. tm Razna obvestila KASTA priredi 20. 7. nočno kopanje v nabrežinskem portiču. Odhod z osebnimi avtomobili ob 20.30 izpred Telve. * * * Tržaški filatelistični klub «L. KoSir« bo Imet jutri, 17. tm. zadnji sezonski sestanek v prostorih kluba od 19. do 20. ure. Prihodnji redni sestanek oo v sredo, 4. septembra tl. od 19. do 20. ure. Poletne prireditve Prihodnji petek in soboto se bodo začele na gradu Sv. Justa prireditv« mednarodnega varieteja, ki jih prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Med drugimi bodo nastopali Gianni Morandi in balet ((Nouvelle vague dancer’s». Rimsko gledališče: Danes in jutri ob 21.30 ponovitev Shakespearove komedije ((Vesele žene VVindsorske«. Vstopnice (za oštevilčene sedeže 2000 lir, za neoštevilčene 800 lir) so v prodaji v pasaži Prottii (tel. 36-372) in pred začetkom predstav pri blagajni gledališča. V primeru slabega vremena bost* predstavi v Avditoriju. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 85-letna Teresa Danieli, 82-letna Gimevra Borri vd. Btizzi, 67-letna Giovanna Fonda por. Cadel, 71Jetnl Giovanmi Gregorettl, 58-letni Emillo Ra vasi, 51-:letna Maria Poro-pat por. Zuzzi, 54-1 etn i Lamberto Ger. bec, 80-letml Luigi Ped rini, 75-letna Elena Deiponte por. Zucca, 57-1 etn a Iolanda CokeJi vd. Dečaneva, 81-letna Argia Colta por. Rossi, 49-letna Bru. na Fontanot por. Romanb, 87-letna Barbara Rivierami. Miramarski park: Danes ob 21.30 portiču miramarskega parka tretji simfonični koncert. Orkester tržašk* filharmonije dirigira Siegfried Kochi er, solist.violinist Simeone Baldassa, re. Program obsega Beethovnovo u-verturo ((Eleonora št. 3» in še dv* romanci istega skladatelja (Opus 40 in opus 50) ter za zaključek Dvorakovo Peto simfonijo (Iz novega sve ta). V primeru slabega vremena bo koncert jutri, v četrtek, če pa bi vrem* bilo ponovno neprimerno, bo koncert, vedno jutri, v četriek ob 21.30 v gW-daiišču Verdi. Proti miramarskenri parku vozi od tramvajske postaje f Barkovljah iin nazaj avtobus «M»' Prodaja vstopnic do 19. ure pri blagajni gledališča Verdi in od 20. uri pri vhodu v miramarski park. Zadnji koncert bo v soboto pod vodstvori dirigenta Gaetana Deloguja in' š sč’ delovanjem pianista Rodolfa Capora-lija. Nazionale 16.00 «Uomini bomba«. JV goslovanskii film. Igra Lojze Ro* man. Excelsior 16.00 «11 compiesso del se* so«. Orson Welles, Oliver Reed. Fenice 16.00 «Custer 11 ribelle«. stern v Tecn-icolorju. Eden 16.30 «Giochi d’amore». V francoščini s podnaslovi v italijanščini' Prepovedano mladini pod 18. letori Grattacielo 16.00 «11 mio amico ' diavolo«. Raquel VVelch. Prepoj dano mladini pod 18. letom. Techri' color, Ritz (Ulica Sari Francesco štev. 1®* 16.00 ((Vietnam, guerra e pace«. D5 kumentarni film prepovedan ipi* dimi pod 18. letom. Alabarda 16.00 «Le avventure dl d* giovane«. P. Nevvmann, E. VValat*1, Colorscope. Filodrammatico zaprto. Aurora 16.30 «Io sono un agente FBI*: Technicolor. James Stewart. Jutr «Arabesque». Gregory Pečk. DelV jejo klimatske naprave. Crlstallo 16.30 «L’amore attraveri" i secoli«. R. VVelch, E. M. Salem5 Prepovedano mladini pod 18. let Capitol zaprto. Impero 16.00 «Mal d'Africa». Tectin*' color. Prepovedan mladini pod ** letom. j Vittorio Veneto 16.30 «Intrighl ' Grand Hotel«. C. Spaak, Rod 'f" lor, Garibaldi zaprto. Astra zaprto. . Ideale 16.30 «Lu! e 1’alt.ro« S. Ladri*' O. Hardy. . Abbazia 16.30 «Gli inesorabili«. \ Lancaster, A. Hepburn. Techni£5 lor. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Ali a Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Orlani 2. Vernari, Trg Valmau. ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontame 39, Rava-sini, Trg Liberta 6, Testa d’Oro. Ul. Mazzini 43. V nedeljo, 21. tm. bo enodneU izlet v Zgornje Gorje pri Bledu, Kri letujejo tržaški otroci. Prosimo s1*! še, ki se nameravajo udeležiti izl^ri' naj se pravočasno Javijo in pori' najo vpisnino v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. “ Štirnu Grudnu darujeta družini ^ pum In Blason 2000 lir za DijaS|C> matico. DR. SONJA MAŠERA bo odsotna od 22. julija do 19. avgusta tJ- ___________________ ______* PREDEN GRESTE NA DOPUST naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj tudi v inozemstvo! 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na štev. 37-338 PRIMORSKI dnevnik — 3 - 17. julija 1968 RAZVOJ NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Nesporna pravica do lastne poti v socializem Proces splošne notranje preobrazbe češkoslovaške, z vsemi zaskrbljujočimi in upanja zbujajoči-m’ dogodki in pojavi, nekakšen Vsesplošni napor, ki so ga tako češkoslovaške množice, še zlasti mladinske, kot njihovi voditelji iz-razili s svojimi novimi stališči, napovedmi in programi, je bil in je se vedno predmet najširše pozor-bosti po vsem svetu. Glede na zadnjo fazo tega raz-',°ja, pa ni težko razlikovati v sve-. Uste sile, ki z zelo preračunani-nameni skušajo dramatizirati stanje odnosov med češkoslovaško 'P Sovjetsko zvezo ter še nekate-ritr>i komunističnimi partijami, ki p* podprle določene pritiske na ^rago. Vendar pa ze tudi samo nejstvo, da je do teh pritiskov pri-SJ°’ s čimer je bila omogočena u-stvaritev napete atmosfere, mora buditi zaskrbljenost. Res je težko verjeti, da bi se oanes — leta 1968 — mogh še naj-laki, ki bi tok dogodkov na Češkoslovaškem skušah uravnati v snieri, ki bi jo ta ah ona partija neke druge dežele označila za re-v°lucionarno in sociahstično, pričujoč tako sebi pravico vmešavanja v izključno notranje zadeve Češkoslovaške, njenega ljudstva in njene partije. . 2e sama prisotnost sovjetskih Cet na ozemlju Češkoslovaške, je nekako dodatno prispevala k teži Pozorilnega pisma, ki ga je CK ^ SZ, podprt od bolgarske, poljih?’ madžarske in vzhodnonemške ^ R’ Poslal češkoslovaški partiji in katerem je bila izražena zaskrb-Jenost «spričo nezadostne trdno-j v odnosu do kontrarevolucionar-j In tiska*. To opozorilo, ki de-Jknsko pomeni vmešavanje v no-anje zadeve Češkoslovaške, je Povzročilo ter spodbudilo razne zle . ntnje in misli, da bi Češkoslova-ka utegnila doživeti še kak ne-P°srednejši in še bolj oster pri-sk n ?arad' lega jo umik sovjet-kin čet, ki so edine po manevrih arsavskega pakta še ostale na pskoslovaškem, zbudil občutek o-‘ajsanja. , pa to olajšanje, na žalost, bigi *e kratkotrajno. Predlog češko-sj.0vaške vlade in partijskega vod-s,Va’ da bi se na osnovi dvostran-,.Ih stikov s Sovjetsko zvezo, Ma-v/hr^°, Bolgarijo, Poljsko in z 1 no Nemčijo, v iskrenem dia-8U P°jasnRe In razčistile vse i*,1 rne stvari, ni bil soglasno spre-reb češkoslovaški voditelji so nam-žei zavrnili sklep omenjenih de-■ da bi se na nujnem skupnem Stanku proučil položaj na Češko-n, Vaškem, smatrajoč da bi to po-svcv10 p°javIH se na sestanku v Pri - i''11 obtoženca. So se pa ne-sta > ovano In nenadoma na se-vnrf-i .Varšavi vendarle znašli Dar!-1 i* sovjetske Komunistične .. "hje ter vlade kot tudi sekretar- ti v globalnih obrisih, marveč se tudi spoprijeti s konkretnimi protisocialističnimi pojavi v deželi, naj so se ti pojavljali v okviru dogmatskih ah pa protisocialističnih stremljenj. V vsakem primeru prinaša proces preobrazbe dežele na osnovi protibirokratičnega kurza s sabo številne probleme in nevarnosti, do katerih je prišlo prav v okviru starega sistema, katerega skušajo zdaj napredne sile Komunistične partije ČSSR obvladati. Dolžnost mednarodnega delavskega gibanja je ob teh in vseh podobnih pojavih težkoč in pogosto zelo napornih prizadevanj, da se v te procese poglablja, jih proučuje in razume, da ne naseda številnim mistifikatorjem in njihovim škodoželjnim in zlobnim tolmačenjem ter ..apovedim, opirajoč se pri tem na jasno zavest in poznavanje zgodovinskega razvoja ter njegovih tokov, spričo katerih je nujno priti do spoznanja, da tudi razvoj socialističnega sveta ne more mimo objektivnih zakonov dialektičnega razvoja. Delegacija sevemovietnamskih žena se klanja spominu nacističnih žrtev v Rižarni. Kratka zgodba o klarinetu Klarinet sodi med inštrumente, katerih razvojna pot je bila zelo razgibana. V stoletjih se je pojavilo več vrst. klarinetov. Od vseh sta se do danes ohranila samo dva, navadni in bas klarinet. Oba se uporabljata tako v jazzu kot v resni glasbi. V simfonični glasbi se je pojavil prvič 1. 1749. V 19. stoletju so ga v svoja dela začeli vključevati mnogi glasbeniki: Beethoven, Berlioz, Weber, Wagner, Richard Strauss, Čajkovski in drugi. Oba že omenjena klarineta sta imela velik pomen tudi v razvoju jazza. Zlata doba klarineta v glasbi ameriških črncev je bila v letih 1895-1930. Tedaj so razvili in pokazali svoje sposobnosti mnogi talentirani Klarinetisti: Alphonse Picou, Sidney Bechet, Albert Ni cholas, Barney, Bigard in še drugi. V obdobju New Orleansa so vodilni inštrumenti bili pozavna, trobenta in klarinet. Okrog leta 1925 so začeli uvajati saksofone in ti so nekoliko izpodrinili Klarinet Toda že pet let kasneje je klarinet dosegel veljavo kot še nikoli poprej. Na ta vrh ga je bil popeljal virtuoz — — kralj svvinga — Benny Goodman. Njegovo delo pa sta — s skromnejšimi uspehi — nadaljevala Artie Shavv ter Woody Herman s svojima orkestroma. Po obdobju svvir.ga je klarinet moral prepustiti svoje mesto drugim inštrumentom. V modernem jazzu klarinet nima posebne vloge Le redki so posamezniki, ki z njim dosegajo, kar naj bi moderen jazz izrazil. Nudi pa dokaj zanimive možnosti bas klarinet k' mu prej niso posvečali domala nobene pozornosti. Nekaj besed o najboljših klarinetistih jazza. Kot že omenjeno, je Alphonse Picou odigral nadvse pomembno vlogo v obdobju New Orleansa. V dvajsetih letih so se za naslov najboljšega klarinetista potegovali Jimmie Noone, ki je slovel kot izvrsten tehnik, Johnny Doods, ki ga je odlikoval izreden zvok v vseh registrih in Sidney Bechet, čigar virtuoznost je še danes pojem Benny Goodman je na višku svoje slave slovel zlasti po izrednem tehničnem znanju ter eleganci posameznih fraz. V tem času je bil med črnskimi klarinetisti najbolj znan Edmond Hall. Mnogi sodobni predstavniki jazza uporabljajo kiarinet le priložnostno, povečini so saksofonisti. Dasiravno klarinet danes nima več take veljave kot nekoč, pa s tem še ni rečeno, da se bo docela umaknil drugim inštrumentom. Morda bo celo ponovno nastopil dan, ko bo spet prevzel vodilno mesto. j/tkprounističnih partij Bolgarije, tj^dzarske, Poljske in Demokra-e republike Nemčije. skrki deistvo je ponovno zbudilo za-n hjjenost, in to v zvezi s še moč-'-•-m Pritiskom, ki bi mu to bif=T‘“ PrluSKom, ki m mu to pot v a 'zložena Češkoslovaška in bi kapdd^šnjem nemirnem ter vzbur- vil ^ v L svetu lahko ponovno posta-vPrašanje popuščanja napetosti njrn-vl"jlPl’ odnose med socialistič-deželami pa povrnil nazaj v pev 6je' ko je večina smatrala za ki derP n°rmalno stvar, da se ne-kakj Zel’ °d zunaj narekuje, po najSm l?°ll 'n s kakšnimi sredstvi ^ v°di izgradnjo socializma. tU(jj resnici pa nihče ne more in tgj .ne sme od strani ocenjevati ali !zražati svoja mnenja o tem, Poti re češkoslovaška «po pravilni je nv socializem» ali ne. Dejstvo vod«"^, da je češkoslovaško s°Ciahstil°Sle*j mf° ne.samo '"“stične transformacije označi- . 1,1,11 """" iiiiii im milili iiiiiiiui! um mi KRATEK POGLED V DELAVNICO MILKA MATIČETOVEGA Kako se rešuje in ohranja zakladnica narodnega blaga v Beneški Sloveniji Približal je Rezijsko dolino in svoje delo v njej tudi sicilskim znanstvenikom - Hvale vredna prizadevnost in iznajdljivost glede oblik in sistema odkrivanja, zbiranja in preverjanja ljudskega pripovedništva - Skupine pripovedovalcev-poslušalcev in njihova «oporišča» IVAN REGENT: Zelo je zanimivo pogledati v delavnico Matičetovega, kako zbira ljudske zgodbe 'n povesti, ki se jih je samo o ' Reziji nabralo toliko, da že dosegajo številke, ki so presenetljive. Sicilskim znanstvenikom je v njihovem zborniku univerze v Ca-tanii takole predstavil Rezijsko dolino in svoje raziskovalno delo v njej: «Rezija je mala aipska občina, ki je zaradi svoje starinske slovenske govorice že nad sto let prava obljubljena dežela jezikoslovcev, a v novejšem času začenja odpirati svoje doslej skrite folklorne zaklade: giej, kar zadeva petje, glasbo in ples, Splošni katalog registracij 1958 1962, Cen-tro Studi di Musiča Popolare, Rim 1963 (Osrednje raziskovalno središče za ljudsko glasbo v Rimu). Za pripovedno umetnost glej med drugim — M. Matičetov: Sloji in tokovi v pripovednem zakladu Rezijanov (Schlichten und Stroemun-gen in Erzaehlschatz der Resia-taler). «če v tem malo raziskanem kotu vzhodne Furlanije pritegujejo skoraj na vsakem koraku našo pozornost presenetljivo stara ljudska izročila, nas to ne sme čuditi. Prav noben raziskovalec, pa čeprav je oborožen s še tako nadrobno sestavljeno vprašalno polo, se ne bo mogel izogniti iznena-denj. «Prve marčne dni leta 1965 je v Reziji zapadlo nad meter snega. Kakor je bilo v takšnih razmerah pričakovati, so se tudi tokrat starejši domačini med seboj menili in posvetovali, se skušali spomniti in se tudi spomnili ter našli v svojem nezmotljivem spominskem arhivu — in quo totum continetur — prav takšne izredne snežne zamete, ki so jih sami videli, in snegove, ki so jih doživeli njih očetje ali očetie očetov. Ker sem bil tako blokirar v vasi Oso-jane, mi je bilo dano od blizu ocenjevati, kako so ljudje sami proučevali »zgodovino* določenih starih vremenskih nezgod. Polagoma, kakor so se poglabljali nazaj v preteklost, s., dogodki izgubljali svoje stvarne razsežnosti in se je nanje spuščala čedalje gostejša poetično-bajeslovna tan čica. «Prav v tem tiči razlog zakaj dobri ljudski pripovedniki čutijo v takih primerih**>ntnebo čedalje z večjo vnemo poudariti, kako da je to, kar pripovedujejo, gola resnica («ma te risno, ma je to res»). «Gori v Koritih (ta gore na Kori-te), morda pred tisoč leti..,* Tako se začenja neka rezijanska zgodovinska zgodba, ki jo na tem mestu na Kratko povzemam: «Neka stara žena je pozimi ostala sama na planini in se je zvečer vlegla. V spantu je zaslišala glas, ki jo ja klical: «Marija, dvigni se, saj imaš samo še majhno iskro na ognjišču.* Zbudila se je, toda ker ni slišala ničesar okoli sebe, )e spet zaspala in tako jo je ponovno vdrugič poklicalo. šele ko jo je v tretjič energično poklicalo: «\'stani, vstani, saj imaš le cisto majhno iskrico ognja!* — je žena razbrskala žerjavico in res našla le še droben košček žerjavice. Mučila se je, preden je spet zanetila ogenj. Če ne, bi umrla od lakote, zakaj padlo je nad dva metra snega.* «To rezijansko črtico je Matiče-tovemu pripovedovala Luiza Ma-nagatava (uradno Medotto) iz 0-sojan, in sicer 5. marca 1965. «S tem je moja pripovedovalka prenehala oziroma vsaj ni pokazala, da hoče še pripovedovati. Izkoristil sem ta premor in povprašal, kdo bi bil tisti, ki je klical staro žene sredi noči, osam- Radio Trst A roču5, 8'15- 16.15, 14.15, 20.15 Po-ni» T 7'°° Koledar - 7.30 Jutra- 12 3sda 11-35 Slov. pesmi -C;i„: k ^a vsakogar nekaj - 13.30 na s, n° potovanje 17.00 Skupi-GlaJk Tigri* iz Gorice - 17.30 Umi* za vaš transistornik - 18.15 skn tnost; ‘ 18-30 Kumer: «Ljud-Din„?e??i» 18-55 Jazz - 19.10 Lu-f)„.v Higiena in zdravje 19.20 - jft rane pesmi - 20.00 Šport Vas ', Simf. koncert - 21.15 Za as° knjižno polico i? Trst Vh Trio S. Boschetti - 12.25 13 4 a stran 13.14 «EI caicio* - U B,zet: «Carmen». 7 tn o K°Per točili 8,',30’ 12.30, 15.00, 17.00 Po-Podpvu °T0 Jutranji: glasba - 9.00 ht. ,„e ' 8-30 Romantične sklad-NoVp 18,00. pod senčnikom - 11.15 ci . i? 11-30 Današnji pev- ljah i/V11 12-50 Glasba po že-15 15 'm14 00 J suk in F. Liszt -16.30 n?ve„ Plošče - 15.30 Ritmi -RovcuU i?81 zxr osn°vne šole v 17.45 t 17.30 Preberimo skupaj RitmilZ .Rossinijevih oper - 18.40 20 0 n , 00 in 20.30 Prenos RL - Jazz 03k«ltr H' James - 231° Komorno glasba. 7 on ,0na^ni program točila 8o°9'„ 13-30, 15.00, 20.00 Po-Verdi ' t Jutranje pesmi - 9.10 H.30 it 1 Traviata* - 10.05 in Ura glasbe - 12.05 Kontra- SREDA, 17. JULIJA 1968 punkt - 13.20 F. Cigliano - 14.45 in 15.10 Plošča za poletje - 16 00 Program za najmlajše - 17.05 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 A. Roussin: «Un amore senza fine« - 22.05 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glas-beni album 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah 11.41 Plošča za poletje - 13.00 Pisan spored - 14.00 Juke box 15.15 Pianistka Gloria Tanara 16.0’* Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.04 II serpente di mare - 21.03 Jazz - koncert. ///. program 10.00 Dvorak, Bizet, Puccini - 13.00 Simf. koncert 14.30 Baritonist Guido De Amicis Roča - 15.30 Sodobni skladatelji 16.05 Beethoven - 18.15 Gospodarstvo 19.15 Koncert - 20.30 Komorna glasba - 21.00 Glasbeni program - 22.30 Sodobno japonsko pripovedništvo. Filodifuzija 8.00 Skladbe za klavičembalo -11.05 Pianistka M. Argerich - 13.50 Beethoven - 14.30 Sodobni skladatelji - 15.30 Komorna glasba - 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, pesmi, orkestri itd Slovenija 7.00, 8.00, 10 00, 14.00, 20.30 Poročila - 8.25 Informativna oddaja - 9.08 Glasbena matineja - 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Orkestri - 11.15 Pri vas doma 13.00 Na današnji dan 13.10 Popularna domača simf. glasba - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slovenske narodne pesmi - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Igramo za razvedrilo • 15.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.40 Harmonikarski orkester iz Šentvida - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Mladina sebi in vam 19.15 Arthur Rubin-stein igra Griega 19.45 Naš razgovor 20.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 21.00 Carl Ditters von Ditiersdorf: Doktor in apotekar 23.10 Zaplešite z nami - 24.05 B. Koneski: Pesmi. Ital. televizija 16.30 Kol. dirke po Franciji - 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film «Let-ti gemelli* 22.35 Književnost in umetnost 23.05 Maria Doris. Jug. televizija 19.40 KljuKčeve dogodivščine -20.05 Gojenci akademije za jazz iz Gradca - 20.45 TV prospekt -20.56 Pesem poletja 21.00 Dnevnik - 21.35 L. Lisinski: Porin — opera - 22.35 Trenutek 68: angažiranost 23.30 Rjavolaska — film - 24.20 Poročila. Ijeno gori v Koritih. Takoj sem dobil odgovor: «Rajnki. Prišli so ji povedat prav do vrat in potrkali tako... (pripovedovalka mi je z udarci roke po mizi pokazala, kako so to storili) Dragi moj, tudi Bog pošilja opozorila, nikoli ne vemo kdaj. Ljudje so bili prej svetniki, vsi so bili sveti ljudje, več so molili, niso bili tako domišljavi kot danes, v sanjah So imeli prikazni... Tako sem večkrat slišala.* «Ker me je presunila prvinska dramatičnost te zgodbe, sem se še naprej zanimal za stvar in ugotovil, da je ta dogodek znan več osebam. Pojavile sv se celo nove podrobnosti: «Ker je zapadlo dva metra snega, so se ljudje baii, da je starka tam gori umrla. Med sabo so se menili, da bi bik. dobra pogledati, če je se živ« Posrečilo se jim je pregaziti pot. do kraja Črna Peng. Od tam so zapazili dim. «Bo še živa!* so dejali in se vrnili. Drugi dan so šli naprej in napravili gaz do Konta ter ji prinesli hrano.* «Kjerkoli sem skušal, kaj izvedeti o ognju, so kj" deževali takile odgovori: «Ogenj je devetkrat blagoslovljen,* «ogenj je blagoslovljen,* «ne smo se ognja preklinjati.* «Precej sem napredoval v rezijanskih raziskovanjih o ognju, kasneje o košnji. Ko sem to storil na Karnici, sem nekega dne sklenil obiskati prijateljske Pelettije-ve v Ronku. Ravno so nosili seno s senožeti, imenovane «Ta-za Išpi-co». V koči so mešali nepogrešljivo polento. Ko sem spraševal gospodinjo, kako pravijo tej ali oni stvari v koči, mi je povedal;/ staro legendo, ki se je- zgodila prav na njihovem domu. Stari gospodarji so ostali na planini brez soli, pa jo je žena šla iskat v dolino. Mož je ostal sam ponoči in slišal vriskanje, pa je mislil, da je to zena, in še sam zavriskal. Ponovno je nekaj zavriskalo, stekel je v stan in hitro zakuril. Kar sta se prikazala dva sopihajoča velika psa, k; jima je molel jezik iz gobca. Rekla sta mu: «Zahvali boga, da imaš ta blagoslovljen ogenj, če ne bi te raztrgala.* In res sta psička, ki je bil zunaj na planem, raztrgala na drobne kosce. «Razdalja med stvarnim in duhovnim svetom je v vsakem preprostem in osamljenem okolju, kot je naše, skoraj neopazna. Napisani letopisi Solbice govore na primer o volkovih, ki so se še pred 150 leti upali priplaziti do same vasi. Ko so morali ljudje ponoči do svojih domov v kraju La-dina, so jemali s seboj posodo z ognjem. Toda, ali mar niso volkovi (pravi in namišljeni) Solbice morda sodobniki tistih «dveh psov*, ki ponoči posnemajo človeške krike in skušajo raztrgati tistega, ki ga presenetijo brez ognja? Eni in drugi so po ljudski pameti ali pravi ali iz legeside. Razlikovati med njimi na sprejemljiv in ne zavit način bi bilo nemogoče. «V želji, da bi svoje znanje o ognju v Reziji še razširil, ne izpustim nobene priložnosti in sprašujem vse svoje pripovedovalce, kaj oni o tem vedo. Da bi sprožil pogovor, sam pripovedujem o tem, ali pa pustim, da oni poslušajo na magnetofonskem traku eno ali več zgodb, kol. sem jih navedel zgoraj. Zmeraj je zanimivo opazovati, kako poslušalci reagirajo, zanimivo je poslušat' njihove pripombe, morebitne različice, dodatke, popravke itd. Izkušnja mi pravi, da je to najboljša pot oziroma spodbuda k pripovedovanju za vse, ki o tem kaj vedo. V Reziji ima nekaj »oporišč* izvrstna skupina pripovedovalcev-poslušalcev, s katerimi že sodelujem. Običajno se_ oglasim pri njih in jim predložim nekatere novosti, ki sem jih iztaknil v drugih vaseh ter ostalih podobnih «oporiščih». Tako se je ustvarilo nekakšno skupno nadzorovanje zbranega materiala. Ta vrsta pripovednih sej, navadno večernih, je nastala slučajno, ker se pač nisem mogel ubraniti, da ne bi ugodil pogostim prošnjam mojih pripovedovalcev, ki bi bili ladi sliša1'., kar so mi drugi pripovedovali. Te seje so zdaj postale stalne v mojem praktičnem zbi- ranju gradiva, zakaj pokazale so se koristne. Tako sem na taki seji od Paske Dulice tudi slišal zgodbo o 'Ognju pašow us pekla’.* Kar je zanimivo za sicilske znanstvenike, je pa še bolj zanimivo za naše bralce ki naj spoznajo, kako ustvarja ljudstvo svojo umetnost in kakšna so Matičetova pota, da pride do nje in jo odkrije. a. r. Tržaške oblasti, a še posebej tržaško ljudstvo, so z velikim spoštovanjem sprejeli in v svoji sredi pozdravili predstavnice severno-vietnamskih žena, ki so te dni obiskale naše mesto. Razumljivo je, da je to najmanj, s čimer trenutno lahko izrazimo svo m brezmejno občudovanje do epskega boja, ki ga danes bije vietnamska ljudstvo proti napadalcem. A iskrena občutenost in prizadetost, s katerima je prežet ta naš odnos, ne moreta biti drugačni, saj izvirata iz enakih težkih preizkušenj v preteklosti, v enaki borbi proti tiranir in zločinu, z enakim velikim smoirom: da se dosežejo in obvarujejo dragocena svoboda, enakopravnost in bratstvo med ljudmi. Na gornji sliki vietnamska delegacija nc obisku v Dolini, v dvorani p.d «V. Vodnik*; na spodnji pred občinsko palačo na Trgu Unitd. IIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimvfUlllllllllll|||l|||||||||||||||||||||||||lt||imi|||||,||||,||m||||||,l OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spoznali boste, da neki znanec vam ni bil prijatelj. Zvečer si privoščite nekoliko zabave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Braniti boste morali svoj položaj. Neka zamuda vas bo spravila v slabo voljo. DVOJČKA (od 21 5. do 22.6.) Prenaglo se navdušite ir; prenaglo izgubite voljo. Skušajte razčistiti vsa dvomljiva vprašanja. RAK (od 23.6. ao 22.7.) Prevzeli boste delo, ki ga ne boste zmogli. Poiščite si sodelavce Večer boste preživeli v prijetni družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Današnje vzdušje vam ne bo dovolilo posebnih poslovnih uspehov Ne zanašajte se na nove znance. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zvezde vam nakazujejo veliko sreče. Kar se tiče čustvenih zadev se ne boste mogli pritoževati. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pustite, da se spor ublaži in ga nato razčlenite. Neka znanka vas bo presenetila. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne spuščajte se v nevarno tekmo, na katero niste pripravljeni. Večer preživite doma. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo vas bo skušal v poslovnih zadevah prelisičiti. Spoznali se boste s prijetnimi ljudmi. KOZOROG rod 21.12 do 20.1.) Primerno vzdušje za uveljavitev izvirnih idej. Naj vas ne zavedejo prevelike obljube. VODN/R tod 21.1. do 19.2.) še vedno so potrebni precejšnji napori, kajti sicer ne bo šlo vse prav. Nova prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlično razumevanje s poslovnimi sodelavci. V svojih sodbah skušajte biti čimbolj objektivni. SPOMINI «5. Zanimivo Je, da se je v tem času zanimanje za slovenski narod začelo krepiti, zato sem moral napisati nekaj člankov o Slovencih za sovjetske revije, večkrat pa so me o moji ožji domovini tudi intervjuvali. Kmalu je moskovski radio vključil v svoje oddaje tudi oddajo v slovenskem jeziku. Več kot leto dni sem potem govoril v radiu v slovenskem jeziku dvakrat na teden po pol ure in to v okviru italijanske moskovske radijske emisije. To oddajo je na mojo prošnjo omogočil tovariš Togliatti. Po ustanovitvi Vseslovanskega odbora, a zlasti po prvem mitingu, smo začeli delati na to, da bi organizirali v moskovskem radiu samostojno slovensko oddajo. Iz razlogov, ki jih bom kasneje pojasnil, me je ravnateljstvo moskovskega radia naprosilo, da to oddajo organiziram jaz. S slovenskimi oddajami smo začeli kmalu po prvem radio-mitingu Vseslovanskega odbora. Sprva je trajala oddaja po četrt ure na dan, pozneje, ko je Radio Moskva vpeljal štiri do pet slovenskih oddaj na dan, pa so te trajale tudi do pol ure in več. Pri teh oddajah mi je pomagala Anica Lokarjeva, pozneje pa tudi moja žena Malka. Ko sem prevzel slovensko oddajo v moskovskem radiu, sem začel počasi opuščati delo v založniškem oddelku marksistične literature v slovenskem jeziku. Ko je bila nemška armada pred Moskvo in so Moskvo evakuirali, so evakuirali tudi Založbo marksistične literature in Radio Moskva. Kakor sem skoraj vedno vse v svojem življenju zamudil, sem zamudil tudi evakuacijo Moskve. Nekega dne sem prišel zjutraj v uredništvo založbe, da bi pregledal neki prevod, pa sem našel vse sobe prazne. Najprej sem pogledal na uro. Mislil sem, da sem prišel prezgodaj. Toda ura je kazala prav. Nazadnje sem se podal v ravnateljevo sobo in v njej našel ravnatelja založbe. Začuden me je vprašal: «Kaj niste šli v Engels?« Izkazalo se je, da me niso obvestili o tem, da bo osebje založbe evakuirano. Naročil mi je, naj s prvim vlakom odpotujem za tovariši. Namesto da bi odpotoval, sem šel v prostore Radia. Med potjo sem si mislil: «Ce ne bomo mogli v Moskvi pisati, bomo pa govorili.« Toda z Radiom je bila ista kot z založbo. V Radiu sem našel samo tovariša z ilegalnim imenom Lazič, ki me je presenečeno pogledal in vprašal, zakaj nisem odpotoval v Kujbišev. Pripomnil je, da je bil prejšnji dan Radio premeščen v Kujbišev, kamor bo čez kak dan odšel tudi on. Moje osebno mnenje je bilo in je še danes, da je bila evakuacija Moskve nepotrebna. Tako sem bil prepričan, da Nemci ne bodo zavzeli Moskve, da bi bil za to zastavil tudi svoje življenje, če Nemci niso mogli zavzeti Leningrada in če so se brezupno tepli okrog Stalingrada, je to pomenilo, da je bila Moskva zanje pretrd oreh. To moje prepričanje ni temeljilo na kakšnem vojaškem znanju, marveč izključno na tem, ker sem verjel, da rdeča armada ne bo Moskve nikoli zapustila. Kljub temu sem moral odpotovati. Odpotoval pa nisem v Engels, marveč v Kujbišev, kamor se je preselil moskovski Radio. Pot iz Moskve do Kujbiševa je bila ena najtežavnejših v mojem življenju. Pri Radiu so nam povedali, da bo odpeljal vlak s posebnim vozom za uslužbence Radia ob drugi uri popoldne. Priporočali so mi, naj pridem pravočasno na postajo in naj z ženo vzameva s seboj le to, kar najnujnejše potrebujeva, kajti v Kujbiševu bomo le kak teden, nakar se vrnemo v Moskvo. Z Malko sva se držala tega navodila zelo natanko. Vzela sva s seboj le osebno perilo. Medtem ko sva se pripravljala na pot, je prisopiha; k meni na dom mladi Jurij Gustinčič in vprašal po hčerki Mari. Ves navdušen mi je povedal, da se je zbralo nekaj njegovih tovarišev in tovarišic, ki pa ne bodo odšli tja, kamor se bodo preselile njihove univerze, marveč bodo šli na fronto Mara naj bi šla z njimi. Komaj je treba povedati, da je bila Mara zelo navdušena za to, temlMilMkeri.s^vtoilai^anj in ona kakor vsi ojstp.ll študenti iz njihove skupine prepričana, da se bodo že oeg. nekaj dni udeležili bojev na fronti Ne Juriju ne Mari in ne ostalim tovarišem ni bilo mogoče dopovedati, da na fronto ne bodo prišli, da jih ne bodo pustili tja in da je edino pametno, kar lahko naredijo, to, da odpotujejo v kraje, kamor se bodo začasno preselile njihove fakultete. (Nadaljevanje sledi) STOLPEC INA IN JE III? Že nekaj časa se pojavlja dvakrat tedensko v Vašem dnevniku »stolpec 1NA», v katerem se obravnava zavarovalna tematika. Do sedaj pa nismo govorili o INA sami. To bomo storili danes. Kdo je INA? Kaj dela INA? INA je državni zavarovalni zavod (Istituto Nazionale del-le Assicurazioni). Njegove kratice ne smemo zamenjati s kraticami naših velikih zavodov obveznega bolniškega in pokojninskega zavarovanja — INAM. INAIL, INPS itd., ki so zelo podobne. Ti zavodi opravljajo važno nalogo na socialnem torišču, podobnost z INA je samo v tem, da so vsi ti zavodi javne ustanove. INA je star zavod, saj je bil ustanovljen že aprila 1912. leta z zakonom št. 305. Njegov osnovni cilj je razširiti med vse socialne sloje idejo svobodnega skrbstva, uporabljajoč sodobne oblike življenjskega zavarovanja. INA torej lahko po njegovem delovanju uvrstimo med industrijska podjetja. INA je zavarovalno podjetje, ki se ne razlikuje od drugih zavarovalnih družb, ki delujejo po svetu. V 56 letih delovanja je INA izdal nad 16 milijonov življenjskih zavarovalnih polic; trenutno upravlja 6 milijonov pogodb v skupni vrednosti nad 2500 milijard lir zavarovanih vsot. V tej polovici stoletja so milijoni zavarovancev INA osebno ugotovili, kaj pomeni biti zaščiten s polico življenjskega zavarovanja. Zavarovancem, odnosno koristnikom, je INA namreč izplačal v trenutku največje potrebe več stotin milijard lir za dozorele dajatve, kakor tudi več milijard udeležbe pri dobičku poslovanja in druge brezplačne dajatve (usluge). Zaupanje, ki so ga izkazali milijoni italijanskih zavarovancev zavodu INA s tem, da so prostovoljno zaupali državnemu zavarovalnemu zavodu zaščito svoje bodočnosti, je omogočilo ostvaritev ogromnih rezerv - tako imenovanih «matematičnih rezerv*. Te je zavod investiral, po zakonskih določilih, v skladu s smotri skupnosti v korist državnega gospodarstva. Med investicijami so na prvem mestu posojila krajevnim upravnim ustanovam (pokrajine, občine, konzorciji) za gradnjo objektov obče koristi (šole, ceste, bolnice, melioracije zemljišč itd.) V šestdesetih letih, od 1960 do 1967. leta, so take investicije dosegle vsoto nad 598 milijard lir, a od te vsote je odpadlo na leto 1967 kar 92 milijard in pol. Skoraj 12 tisoč uslužbencev INA dela v korist italijanskega prebivalstva. Porazdeljeni so na: 1 generalno ravnateljstvo v Rimu, 135 generalnih agencij, ki imajo sedeže v vseh glavnih mestih pokrajin in drugih večjih središčih, stotine glavnih in mestnih agencij in tisoče krajevnih agencij. To so zgovorne številke, ki dokazujejo, da je Zavod sposoben opravljati svoje važno poslanstvo. Znak INA je vedno in povsod jamstvo resnosti, gotovosti in izkušenosti. VEDNO DOBRO PRERAČUNA, KDOR SE ZAVARUJE ISTITVTO NAZIONALE BELLE ASSICVRAZIONI PID/11 ZAHTEVA P« POSREDOVANJU «FRIUL1E» IN lltl-ENI ŠOFERJI■ KAMIONISTI PROTESTIRAJO Pokrajinska uprava nasprotuje zapori podjetja Soivay v Tržiču Povečanje prometnih nesreč po odpravi pomožnega šoferja To bi pomenilo ukinitev 400 delovnih mest - Odobreni načrti za turistične ceste - Gradnja novih paviljonov v umobolnici Glavna deljkovi teža diskusije na pone-seji pokrajinskega sveta je bila o obupnem položaju v katerem se nahajajo uslužbenci podjetja Solvay v Tržiču, ki je že napovedalo zaporo tovarne ob zaključku tekočega leta in s tem v zvezi zmanjšanje delovnih mest za približno 400 v Tržiču. Pokrajinski svet je že nekaj mesecev tega razpravljal o tej zadevi Nič niso pomagale intervencije raznih krajevnih uprav, sindikatov in parlamentarcev. Družba Solvay gradi v Rosignano v Toskani nov oddelek, kjer bodo v letu 1969 pričeli izdelovati sodo, ki jo sedaj izdelujejo v Tržiču. Družba utemeljuje svoj sklep z boljšo centralno pozicijo Rosignana, in ne namerava odstopiti od svojega sklepa. V debato o tem problemu so se oglasili odbornik za gospodarske zadeve Vezil, komunista Menichino in Tomadinova, socialist Tacchinar-di, krščanska demokrata Cosani in posl. Marocco. Ob zaključku debate je pokrajinski svet soglasno o-dobri! sklep, v katerem je med drugim rečeno, da je tržiški okoliš izgubil v zadnjem desetletju veliko število delovnih mest, posebno zaradi obnovitve tam obstoje čdh podjetij IRI, m da bi z zaporo podjetja Solvay izgubil drugih 400 delovnih mest. Ker je nujno treba nadoknaditi izgubljenih 400 delovnih mest in ker deželni načrt predvideva, da bi moral postati tržiški okoliš najbolj važna industrijska cona na celotnem de- ni odbora sprejete sklepe o cestan Tržič - Marina Nova, Vrh - Martin-ščina in Vrh - Debela Griža in Doberdob - Jamlje ob jezeru, o katerih je naš list že poročal pred nekaj tedni. V zvezi z načrtom ceste Vrh-Martinščina je svetovalec SDZ Kranner dejal, da bi bilo bolje, če bi bila asfaltirana cesta proti Devetakom. Vemo pa, da pričakujeta tako sovodenjska kot do-berdobska občina deželni sklep o premiku občinske meje na tem področju, s katerim bo tudi problem te ceste rešen. O tem so se pred nekaj dnevi raztovarjali s prefektom na sovodenjskem županstvu. Dokler ne bo ta problem rešen, nima doberdobska občina nobenega interesa, da se zavzame za to cesto, sovodenjska občina, ki jo problem zanima, pa nima zakonite podlage, da bi to cesto predlagala pokrajini za uvrstitev v seznam turističnih cest. To vedo tako večinski kot opozicijski svetovalci tako v Doberdobu kot v Sovodnjah in je zaradi tega vsaka tovrstna intervencija v pokrajinskem svetu popolnoma odveč. Sicer pa bi bilo prav, da bi se pokrajinski svetovalci, ki se prištevajo k večini v pokrajinskem svetu, zanimali za probleme takrat, ko se o njih razpravlja (o tem načrtu je pokrajinski svet debatiral pred dvema letoma), ne pa precej časa pozneje, ko so načrti že izdelani. Sicer pa smo gotovi, da so tako pokrajinski odbor kot pokrajinski tehnični urad bili, v zvezi s tem iri z dru simptomatično, da je žrtev teh «prostih strelčevi) socialist in Slovenec. Za pokrajinskega zastopnika v upravni odbor Industrijske šole pa je bil izvoljen ing. Feudaie. iz Tržiča. še en važen sklep so sprejeli pokrajinski svetovalci na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Pokrajinska uprava je zbrala skupino štirih goriških arhitektov (inž. Fomasarija, inž. Graziata, arh. Ba-resija in inž. Fomasdra), ki bodo, v sodelovanju z ravnateljem u-mobolnice prof. Basaglio, izdelali načrt za nove paviljone v vrednosti 600.000.000 lir Za to vsoto je pokrajina dobila prispevek od državne uprave na podlagi večletnega načrta o gradnji bolnišnic. Načrt bo izdelan v nekaj mesecih. Vsi svetovalci so se izrekli za predlog odbora. Posebna delegacija je na prefekturi predložila svoje zahteve in prikazala nevzdržen položaj Uslužbenci, predvsem šoferji petih avtoprevozniških podjetij z Goriškega: Vriz, Venturini, Rizzatto, Tacchino in Calcisonzo, so pretekli ponedeljek proglasili 24-umo stavko, ki je popolnoma uspela Na zborovanju, ki so ga priredili sindikati, so ugotovili težaven položaj šoferjev teh podjetij, ki morajo delati od 5. pa do 21. ali celo 22. ure ter ob nedeljah poskrbeti še za popravilo in čiščenje tovornjakov. Njihov položaj je še poslabšal ministrski ukrep od 4. marca t. 1., ki dopušča kroženje težkih tovornjakov samo z enim šoferjem. To dejstvo pomeni zmanjšanje števila delovnih mest ter je na Goriškem že povzročilo povečanje prometnih nesreč spričo prevelike utrujenosti šoferjev, ki so brez pomočnika. Več težkih tovornjakov je zašlo s ceste prav iz tega vzroka; ta ukrep je za enkrat začasen, vendar ga nameravajo dokončno potrditi od 1. septembra dalje. Na zborovanju so se šoferji pri- tožili, da so gospodarji dveh podjetij takoj odpustili nekatere šoferje, ki so se uprli, da bi sami vozili tovornjake na progah nad 150 km; dodamo naj, da morajo šoferji brez pomočnika prevoziti po 500 do 600 km dnevno. Šoferji so na zborovanju določili posebno delegacijo, ki je v spremstvu sindikalnih predstavnikov Ber-gomasa, Padovana in Lodola odšla do podprefekta dr. Loricchia ter mu obrazložila probleme in težave te kategorije. Sindikalni predstavniki so ob tej priliki predložili prefektovemu zastopniku spomenico, ki naj bi jo poslal ministrstvu za prevoze v proučitev. Prepis spomenice so poslali tudi pristojnemu odborniku deželne uprave. Obenem so zahtevali takojšen sestanek na sedežu zveze industrijcev, kjer bodo zahtevali nedeljski počitek za šoferje tovornjakov, ki naj se začne že ob sobotah ob 13. uri; pri tem je treba izključiti tudi kakršno koli delo za popravilo vozil ali njihovo vzdrževanje. iiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiia SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Občinskemu svetu bodo predložili poimenovanje okrog 30 ulic in trgov želnem ozemlju, smatra pokrajin- »jnii načrti za ceste, v tesnih sti -'r' da je nujno potrebno, da 1 - ski svet, centralna vlada in deželni odbor, v sodelovanju z IRI, ENI in z deželno finančno družbo «Friulia», poiščeta možnosti za nadaljevanje sedanje dejavnosti aili pa za ustanovitev drugega podjetja. Pokrajin ski svet se nadalje obrača do vodstva podjetja z željo, da bi to zakasnilo zaporo obrata, vse dokler se ne najde nadomestna iniciativa. Poslali so tudi nujen telegram deželnemu predsedniku Berzantiju v zveri s to zadevo. Pokrajinski svetovalci so nato, na predlog odbornika za javna dela Disetta, odobrili celo vrsto načrtov za turistične ceste. V prvi skupini so sicer le odobrili že od stra- Gorica VERDI. 17.30: «Questo mondo pro-ibito». Barvni dokumentar. Mladini pod 13. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Top-craok», T. Thomas in G. Miscum. Italijanski barvni film. VITTORIA. 17.30: «Soldati a caval-lo», J. Wayne in W. Holden. A-meriški barvni film. CENTRALE. Zaprto. MODERNISSIMO. 17—22: «Una splendida canaglia», S. Connery in J. Woodword. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. I rži e AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30—22.30: «Da uo-mo a uomo», L. van Cleft. Kine-maskope v barvah. PRINCIPE. 18.30—22.15: «L’eredi- tiera di Singapore«, H.,Mills in Tr. Howard. Kinemaskope v barvah. kih s prizadetimi občinskimi u pravami in smo prepričani (voliv. ni rezultati to najbolje dokazujejo) da sta tako sovodenjska kot doberdobska občinska uprava v tem primeru pravilno ravnali. S tem nočemo reči, da smo proti asfaltiranju ceste od Vrha proti Devetakom, vemo pa koliko truda je vložila in še vlaga sovodenjska obči na, da bi rešila ta problem in da ta občina ne potrebuje zagovornikov v zadnjem trenutku. Pokrajinski svet je še odobril dokončne načrte za druge ceste, med katerimi naše ljudi zanimajo cesta Pevma - štmaver v dolžini 3,103 metre in za katero bodo potrošili 52.550.000 lir, Grojna - Kalvarija -Lečnik v dolžini 4,550 metrov za katero bodo potrošili 70 milijonov lir, Zagraj - Doberdob v dolžini 4,173 metrov v vrednosti 27.200.000 lir. Odbornik za osebje Waltritsch je predlagal v odobritev naknadne točke poslovnika za osebje, odbornik Pecorari sklep o nakupu gorilnega olja za prihodnjo zimo, odbornik Dissette pa odobritev raz-širitvenih del na poslopju realne gimnazije. Ker je dosedanji odbornik za finance in turizem Mario Marocco dal ostavko na položaj odbornika, ker je bil izvoljen za poslanca na zadnjih parlamentarnih volitvah, so odborniki večine izvolili novega odbornika v osebi Ermellina Perissi-na iz Villesse. Dobil je 10 glasov, 1 glas je dobil svetovalec Godeas, sedem glasovnic je bilo belih. Priprave za državni časnikarski kongres v Gorici . Popravilo nekaterih cest v Standrežu, Podgori, Pevmi in St. Mavru. Primanjkljaj mestnih avtobusov v aprilu danke EXCELSIOR. 20—22: «Quiller». nemaskope v barvah. RIO. Zaprto. Nameravali so izvoliti tudi predstavnika pokrajine v odbor ustanove EMAC (Ente manifestazioni ar-tistico culturali Citta di Goriria) in predsednik Chientaroli je predlagal odbornika W»ltritscha, ta pa ni dobil zadostno število glasov (samo devet), ker sta dva predstavnika večine glasovala za drugo ime. Glasovanje bodo ponovili na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Je to prvič, da večina ne glasuje kompaktno za svoje kandidate in je Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, pretekli ponedeljek, je odbornik za javna dela predložil v proučitev več javnih del, med katerimi je govor tudi o ureditvi, odnosno asfaltiranju nekaterih cest v Standrežu, Podgori, Pevmi in Št. Mavru. Tako so odobrili sklep, da bodo z zasebnim natečajem oddali asfaltiranje občinske ceste od pevmskega mostu pa do kostnice na Oslavju, odkoder dalje se začne pokrajinska cesta proti št.ever-janu. Določili so 11 milijonov lir za popravilo in vzdrževanje nekaterih drugih cest; med temi so ceste v Standrežu za pokopališčem, Ul. Canin, Montasio, Sei Busi, Ro-mitišče; v Podgori Ul. Calvario, Attems, Brigata Sassari in Lam-bro; cesta od Grojne do Oslavja, cesta v St. Maver ter po dolini Pevmice proti Podsabotinu. Seveda gre pri tem z izjemo ceste Pevma - Oslavje, le za navadno vzdrževanje z manjšimi popravili. župan Martina je ob tej priliki proučil z odborniki program uradnega sprejema, ki ga bo pripravila občinska uprava udeležencem državnega kongresa časnikarjev, ki bo v Gorici dne 16. in 17. septembra letos, župan Je poročal tudi o zaključkih odbora za proučitev načrta za gradnjo deželne palače ERSA v Ul. Roma. Zadevne fotografije in plastične modele, ki so jih predložili udeleženci natečaja bodo dali na vpogled tudi občinstvu. Zupan je predložil odboru tudi predloge za novo poimenovanje kakih 30 ulic in trgov v goriški občini, o katerih bo razpravljal tudi občinski svet ter jih dokončno sprejel ali zavrnil. Občinski svet bo tudi imenoval člane nove občinske komisije za 1968-69. Upamo, da bodo kar se Imen ulic tiče, u-poštevali tudi želje in potrebe Slovencev. Posamezni odborniki so predložili v potrdilo nekatere ukrepe s svojih področij: Candussi ukrepe v korist občinskih uslužbencev; De Simone stroške za majske volitve ; Fantuzzi seznam razpoložlji- vih občinskih zemljišč za prireditve na prostem itd. Rovis je predložil upravne zapiske občinskih podjetij ter poročal o upravi mestnih avtobusov v preteklem aprilu, ko je morala občina kriti 5 milijonov in 152 tisoč lir primanjkljaja. Študijski tečaj za občinske tajnike Z odlokom v uradnem listu so v Rimu ustanovili poseben tečaj za tiste, ki želijo postati občinski tajniki. Tečaj bo v šolskem letu 1968-1969 in predvideva poleg praktičnega in teoretičnega pouka tudi eno mesečno preizkusno dobo. Prošnji na kolkovanem papirju za 400 lir je treoa poslati do 31. avgusta na notranje ministrstvo, preko prefekture, kjer lahko dobijo prizadeti vsa podrobnejša pojasnila. VESTI 13 TRŽIČA Gradnje petrolejske ladje velikanke V ladjedelnici bodo kmalu postavili gredelj za orjaško petrolejsko ladjo, ki bo imela nosilnost 229 tisoč ton. To je prva izmed takih velikank, ki jih je v tržaški ladjedelnici naročila družba Evropa, ki ima svoj sedež v Palermu To bo doslej največja ladja, izgrajena v italijanskih ladjedelnicah Ker je orjaški dok dograjen in že kolavdiran, računajo, da bodo začeli z gradnjo še ta mesec. Pričakujejo, da bodo za začetek te gradnje prišle v Tržič visoke osebnosti iz Rima. Včeraj so na županstvu v Tržiču ustoličili nov občinski davčni odbor, ki šteje 12 članov, izbranih iz vseh kategorij občanov. Odbor bo moral pregledati položaj kakih 8009 davkoplačevalcev ter bo imel precej dela. Pri Intersindu v Rimu so sklicali sestanek, na katerega so povabili tudi sindikalne predstavnike kovinarjev iz Tržiča, da bi razpravljali o položaju v tržiški ladjedelnici. Sestanek bo danes ob 11 uri ter bodo razpravljali o ureditvi delavskih staležev skupine Italcan-tieri. Zgorela je kmečka hiša: 8 milijonov lir škode Prejšnji večer nekaj pred 22. uro so poklicali goriške gasilce v Villa novo pri Farti, kjer je zaradi kratkega stika pri električni napeljavi nastal požar v kmečki hiši v Ul. Fortin 3. Ko so prišli na mesto se je ogenj že razširil na vse poslopje in gasilci skupaj z domačini so se trudili do štirih zjutraj, da so ogenj omejili in preprečili, da se ni razširil še na druga sosednja poslopja. Zgorelo je kakih 200 kv. metrov strehe in prav toliko stropa ter razno orodje in drugo blago, ki je bilo v hiši. Škodo na poslopju so ocenili okrog pet milijonov lir, na orodju in drugem blagu pa tri milijone; vendar je krita z zavarovalnino. Vespist trčil s tovornjakom Včeraj zjutraj okrog 7.30 ure je, v Ul. Isonzo v Villessah trčil vespist 24-letni Giorgio Vitale, ki sta- nuje v isti ulici na št. 28, z nekim tovornjakom, ki je vozil v nasprotni smeri. Vitale je padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi naloma desnega kolen? ter odrgnjenja na levi nogi. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Alesani», Via Car ducci 38 - tel 22-68 TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna «Alla Salute« dr Fabris, Ul Cosulich 117, tel 72480. RONKE Danes je odprta lekarna All’An gelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 - tel. 77019 TOUR DE FRANCE: 17. ETAPA Zopet udarec za francosko ekipo odstopil je Raymond Poulidor Francozi so z Genetom osvojili etapno zmago, s Poulidor-jem pa so izgubili svojega trenutno najboljšega vozača SAINT ETIENNE, 16. — Trije ubežniki, dva Francoza in en Švicar, so poskrbeli, da ta etapa ni postala čisto navadna »selitev,> od Pirene-jev proti Alpam. Razen pobega teh treh kolesarjev se namreč na 17. etapi ni zgodilo praktično nič posebnega. Tako pa sta Genet in Spuhler ušla pri 57. km, pri 63. km ju je ujel še Chappe in nato je ta trojica vozila družno 190 km daleč, na cilju pa je odščipnila najboljšim s skupne lestvice skoraj 13 minut prednosti. To pa seveda favoritov ni preveč razburilo, saj je znašal zaostanek vozačev, ki so se lotili tega podviga več kot pol ure in tudi ko je bil njihov naskok pri 135. km največji (18’15”) se glavnina ni zganila, ampak je le z nekoliko bolj živahno vožnjo svoj zaostanek za nekaj minut zmanjšala. Bilo je očividno, da so si želeli boljši vozači privoščiti pred obema alpskima etapama krajši počitek. Francozi so na tej etapi prišli do svoje druge zmage, tudi to pa je spremljala — prav tako, kot ob prvi zmagi Pingeona v nedeljo — smola. Številka ena francoskega kolesarstva Raymond Poulidor namreč ni startal. Poškodbe, ki jih je dobil med nedeljskim padcem so se poslabšale, ni več mogel spati ne jesti in tako je moral odnehati. Tako se je zgodilo prvič po letu 1962, ko je prvič nastopil na Touru, da Poulidor ne bo prevozil vse proge te dirke do končnega cilja. Morda bi sicer lahko vzdržal vožnjo preostalih etap, vendar pa je bil njegov zaostanek na skupni lestvici 9’43” prevelik, da bi lahko upal na kakršenkoli uspeh, zdravstveno stanje pa bi se mu gotovo še poslabšalo. Tako sta skušala to hudo izgubo za francosko ekipo nadomestiti z etapno zmago vsaj Chappe in Genet. Pet km pred ciljem je skušal pobegniti Chappe, vendar se mu je Genet prilepil za pete, Spuhler pa je zaostal. V zadnjem naletu je Genet prehitel svojega rojaka in si prepričljivo zagotovil etapno zmago.' Ob prihodu glavnine na cilj je Bitossi osvojil sedmo mesto in se je tako povzpel na lestvici za rdečo majico še korak višje. Etapna lestvica 1. Jean Pierre Genet (Francija A) 236,500 km dolgo pot od Aurillaca do Saint Etienna je prevozil v 7.02’33” 2. Chappe (Fr. B) 2” zaostanka 3. Spuhler (Sv,) 27” 4. Raymond (Fr. A) 12’13” 5. De Vlaeminck (Bel. B) 12’18” 6. Leman (Bel. B) 12’55” 8. Van Ryckeghem (Bel. A) 7. Bitossi (It.) 9. Wright (VB) 10. Pintens (Bel. A) in nato vsa glavnina v Lemanovem času. SKUPNA LESTVICA 1. Wolfshohl (Nem.) 109.2.V21” 2. San Miguel (Sp.) 50” za,ostanka 3. Bitossi (It.) 117” 4. Van Springel (Bel. A) 2’09” 5. Bračke (Bel. B) 210” 6 Gandarias (Šp.) 218” 7. Janssen (Niz.) 2’21” 8. Gomez Del Moral (Šp.) 3’08” 9. Colombo (It.) 3’59” 10. Godefroot (Mel. B) 410” 11. Van den Berghe (Bel. B) 4’25” 12. Aimar (Fr. B) 4’48" 13. Vicentini (It.) 4’49” 14. Schiavon (It.) 5’59” 15. Passuello (It.) 7’51” MR Začetek kvalifikacijskih spustov v Cervinii (Od našega posebnega dopisnika) CERVINIA, 16. — Na mednarod- TENIS Med 25 udeleženci ludi Italija in Jugoslavija Prva srečanja 18. julija, finale 1. avgusta ■ nilllllllMIIIIlilMIMIIIIIIIIIIIMMIIMIimilllllMIIIIIIIII OBVESTILO Odbojkarski tečaj v Rovinju PARIZ, 16. — 18. t. m. se bo začel izločilni del mednarodnega teniškega tekmovanja za »Pokal de Galeaii. To tekmovanje, na katerem lahko nastopajo le igralci pod 21. letom starosti, so prvič organizirali leta 1950 in je postalo eno izmed največjih tovrstnih mednarodnih mladinskih prireditev na svetu Vodstvo odbojkarskega tečaja v Rovinju sporoča vsem udeležencem, naj se zbero danes, v sredo, 17. t.m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» v Trstu, da poravnajo svoje obveznosti in prejmejo podrobna, navodila glede odhoda in poteka tečaja. Vodstvo tečaja opozarja udeležence, da bodo prišli v poštev za tečaj le tisti, ki bodo danes, poravnali svoje obveznosti, kolikor pa bi bili nujno zadržani, morajo to storiti preko predstavnika svojega društva. Sestanek velja tako za tečajnike, kot za tečajnice. VODSTVO TEČAJA Letos se je zanj prijavilo rekord-no število 25 držav, med katerimi bodo štiri nastopile prvič: Brazilija, Perzija, Portugalska in Turčija. Poleg teh so svoje reprezentance prijavile še obe Nemčiji, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Francija, Španija, Velika Britanija, Grčija, Nizozemska, Madžarska, I-talija, Luksemburg, Poljska, Romunija, Švica, Švedska, Češkoslovaška, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Naslov zmagovalca tega turnirja branijo trenutno Francozi, ki so lani v Vichyju — kjer vsako leto od 1952 dalje odigrajo finale — premagali z dvojico Georges Go-ven-Jean Baptiste Chanfreau britanski par Gerald Pattrick-Dave Lloyd s 4:1. Zaradi izredno velikega števila prijavljenih moštev so morali organizirati tri izločilne turnirje in sicer v Atenah, Bukarešti in na Nizozemskem, kjer pa točnega kraja še niso določili. Posamezni izločilni turnirji bodo sestavljeni takole: v Atenah: Perzija-Bolgarija, Avstrija - Grčija; v Bukarešti: Švica-Turčija, Vzhodna Nemčija ■ Romunija; na Nizozemskem: Danska - Portugalska, Luksemburg - Nizozem-Iska. Zmagovalca vsake tekme se bosta pomerila še med seboj in zma- govalec tega srečanja, torej vsak* skupine, se bo uvrstil v višje k VIGO, 16. — V nadaljevanju ** ropskega mladinskega prvenstva ’ hokeju na kotalkah so dosegli 0*' slednje izide: Italija - Nizozemska 4:2 Španija - Nemčija 8:0, Portugalska • Francija 8:0. Lestvica je po 3. kolu naslednj*’ 1. Španija in Portugalska 6 točk, 3. Nemčija 4, 4. Italija 2, 5. Nizozemska in Francija 0 to##’ -------------- ^ B. MARUŠIČ: B Pred stoletnico šempaskega tabora Bodi si pa kakor koli, bodi, da je bil strah opravičen ali ne (od slovenske strani je bilo smešno bati se napada), stan reči je bil tak, da je moral urad za javno varnost pretehtavati, kaj bi bilo storiti, da se mir ne bode kalil. Glede na mrzenje med na-rodnostima, glede na mogočo razdraženost na eni zavoljo navdušenosti na drugi strani je obveljavala misel, da se vsem nevšečnostim nar lože v okom pride s tem, da se drže vsak sebi tisti elementi narodni, pri katerih bi utegnilo nenadoma pred bliskom zagrmeti, djanje premišljevanje prehiteti. Ta misel se nam zdi da gleda iz tega-le razglasa, ki je bil v sa-boto (v treh jezikih) po oglih prilepljen in kmečkim županstvom razposlan: V nedeljo 18. oktobra bo v Šempasu ljudski shod (tabor). Da se ne bo o tej priliki motil javni mir in red in da se ne bo po tesnih mestnih ulicah, po kterih je ob nedeljah vse živo ljudi, hoja in vožnja zavirala, ter da se obiloštevil-nim deležnikom tabora prehod skoz mesto zlajša, zdelo se je podpisanemu primerno, narediti in zaukazati tako-le: I. tisti deležniki tabora, kte-ri pridejo z Brd, obrnejo se od Soškega mostu proti c. k. vojaški bolnišnici, od onde za Ražonerji, okoli in skoz Koroško predmestje v mesto, čez trg Korinj, po ulici sv. Antona in za gradom do ruše hiše, od tod po dunajski cesti v Šempas; ta pot je odkazana tudi taborcem iz gor (Tolminskega) prihajajočim. II. Tisti ki pridejo po železnici ali po poštni poti iz Tr- sta ali s Krasa, pojdejo memo Kapucinov, okoli Podturna k ruši hiši in naprej v š. Po isti poti naj gredo tudi Št. An-drežnje, Mirenci, Sovodenjci, št. Peterci, Vertojbanci, Vo-gerci, Renčani in drugi od tistih strani dohajajoči. III. Tudi domu se imajo po istih poteh vračati. IV. Tropoma v notranje mesto ali iz mesta hoditi je 18. okt. prepovedano. V. Zastave ali druga narodna znamenja nositi, kakor tudi šunder in petje v mestu in pri dohajanji in odhajanji skoz mesti je prepovedano. Podpisani se zatrdno znaša, da bode razumnost meščanov in obiskovalcev tabora z dostojnim in premišljivim obna-šanjam pripomagala, da se občni red ohrani ter da se bodo za to postavljeni organi za javno varnost, če bo treba, v izpolnjevanji njih dolžnosti podpirali. Od. c. k. okrajnega glavarstva V Gorici 15. oktobra 1868 C. k. namestništevni svetovalec PINO. Matija Doljak (1822-1875), solkanski župan in govornik na taboru Ta razglas pa še ni zado- stoval nekaterim; vedeli so pripovedovati, da pojde vojaščina v Šempas in da se bode zborovalo v senci bajonet in topov. In tu zopet nova prilika pričkanja med ljudstvom. Eni so rekli: straža velja taborcem in njihovemu sklepa- nju, drugi, da velja Lahom, da ne bodo taborcev napadali. Gotovo je le to, da je bilo v Šempasu za v nedeljo večer napovedanih 244 mož infante-rije, 1 štabni častnik, 11 oficirjev, 4 konji, 1/2 škadrona husarjev (1 oficir, 50 mož, 52 konj), 1/2 baterije (1 oficir, 24 mož, 14 konj); imeli so v Semp. in okolici kot neprija-tei čakati druzega enacega oddelka tukajšnje vojaščine, ter v ponedeljek dalje proti Ajdovščini manovrati. V nedeljo pa je bila vojaščina odpovedana in za drugi dan v Ajdovščino napovedana, od koder se ima neki tje čez Kras in doli na Komen do Zagraj a v svojih vajah pomikati. Večini taborcev pa ni bilo nič znano niti o tem nito o razglasu v Gorici prilepljenem, zaradi tega so bili postavljeni že v nedeljo zjutraj pri vseh glavnih vhodih v mesto žan-darmi in so gospodo (tudi tabor ce) v mesto spuščali, kmečke ljudi pa, tudi posamne, po praševali, ali gredo na tabor, in če so prikimali, so jih zavračali na zgorej omenjene ceste. Tudi po mestu so se lesketale tu pa tam bajonete žandarjev in mestnih policajev, ki so paroma po ulicah patrolirali. Zunaj mesta na dunajski oesti smo videli celo poljske mestne čuvaje s puško in nastavljeno bajoneto. Ob 10. uri je sklical mestni župan starešinstvo v sejo, da mu je Miroslav Vilhar (1818-1871), slovenski pesnik in organizator tabora na Kalcu na Pivki naznanil, da je vojaška straža odpovedana. (Kaj starešinstvo in župan pri tem opraviti ima, naj ostane za sedaj vganjka). V tacih okoliščinah smo pričakovali zbora. Po železnici je došlo dopoldne mnogo gostov; iz Trsta med drugimi tudi nekaj Srbov in g. Cegnar; s štajerskega dr. Vošnjak; s Proseka g. Nabergoj. Sprejel jih je na postaji odsek taborskega odbora z dr. Tonkli-em na čelu; med gledavci o prihodu so bili tudi nekateri tuk. laških prvakov. šli ali Iz vasi okoliščnih so sprevodi z zastavami peš __ na vozeh ob raznih urah v Li jak; že pred mestom so morali bandera zaviti. Sprevod od Tominške strani je šel okoli 11. ure na tihem čez Koren j. Ob 1 uri je bil iz čitavnice odhod čitavničarjev in mnogih gospojskih gostov (med njimi dr. Vošnjak in Cegnar); ulica in okna so bila polna gledalcev, kakor kedar imajo peljati kako nevesto k poroki. Cela rajda odprtih kočij je drdrala čez Travnik in naprej po Raštelu; od mnogih slišimo, da so domači za nje doma v skrbeh bili. Po poti je bilo giU' Ijivo srečavati in od vseh str»' ni videti prihajati veča manjša krdela taboritev z vi' hrajočimi tribojnicami. Lij8" ška planjava vsa je imela sv®” čano podobo; nebo poprej ja8 no in krasno, kakor je naš* južno sred oktobra, se je oKO' li 2 ur z megleno tančico rab' lo in primerno zagrnilo, da d sonce govornikov in poslušal' cev slepilo. Od daleč se je V>' delo visoko stožje z veliko ta' borsko zastavo zraven okusu0 okinčanega odra. Od zahodu* in izhodne strani taborišča U* cesti sta sprejemala prihodnl' ke dva zelena slavoloka z n»' rodno, cesarsko in avstrijsk* zastavo; tisti proti mestu z n«' pisom «Ne vdajmo se»l, uU> proti Šempasu s pozivom itSl0' žimo se»! Krog in krog po & nožetih na obeh straneh ceS** in po cesti je vse mrgolelo lj1*' di; na vsacem pristojnem u“t stu se je točilo vino in piv®' na vseh licih radost, povsj0 «živio» in «živeli», povsod Pr srčno pozdravljanje; možu®* ji so neprenehoma pokali K* kor topovi. (Nadalievamt sledi) UREDNIŠTVO: TRSI — UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 to 4-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica JA Maggto 1/1, Telefon 33412- UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, »a-823 - NAROČNINA: meseC.no BUU U* ' L vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ul SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), tetno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tl*E ti Trst 11-5374 — Za SFRJ: AJD IT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasne: /a vsak r.im v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl Jau, osmrtnice 150 ur — Mali oglasi 4* * D beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš PubbUoitš Itallana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO -- Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst j ^ ____________ * __ ___ _ -——----------- t( 1--D t. -c S 3. s SiS SSO a S-33-&3S3 S.S,SZ>.S.S -Si S. E 3 .S S J? ir -a 3 > ri?JS g S SbJU S S HZ ag ČJ2 *£ B Ž g S £ gJ! o £ S -3-83 o.SaJS Sag SS 3 ShJt S S-SS, S. g S 5.8 2 evrooffff«