MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Oospoako *.II / Telefon nrodnlltvo «440, upravo 94M Izhaja raaon nodalja In praznikov vaak dan ob 10. ud / Valja araanOno prajaiaan « upravi aO po poiti 10 Din, doatavijan na dam 19 Pia / Oplazi po oonlkn / Oplaaa aprajema tudi oglasni oddaiak Jutra* v Ljubljani # MHnl ftakovnl ratua p, ndM
JUTRA
In mir ljudem na zemlji.
PREMIŠLJEVANJE ZA PRAZNIK MIRU.
Ko smo pred letom dni govorili na tem mestu o Božiču, prazniki miru, in ugotovili, da ga praznujemo v nemirnem Času, smo izrekli toplo željo, da bi se razmere do letos izboljšale. Če pa pogle damo danes nazaj v leto dni do lanskega praznika rojstva Odrešenikovega, %ramo na žalost ugotoviti, da se naša želja ni izpolnila, ali pa samo v nekaterih zadevali in prav malo. Veliki svetov-*>l politični, finančni, gospodarski in socialni profciemi so ostali nerešeni. Niti Problem razorožitve, ki je zanimal svet v lanskem Božiču prav tako živo ko letos, ni krenil z mrtve točke, -Še več. danes stojimo v tein oziru skoraj pred Popolnim razsulom. Tudi revizionizem še ni mrtev; ni sicer več tako neposredno glasen, kakor je bil v 1. 1932., zato je pa tembolj trdoživ v zahrbtnih spletkah. Vsemu temu se je prav zaradi %a pridružila še nova, specifično letošnja akcija — rušenie Društva narodov fo posebno njegove demokracije. Tisti, ki pripravljajo Evropi že vrsto let trpke božične praznike in strah za mir, so tudi letos isti kakor sb bili vsa prejšnja leta.
Mračno je zato v Evropi za praznik rojstva Kristovega. »In na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!« zveni kakor Pekaj tujega, nesodobnega, Mir se ruši ifl dobre volje je vedno manj. Zato pa is nekoliko svetlejše okoli nas S1 o v e n-cp v in vseh Jugoslovanov, doma in v sVelu. Naše notranje politične razmere sc polagoma, a stalno konsolidirajo na liniji, ki je bila ustvarjena s postopnim Vračanjem k demokraciji. Osti nasprot-stev so postale prav letos bolj tope in Planj nevarne, kakor so bile poprej. Polagoma uvidevajo tudi najširše množice, da je samo v skupnem sožitju in brat. skem sodelovanju garancija za obstoj in razvoj, za lepšo, srečnejšo bodočnost vseh, ki nas varuje ista velika domača streha kraljevine Jugoslavije, vodena po vitežkem in modrem vladarju, Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Prav njemu se^ moramo zahvaliti, da praznujemo Božič v hotranjem m i r u in var n o s t i na z,u-naj. Tudi ta zunanja varnost je v najvišji m.eri njegovo lastno delo. Njej je žrtvo Val letos dosti svojih skrbi in prizadevanj ter dosegel uspehe, na katere je lahko ponosen skupaj s svojim narodom.
Ob lanskem Božiču so naši nasprotniki v zunanjem svetu še sanjali o zrušen ju Jugoslavije; pripravljali so celo Vrsto zahrbtnih akcij. Pa je prišla znamenita beograjska konferenca male antante in ustvarila proti njim jez,ki ga ne morejo podreti, dasi bi ga tako ra-<31. Potem je sledilo organiziranje Balkana na novi podlagi bratskega sporazuma in sodelovanja. Zbliževanje med
narodi tega v preteklosti tako nemirnega in razcepljenega polotoka, zlasti pa še med rodnimi slovanskimi brati Bolgari in Jugoslovani predstavlja najdragocenejše božično darilo ter napoveduje izid zvezde miru, oznanjevalke rojstva pove dobe v naši zgodovini. Toda s paktom male antante in preorientacijo Balkana še ni izčrpana lista letošnjih pomembnih uspehov v boju za našo varnost, Položeni so bili tudi že prvi, zaenkrat sicer samo teoretični, a vendar dragoceni temelji za velik blok naših prijateljev in zaveznikov, ki jim stoji na čelu veliki narod francoski. Naj se zgodi karkoli, naj propade razoroževanje In razpade tudi Društvo narodov, mi smo brez strahu za svojo bodočnost. Za nami stoji v Evropi najmanj 300 milijonov ljudi, ki hočejo Isto ko mi in bodo Za ta cilj pripravljeni storiti vse, če bi bilo treba tudi znova preliti kri na bojnih poljanah!
Dasi je torej pogled v svet velike evropske in svetovne politike temen in malo ustrezajoč ideji praznika miru in dobre volje človeštva, je pogled v naš položaj vsaj opogumljajoč -in obetajoč svetlejše dni. Bilo pa -bi seveda napačno, če bi sedli prekrižanih rok na lavorike dosedanjih uspehov. Delo za varnost in napredek naroda ter države je potrebno prav tako vsakodnevnega nadaljevanja, kakor delo za obstoj in razvoj posameznika in družine. V prvi vrsti pa je potrebna ljubezen in požrtvoval n o s t, ki ne računa samo z lastnimi o-sebnimi ali skupinskimi interesi. Nikjer ni Človek sam! Naj gre kamorkoli, povsod je samo člen družbe: družine, naroda, človeštva, in kot član teh višjih edinie ima do njih stalne dolžnosti in obveznosti! Ce bi se te resnice zavedali vsi v popolni meri, ne bi bilo nobenih potreb več po razprtijah, postali bi vsi ene sama velika človeška skupnost, nad katero bi potem angel lahko oznanil veliki Božič z zares resničnim klicem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« Pa ne le tistim, ki so dobre volje, marveč vsem, ker , bi bili vsi. Toda ideali se ne dajo nikoli doseči v celoti, njihov ekstrem ostane vedno utopija, a nič zato, tudi če dosežetho z dobro voljo le nekaj, smo dosegli'v e 1 i-k o zase in za celokupnost, Za to so pa potrebna taka praznična premišljevanja, katerim slede globoki notranji sklepi.
Napravimo torei ob letošnjem Božiču vsi trden sklep, da se ne bomo dali zavesti po trenutnih krivih razpoloženjih, marveč bomo delali vsi In vse g« svojo, svojega naroda in svoje države boljšo bodočnost. V tem znamenju bodi letošnji klic: Mir ljudem.,.
Komunike o razgovorih v Parizu
POTREBA PO OBNOVITVI RAZORO ŽITVENM POGAJANJ IN NEDOTAKLJIVOSTI AVTORITETE DRUŠTVA NARODOV.
PARIZ, 23. decembra. O zaključku Irancosko-angleških razgovorov Je bil hdan naslednji kratek komunike: Angleški in francoski zunanji minister sta v prijateljskem razgovoru izmenjala svo-!a mnenja in stališča glede aktualnih političnih problemov. Predvsem se Je poudarjala potreba obnovitve razorožltve-nih pogajanj, kakor tudi nedotakljivosti Avtoritete Društva narodov.
, PARIZ, 23. decembra, Jutranji pariški hsk je zelo pesimističen glede uspeha Ostanka sira Johna Simona s francoskimi državniki. Listi naglašajo, da je stališče Franclje znano, da je torej vse
jasno in je bilo vsako novo posredovanje nepotrebno. Franclja danes nikakor ne more pristati na nemške zahteve in jek temu nihče ne more prisiliti. Kar se tiče nenapadalnega pakta, ki ga Nemčija ponuja Franclji, so vsi listi soglasnega prepričanja, da bi ta pakt še oslabil dosedanje pakte, kj nudijo Franclji te ali one garancije. Če Je sir Simon prišel z namenom, da zagovarja glede Društva narodov Italijanske zahteve, mu je bilo treba takoj povedati, da bi mogla Franclja pristati le na inodiiikacljo v metodah dela Društva narodov, toda tako, da se te metode ne bodo poslabšale.
Van der Lubbe obsojen na smrt
DRŽAVNO SODIŠČE V LIPSKEM JE DANES RAZGLASILO OBSODBO V PROCESU O POŽIGU PARLAMENTA, VAN DER LUBBE OBSOJEN NA
SMRT, DRUGI OPROŠČENI.
LEIPZIG, 23. decembra. Danes ob 9. uri je bila pred najvišjim državnim sodiščem izrečena sodba v procesu proti požigalcem palače državnega zbora v Berlinu. Palačo sodišča je oblegala velika množica ljudstva, ki pa se je vedlo silno disciplinirano. Točno ob 9. uri so pripeljali v dvorano van der Lubbeja, Torglerja, Dimitrova, Popova in Taneva. Med pripuščenjmi poslušalci so bile tudi gospa Torglerjeva, mati in sestra Dimitrova ter nevesta Taneva. Predsednik senata dr. Biinger je nato v Imenu nem-
ške države razglasil sodbo: Torgler, Dimitrov, Tanev in Popov se oproste vsake krivde. Van der Lubbe je obsojen na smrt ter na trajno izgubo državljanskih pra-vic
BERLIN, 23. decembra. Bolgari Dimitrov, Tanev in Popov, ki so bili v Hp* skem procesu radi požiga berlinskega parlamenta oproščeni, bodo, kakor se zatrjuje, odpeljani na mejo in za vedno izgnani iz Nemčije. Zdi se, da bodo vrženi v Češkoslovaško, ki pa še ni dala pristanka za prehod.
Sodelovanje Jugoslavije in Grčije
GRŠKI ZUNANJI MINISTER MAXIM OS JE VČERAJ KONFERIRAL Z JEVTIČEM IN BIL PRI KRALJU.
ZAGREB, 23. decembra. Grški zu- času pa sta se v hotelu sestala tud! nanji minister Maximos, ki je prispel francoski poslanik Naggyr in grški po-semkai z ekspresnim vlakom v sprem- slanik Melas. Po tej konferenci je bil stvu svoje žene in vodilnih uradnikov Maximos sprejet pri Nj. Vel. kralju v svojega resora ter beograjskega gr* advmwv posebni avdienci, nakar je bi-škega poslanika Melasa, ki ga je pri- Io intimno kosilo na dvoru. Popoldne čakoval že na državni meji, se je ta- sta oba zunanja ministra nadaljevala koj po prisrčnem sprejemu na tukaj-. svoje razgovore. Novinarjem je Maxi-šnjem kolodvoru, kjer so ga pozdra-; mos izjavil, da Grčijo zelo veseli vsak vili mimo našega zunanjega ministra; korak, ki ga stori Jugoslavija za zbli-dr. Jevtiča, zagrebškega župana dr. žanje balkanskih narodov in utrditev Krbka, policijskega šefa Mlhaldžlča tu miru na Balkanu. Isto politiko vodi tudi še turški konzul z vsem uradni- di grška vlada. Z ozirom na nadaljnji
štvom In naši vodilni zunanjepolitični uradniki, podal v hotel »Esplanade«. Tamkaj je imel med 10. In JI. uro zaupen razgovor z dr. Jevtičem, ob istem
razvoj mirovne in prijateljske politike na Balkanu bo igral Zagreb še zelo veliko vlogo.
Razbita trgovinska pogajanja v Pariza
PARIZ, 23. dec. Pogajanja med Fran c j jo in Nemčijo glede trgovinskega spo razuma so se razbila. Nemški delegati so sinoči odpotovali v Berlin. Francija nikakor ni mogla sprejeti nemške zahteve po zvišanju uvoza nemškega blaga v Francijo, češ, da bi v nasprotnem primeru NemčHa ne bila več v stanju zadostiti svojim plačilnim Obveznostim. List »ExceIsior« dozna-va v zvezi s prekinitvijo pogajanj, da bo najbrž« že z Novim letom reduciran uvoz nemškega blaga na Francosko za 75 odstotkov.
Ruske železnice pod vojaSko upravo
MOSKVA, 23. decembra. Vojaške obla sti so prevzele v sporazumu * vlado v svoje roke upravo in kontrolo nad vsemi železnicami v Rusiji. Ljudski komisar za vojsko Vorošllov je na seji vojaških strokovnjakov izjavjl, da je bil ta. ukrep potreben zato, ker ao razmere na ruskih železnicah skrajno neurejene in je bilo o-pažati muogo sabotažnih dejanj na strani železničarjev, ki niso opravljali svole službe tako, kakor to zahtevajo interesi države. V zveff s tem prevzemom železnic po vojaški upravi trdijo tukajšnji
radio'MARIBOR
epecialno podjetja s« radiotebniko, Glavni trg
ob drlavnem mostu in*a v (alogl r&dioaparate vseh vodeEib tovarn, od detektorja do 1Q-cevnega euperheta. Interesenti naj zahtevajo v lastnem interesu ponudbe oz. brezobvezno predvajanje.
diplomatski krogi, da Je postajal položaj na ruskih železnicah, ki so bile začudo izpuščene iz petletke, v zadnjem času vedno težavnejši in je grozila nevarnost popolnega zastoja železniškega prometa. Sedaj so vojaške oblasti določile posebne čete, ki bodo uvedle red na železnicah.
RAZDELITEV ROMUNSKIH MANDATOV.
BUKAREŠTA, 23, decembra. Kakor poroča »Rador«, ie dobila liberalna stran ka od skupnih 387 mandatov 300. Na drugem mestu je nacionalno-zaranistična kmečka stranka z 29 poslanci. Ostalih 58 mandatov je bilo razdeljenih na mnogoštevilne majhne strankarske skupine. — Volilo ie skupno 2,977.364 volilcev.
JAPONSKA POBILA PRESTOLO-
naslednika.
TOKIO, 23. dec. Vsa Japonska se nepopisno veseli srečnega dogodka v cesarski družini. Cesarica Nagako ie namreč rodila prestolonaslednika in tako izpolnila največjo željo vsega japonskega naroda, prav tako pa tudi vse cesarske rodbine in zlasti cesarja Hirohita samega. Tako je sedaj na Japonskem problem nasledstva presto la končno zadovoljivo rešen. Japonska prestolnica se je odela v državne zastave.
NOV MRZLI VAL.
DUNAJ, 23. dec. V alpskih pokrajinah Avstrije sneži brez prestanka že od predvčerajšnjim. Vzrok meteža so topli in vlažni tokovi, ki so prodrli z Atlantika. Po sporočilih meteoroloških postaj pa izgleda, da se bo ta atlantska ofenziva kmalu končala, ker prihajajo s severa nove plasti hladnega zraka.
3/lir ljudem
Srečne in vesele božične praznike želita vsem naročnikom, inserentom, čitateljem in prijateljem „Večernikau uredništvo in uprava.
Dnevne vesti
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM »VEČERNIKA«!
Zaradi praznikov izide prihodnja številka našega lista šele v sredo 27. t. ra. popoldne.
Smrt najstarejšega Mariborčana. Včeraj je umrl v izredno visoki starosti 97 let upokojeni učitelj g. Franc Kranjc. Pokojnik, ki je služboval na Štajerskem in Kranjskem, je bil najstarejši prebivalec našega obmejnega mesta. Do zadnjega pa je bil čil in čvrst. Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Novi specialist za zobne in ustne bolezni. Te dni je opravi! tukajšnji zdravnik g. dr. Rudolf Kac v Zagrebu pred državno komisijo ministrstva za socialno politiko in zdravstvo izpit za specialista za zobne in ustne bolezni. Novi specialist se je specializiral več let na dunajski univerzitetni zobni kliniki (prof. Pichler) in na oddelku za čeljustno kirur gijo prve kirurgične klinike (prof. Ran-zi) na Dunaju ter na vseučiliščni zobni kliniki in čeljustnem oddelku (prof. Trau-ner) v Gradcu. Dr. Kac je deloval tudi kot zobozdravniški svetovalec na vseh klinikah graške univerze in ■ kot hišni zobni zdravnik graške otroške klinike. Častitamo!
Dar Mariborske tiskarne naročnikom »Večernika«. Včerajšnji številki smo priložili stenski koledar za leto 1934., ki ga je darovala Mariborska tiskarna vsem naročnikom »Večernika«. Koledar je u-metniški izdelek njene litografije, ki je ena najbolj uvaževanih v državi. V zadnjem času se je to domače narodno podjetje v vseh panogah zelo razširilo in moderniziralo. Ima poseben oddelek za o-vojni papir, s katerim zalaga vso trgovino v državi. Nabavila pa si je tudi najmodernejši stroj za stereotipijo, ki bo eden prvih v tiskarski stroki naše države.
Uradni dan zbornice za TOI. Zbornica za TOI je odpovedala uradni dan, ki bi moral biti v sredo 27. t. m. v Mariboru. Zato bo prihodnji uradni dan v sredo 3. januarja.
Avtobusni promet na progi Maribor— Radgona ukinjen. Radi novega snega in snežnih zametov je do preklica promet na progi Maribor - Gornja Radgona u-stavljeii. Avtobus pa tudi ne bo vozil na letošnji Božič na progi Maribor - Ptuj.
Nočna lekarniška shižba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mina-rikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
Marija Deritza
Paul Hartman Sz&ke Szakall Leo Slezak Glasba Franca Lehar-?a
iM9in>HMNliraH>URIHIl||
Darila za Božič: pisemski papir; amaterske albume, spominske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potrebščine kupujte le pri Zlati Brišnik,- Maribor, Slovenska ul. 11.
Marija Deritza
v prvem milijonskem očarljivo lepem zvočnem velefilmu
Novi protituberkuioznj dispenzarji v Sloveniji. Dne 20. XII. t. 1. je sklenila na Jesenicah konferenca, katere so se udeležili zastopniki Narodne protitub. lige. Bratovskih skladnic, Okrožn. ur. za zav. delavcev, Kranjske industrijske družbe, ol>čiu Jesenice in Bleda ter okoliških letoviških občin, da se na Jesenicah oži-votvori protituberkulozni dispeozat. Kranjska ind. družba je v ta namen takoj poklonila 20.000 Din. Pred kratkim pa je bil ua pobudo agilnega šefazdrav-nika dr. Neubauerja ustanovljen na Golniku protitub. dispenzar. Nadaljnja dva nova dispenzarja se pa pravkar snujeta v Novem mestu in v Kranju, kjer je Nar rodna protitub. liga našla vse razumevanje ne le pri gg. županu dr. Ježku in Pircu, marveč tudi pri iamošnjem prebivalstvu.
Neobvezen obisk pred nakupom
boiifoih daril
najlepših nogavic, modnih predmetov in
pletenin, je najhvaležnejši le pri
.»Petit Pariš**, gosposka 23
Namesto običajnega novoletnega punča in časopisnih novoletnih voščil svojim gostom, daruje kavarna »Orient« pomožni akciji 100 Din, revni deci 50 Din, PTL 50 Din iu jugoslovanskim, emigrantom 50 Din.
Lutkovno gledališče Sokola - matice v
Narodnem domu ponovi v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri pravljično igro v 5 dejanjih »Stiegulčica«. Ker bo to zadnja uprizoritev te lepe pravljice in tudi edina predstava med božičnimi prazniki, upamo, da bodo naši malčki napolnili gledališko dvorano do zadnjega kotička.
Za Silvestrovo pripravlja Sokol Maribor - matica Mariborčanom zopet zabave poln večer in prijetno slovo od starega leta. Na sporedu sta poleg raznih plesov in šaljivih točk na splošno željo tudi izrazni skladbi »Mladost« in »Prišla je miška«, ki sta na akademiji vzbudili največje zanimanje. Vstopnice so pri prodaji vnaprej cenejše (po Din 10) in se dobijo od srede naprej v trgovini Bureš
Vsa mesta v poštni službi zasedena. Poštna uprava ponovno opozarja, da so vsa mesta v poštno .brzojavni stroki zasedena ter naj brezposelni ne vlagajo prošenj, ker jim jih bo uprava sicer vračala
Calmetteov dispenzar v Ljubljani. Dne!
20. XII. 1933. je slovenska Narodna proti tuberkulozna liga v Ljubljani sklicala svečano odborovo sejo, da častno proslavi spomin na prvoboritelja protit tuber krlozi, profesorja Alberta Calmettea, ki je v Parizu pred kratkim umrl. Docent dr. Ivan Matko je v svojem slavnost-uem govoru orisal velike zasluge Calmettea, ki si jih j d stekel za pobijanje jetike kot ljudske in kužne bolezni. Cal-rnette je dal človeštvu v roke v obliki u-činkovitega protiseruina uspešno zdravilo proti kačjemu piku iu proti tuberkulozi: zaščitno cepilo B- C. G., protituberkulozni dispenzar z vsemi oblikami domačega in rodbinskega skrbstva in raz-
HRANILNE KNJIŽICE PREVZAMEM PRI NAKUPU ZA POLNO VREDNOST.
M. JLGER-JEV SIN
Prodala tudi na obroke!	4873
na važna odkritja na polju bakteriologije, imunitete in biologije jetičnega bacila in njegovega ultravirusa. Na to je odbor narodne lige soglasno sprejel predlog, da dobi društveni dispenzar v Ljubljani v počastitev duhovnega velikana in genija Alberta Calmettea naziv »Calmetteov dispenzar«. Šef zdravnik dispenzarja, dr. Prodan, se je s toplimi besedami zahvalil za to čast in obljubil, da bo tudi v bodoče deloval v smislu in duhu Calmettea ter stremel, da ostane tudi naprej njegov dispenzar vzor in matica vseh sličnih u-stanov na teritoriju dravske banovine.
Klirinški promet med Jugoslavijo in Švico. Na klirinškem računu Jugoslavija —Švica je bilo plačano v korist švicarskim upnikom pri naši Narodni banki v Beogradu 15. t. m. 12.460J34.37 švicarskih frankov. V prejšnjem mesecu pa je bilo plačanih 11,752.613.28 švicarskih frankov. Od gornjega zneska še ni izplačano švicarskim upnikom za blagovne dolgove 1,095.461 švicarskih frankov, za druge dolgove pa 25.030 švicarskih frankov. Pri Narodni banki v Beogradu so nadalje prijavljene neizplačane švicarske terjatve za blago v znesku 2,872.793.80 švicarskih frankov, tako, da ostane za obračunavanje vsega skupna vsota 3,993.286 švicarskih frankov. Zadnje izplačano nakazilo je znašalo 8.971 švicarskih frankov.
? kraljica čokolade
Specialitete so:
MLEKITA - mlečna čokolada.
KAVITA — mlečna s kavinim okusom. MASLITA — dezertna čokolada brez primesi.
SADVITA — sadje v čokoladi.
Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. 4672
Božičnica Nanosa. Kakor lani, namerava prirediti društvo »Nanos« tudi letos 24 t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma božični večer za brezposelne emigrante iz Julijske krajine in Koroške, na kateri jih bomo pogostili in obdarovali. Vabljeni so tudi vsi prijatelji društva, posebno oni, ki nimajo lastnega doma, da se božičnice udeležijo, da praznujejo kot ena družina, daleč od doma rojstvo Jezusovo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Marija Deritza
komorna pevka z najlepšim glasom sveta pride v
Kino Union
Kino Union. Danes sobota zadnji dan kriminalni film »Ključi tajnosti«. V nedeljo zaprto. Od ponedeljka dalje se predvaja zabavna opereta »Vesela svatba pri belem konjičku po motivih splošno znane operete »Pri belem konjičku«. Poleg krasne glasbe vsebuje film izredno lepe naravne posnetke planin in jezera št VVolfganga.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Vrnite mi otroka«. Jutri 24. dec. zaprto. Od ponedeljka dalje se bo predvajala sijajna opereta »Dekle kot si Ti«. (Noč pred zaroko). Vesel film s Szokcem Szaknllom in Liano Haidovo v glavnih vlogah.
Franc Jožefova grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočbiva za duševne , delavce in živčno slabe žene.	i
Dr. Varl Valentin
specijalist za pljučne bolezni, ordinfra od It
do Vsl3. in od 16. do ]7. ure Gregorčičeva 6.
Honorar rontgeua za člane bolniške blagajne
samostojnih trgovcev jc enak kot pri drugih
gg. zdravnikih.	4909
——.__________,>	_
Na* oefeno gietiaibšše
REPERTOAR.
Sobota, 23. decembra: Zaprto.
Nedelja, 24. decembra ob 15. uri: »Tr» njulčica«. Premiera. Otroška predstava.
Ponedeljek, 25. decembra ob 15. uri* »Deseti brat«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Mala Floramye«, Premiera. Izven. Torek, 26. decembra ob 15. uri: »Trnjul-čica«. Otroška predstava. Ob 20. uri: »Mala Fioramye«.
Božič v mariborskem gledališču. Za letošnji božič bo v mariborskem gledališču pet predstav: Premiera otroške igre »Trnjulčica« bo v nedeljo, 24 trn. ob 15. uri. Vsebina tega dela je pri deci zelo pri ljubljena ter je pravljična, mestoma pa prav zabavna. Med dejanjem je dokaj plesnih, pevskih in glasbenih vložkov. Režira Rasborger, plese je naštudira! Harastovič, dirigira Gorinšek. Prvi božični praznik, ponedeljek, prinese popoldne ob 15. uri Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«. Pri tej predstavi je zlasti zanimiva inscenacija, Id niha nekako v sredi med kinematografom ter gledališčem. Veljajo znižane cene. — Isti dan zvečer bo premiera o-perete »Mala Floramye«. To delo, ki ima veliko glasbeno vrednost, je danes že popularno preko naših meja ter njene melodije splošno prepevajo. Za to premiero, ki jo pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek, vlada po Mariboru splošno zanimanje. Nastopijo Udo vičeva, Zamejič-Kovičeva, Zakrajškova, Gonnškova, Križajeva, Sancin, Skrbinšek, P. Kovič, Med ven, Tovornik, Gori« šek, Harastovič, Furijan, Blaž, Nakrst, Verdonik in Crnobori. Pri premieri ne veljajo bloki. — Na Štefanovo bo popoldne ob 15. uri prva repriza pravljične i-gre s petjem, plesom in godbo »Trnjulčica«. Zvečer ponove prvič Tijardo-vičevo priljubljeno opereto »Mala Ffo-ramye«.
V primerih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljanju pokvarjenih Jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, kokainu je uporaba naravne Franc Jožefove grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro preizkušena Franc Jožefova voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč učin kuje tudi kot specifično protisredstvo. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Žrebanje slik »Petorice« ho na starega leta dan, uakar opozarjamo vse obiskovalce umetnostne razstave.
Štefani in Štefke! Na Štefanovo, 26-trn., priredi SK Železničar v prostorih ge F. Slugove v Studencih, Krekova ul., klubsko zabavo. Začetek ob 16. uri. — Igrala bo godba »Drave«. Na sporedu: ples, sreoolov itd-
Kulturno društvo »Triglav« priredi na Štefanovo v Narodnem domu čajanko.
Gasilska četa v Pekrah vljudno vabi na Silvestrov večer s srečolovom, ki bo v prostorih gostilne Tomše. Za vsestransko zabavo »e v polni meri oreskrbljeno.
M kavarni Kotovi
prijetno bivališče, tu- in inozemski časopisi, Divovrs na odprta v na. «oiažova iulia, dva ua novo prevlečena hilarda.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7 uri jc kazal toplomer O.S stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal uri 12.8 stopinjah 748.7. reduciran na ničlo pa 747.1 ; relativna vlaga 89; vreme ie oblačno in južno: ' ''emonska mmoved pravi da bo vret- čez pravnike obviselo in da ne bo novih J*'’ ‘venih sprememb.
II
razlikuje od letošnjega, kakor tudi od Prejšnjih proračunov. Uvodoma vsebuje Paredbo, po kateri se odobravajo Izdatki Pa 23 milijonov 703.941 Din, in prav toliko tudi dohodki, ki so sestavni del omenjene naredbe. Nadalje navaja nared-ba, da prenosi ali t^kozvani virementi med partijami niso dopustni, kakor tudi Piso dopustni prenosi med osebnimi in materialnimi. izdatki. S proračunsko rezervo ali fondom za nepredvidene izdatke razpolaga občinski svet. Krediti, odobreni za podpore in subvencije, se ne Smejo zviševati iz proračunske rezerve, ne smejo pa se tudi zviševati krediti določeni za osebne izdatke. V prihodnjem letu se izpraznjena službena mesta ne bodo popolnila, izvžemši. v neobhodnih Primerih. Tudi je mestni občinski svet
računskega leta. Vse občinske nabave Pa, razen onih do 5.0CK) Din, se morajo vršiti z razpisom na občinski deski in Pismenim pozivom tvrdke, ki pridejo za dobavo v poštev. Pri ponudbah ni merodajna najnižja ponudba, marveč kakovost blaga. Oziralo pa se bo na tvrdke ■n osebe, pri katerih se uporabljajo domače delovne moči, domači proizvodi in Pri katerih je položaj delavstva oziroma osebja socialno pravičen.
Pisarniške potrebščine, razen special-Pih, se nabavljajo v centrali. V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pa bo pobirala mestna občina od Novega leta običajne pristojbine, občinske doklade in samostojne občinske davščine, ki so navedene v proračunu. Če bi Proračun za leto 1935. ne, bil pravočasno odobren, sine mestna občina do odobritve poslovati z dvanajstinami proračuna
leto 1934.
Proračun mestno občine mariborske le za prihodnje upravno leto razgrnjen Pri mestnem knjigovodstvu. Iz njega posnemamo, da so predvideni izdatki za redni promet tia 23 milijonov 703.941 Din, ih sicer osebni izdatki na 3 milijone 936,845 Din, materialni izdatki na 19 miljonov 767,096 Din, Izrednega prometa So pri osebnih izdatkih za 29.499 Din večji, manjši 'pa za 147.209 Din pri materialnih izdatkih. V celoti so torej izdatki rednega prometa za 117.712 Din manjši' od letošnjih.
V osebnih izdatkih so upoštevani prejemki mestnih uslužbencev, in sicer splošne mestne uprave, mestnih davščin, zdravstva, socialnega skrbstva, znanosti. Umetnosti in prosvete ter vojaštva v iznosu 2 milijona 759.197, ki so-za 48.728 Din večji od letošnjih. Nadalje preskrb-Wne, v katerih so zapopadene pokojnine, vdovnine, vzgojnine in miloščine v iznosu 1 milijon 85.648 Din, ki so za 24.238 Din manjše od letošnjih. Drugi osebni izdatki, kakor pogrebni stroški, zdravila, bolniški stroški in bolniško zavarovanje pa so predvideni na 92.000 Din in so za 5.000 Din večji od letošnjih-
Materialni izdatki pa se razdele na splošno mestno upravo iit so predvideni ha 1 milijon 153.410 Din, ki so za 699.550 Din večji od letošnjih, na mestne davščine v iznosu 180.500 Din, ki je za 4.200 Din manjši od letošnjih; na občinske dolgove za anuitete in obresti v iznosu S milijonov 853. ki je za 692.524 Din manjši od letošnjega; za ceste, ulice, trge in sprehajališča 3 milijone 698.965 Din, in so za 433.569 Din manjši od letošnjega; za gasilstvo je predvidena dotacija v iznosu 106.860 Din, ki je za 910 večja od letošnjega; za zdravstvo 52.500 Din. za Socialno skrbstvo 2 milijona 553.642, torej za 115.590 Din več kakor letos; za šolstvo 1 milijon 290.371 Din, torej 135.314 Din manj kakor letos; za znanost, umetnost in prosveto 215 100 Din. '■oreh 27J10 mani kakor letos; subr« vi-
je za trgovino, obrt in tujski promet v iznosu 137.400, ki je za 44.700 Din manjši od letošnjega; za vojaštvo 20.000 Din, za raznoterosti, in sicer za vzdrževanje mestne policije, okrajnih glavarstev, javne bolnišnice in za fond za nepredvidene izdatke skupno 955.888 Din, torej za 474.365 Din več kakor letos.
Dohodki rednega in prehodnega prometa so predvideni skupno na 23 milijonov 703.941 Dih in 60 za 117.712 Din manjši od letošnjih. Dohodki splošne mestne uprave so predvideni na 392.597 Din, in so za 297.840 Din večji od letošnjih; dohodki mestnih davščin so predvideni na 15 milijonov 301.707 Din, in so za 84.929 Din manjši od letošnjih. Dohodki, obresti začasno naloženih glavnic in povračilo anuitet so predvideni na 6 milijonov 612.647 Din, in so za 495.948 Din manjši od letošnjih; doneski za vzdrževanje cest in odškodnine za uporabo javnega sveta so predvideni na 650.950
50.000	Din večji od leto-sodnijskih in ob-j čir.skih glob ter prostovoljnih doneskov I so predvideni na 51.050 Din, in so 5.000 Din manjši od letošnjih; dohodki šolstva so predvideni na 120.000 Din; dohodki priznavalne najemščine pa na 40.000 Din, in so za 18.325 Din večji od letošnjih.
Dohodki in izdatki regulacijskega sklada so predvideni na 50.00° Din, in so za
65.000	Din manjši od letošnjega; dohodki meščanske imovine so preračunani na 36.230 Din. in so torej za 950 Din manjši od letošnjih. Na isto višino pa so preračunani tudi izdatki meščanske imovine; dohodki mestnih ustanov so preračunani na 19.372.51 Din, izdatki pa na 22.974.31 Din. tako, da znaša primanjkljaj 3.600.80 Din.
Mestna podjetja so ločena pd proračunskih postavk in so sestavila svojo bilanco, v kateri izkazujejo 22 milijonov
651.100	Din izdatkov in prav toliko do-
ZGODOV1NSKO DRUŠTVO V
Težke razmere današnjega časa ovirajo vsepovsod razmah našega kulturnega življenja, v kolikor pa to ni primer, nastopa zlasti v večjih kulturnih središčih amerikanizacija znanstvenega dela, ki vodi znanost do neke vrste obrti. Zgodovinsko društvo, v Mariboru je ena najvažnejših naših znanstvenih ustanov. Njemu in Muzejskemu društvu se ima Maribor zahvaliti, da ni v znanstvenem pogledu še izrazitejša provinca, kakor je že sicer. Poleg tega pa je prav Zgodovinsko društvo ono.- ki zuradi svojih znanstvenih zvez z domovino in s .tujino ustvarja iz. Maribora doma in drugod vedno bolj priznano znanstveno središče, kar je pred dnevi zopet potrdi’ dolgoletni predsednik Jugoslavenske akademije znanosti v Zagrebu g. dr. G. Ma-ncjlovič.
Pred dnevi je bil društveni občni zbor, na katerem so podali odborniki poročila o delu v letošnjem letu. Izredno velik uspeh in obenem razbremenitev je doseglo društvo, ko je postal društveni arhiv letos samostojna javna banovinska ustanova z lastnim statutom; Nič manjši uspeh pa ne pomenijo društvene pubih kacije, s katerimi koraka Zgodovinsko društvo brez dvoma na čelu vseh slovenskih znanstvenih organizacij. Posebno moramo poudariti krasen zbornik, posvečen Ptuju, ki je obenem z Levstikovim zbornikom najvažnejše znanstveno izdanje, ki ga je letos doživela Slovenija. Da zahteva to delo kljub vsemu idealizma članstva in odbora žrtev, je bilo razvidno zlasti iz blagajnikovega poročila. Vendar če upoštevamo, da je ptujski zbornik stal preko - 56.000 dinarjev, potem moramo ugotoviti, da je društvo dobro gospodarilo, ko izkazuje koncem leta dolga samo okoli 15.000 Din. Društvena knii/nica je narastla za oreko 500 knjig, med katerimi so tudi dragotina
hodkov. Izdatki za plače so predvideni na 1 milijon 942.200 Din, za mezde na 3 milijone 512.400 Din, za socialne dajatve na 341.900 Din, za razne doklade na 33.600 Din, za pokojnine in miloščine na 282.700 Din, za potnine na 21.500 Din, za obrestovanje in odplačila na 6 milijonov ' 229.800 Din, za uporabo javnega sveta na 650.800 Din, za davke, pristojbine, zavarovalnine na 905.100 Din, za vzdrževanje zgradb na 682.500 Din, za vzdrževanje omrežja na 899.500 Din, za vzdrževanje strojev, aparatov, vozil itd. na 605.800 Din, za pisarniške potrebščine na 96.400 Din, za obratni material na 3 milijone 571.000 Din, za razno na 146.800 Din, za nove naprave pa na 2 milijona
792.100	Din.
Dohodki mestnih podjetij pa so preračunam za oddajo vode na 1 milijon
650.000 Din, za oddajo plina na 1 milijon 630.000 Din, za prodajo koksa na
504.000 Din, prodajo katrana na 65.000 Din, za plinomerščino na 78.500 Din, za preskrbo kuriva na 866.000 Din, za električni tok na 4 milijone 135,000 Din, za elektroštevnino na 490.000’ Din, za prispevke za gradnjo elektriškega omrežja na 80.000 Din, za inštalacijska dela na
306.000 Dim, za cestna dela na l milijon 815.9CO Din, za prodajo gramoza na Din
12.000, za izpraznjevanje greznic na Din
180.000, za izkupiček za fekalije 100.000 Din, za najemnino stanovanjskih hiš na 2 milijona 228.900 Din, za razne najemnine na 22.800 Din, za klavnino 827.400 Din, za oglednino na 281,500 Din, za tri-hinoskopski pregled na 40.800 Din, za hlevnino 11.200 Din, tehtarino 10.000 Din, za izdajo živinskih potnih listov na Din
35.000, za hladilnino na 219.600 Din, za prodajo ledu na 65.000 Din, za avtobusni promet 2 milijona 800.000 Din, za prodajo raznega materiala n* 985.000 Din, dohodki mestnega kopališča na 275.000 Din, Mariborskega otoka na 280.000 Din, pogrebnega zavoda 620.000 Din. in razni drugi dohodki na 21.800 Din. Bilanca mestnih podjetij pa izkazuje med dohodki tudi 2 milijona 14.700 Din posojila, kj je potrebno za ravnovesje v njenem proračunu.
MARIBORU V LETU 1933.
izdanja iz tujine, ki prihajajo v Maribor kot zamena za OZN. Od darovateljev sta na prvem mestu — kakor vedno dosiej — predsednik prelat dr. Kovačič in blagajnik upravnik-Vrabl. Društvena knjižnica je združena s Študijsko knjižnico, društveni arhiv pa z Banovinskim arhivom. Arhiv je v preteklem letu pridobil listinske arhivalije zlasti iz Prekmurja, kjer mu je šel Ha roko dr. A. Trstenjak, nato arhivalije, ki očitujejo naš narodni prerod ip od katerih je najvažnejša politična korespondenca B. Raiča ter naših predvojnih politikov. Da je društvo pridobilo zadnje, je zasluga nar. poslanca g. Zemljiča in župnika pri Kapeli č. g. Škofiča.
Pri volitvah je ostal v bistvu stari odbor, pomlajen z dvema mlajšima silama, V. Novakom in dr. S. Trdinovo, pregledniki pa z g. F. Burešem. Napredek društva, ki daje nam vsem garancijo, da naše življenje še ni tako pri tleh kakor se mnogokrat bojimo, pa bi kljub vsem društvenim naporom ne mogel roditi onega sadu, kakor ga je, če društvu ne bi stal dobrohotno ob strani pomočnik bana g. dr. Pirkmajer. V zavesti tega je občni zbor izrazil g. pomočniku bana javno zahvalo.
Trideset let že deluje mariborsko Zgodovinsko društvo in preživlja danes kljub uspehom gmotne težkoče, kakršnih ni doživljalo niti v dobi stare Avstrije. Da bo moglo rešiti vse naloge, ki ga čakajo, rabi od javnosti tiste pomoči, kakor mu jo je nudila v času pred osvobojenjem. Izobraženec, ki ga danes v tem položaju ne bi podpiral, ne more poudarjati, da je naroden in kulturen. Narodnosti in kulture brez žrtev in dela ni. Za delo garantira društvo, za žrtve pa mora garantirati Javnost.
SB>-*
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Božične perspektive ob meji
Razmišljanja Mejaša narodnega borca.
Neizprosna resnoba nas duši, ko nam dr.evi sipljejo skrbi in težave kar sproti na pot. Pod težo zlohotne vsakdanjosti se upogiba križ in v lice se nam zarezujejo vedno bolj globoke brazde.
Le ob božičnih praiznikih se nam svet zazdi prav tak, kakršen, je bil za časa otroških let. Prazniki miru in sprave? Ironija! Spomenica sina Božjega bo donela v brezglavo zmedo, iz katere človeštvo zaman išče izhoda.
Gospodarske nadloge tarejo danes vse stanove brez izjeme. Neka fatalistična mentaliteta hoče skoroda že objeti svet. Dalekosežne politične in gospodarske dogodke, ki posegajo v jedro življenja, sprejema večina brezvoljno in brezbrižno, kakor da so obupali, da bi se na dogodkih moglo sploh kaj spremeniti. Taka resignacija je velika nesreča današnjega življenja!
Malokdo danes veruje, da bi se dalo še kaj na bolje obrniti. Marsikdo trdi, da bo že šlo in se bo položaj po nekakšnem čudežu tako zasukal, da bo vse prav. V tako nezdravem vzdušju je mogoče, da uspevajo najbolj fantastične govorice, ki razmere še slabšajo. V tem stanju življenja ne oblikuje več razum ampak — zunanja nagnenia.
Iti vendar kriza, ki razjeda povojno življenje, ni in ne more biti neozdravljiva!
Najhuje udarjeno je naše obmejno 6-zemlje ob severu, kakor ste že večkrat poročali. Vidimo v zadnjem času prizadevanja za podvig naših razmer, opažamo pa dva strogo ločena nazora najrazličnejših interesov. Kakor nam en' hočejo pomagati z idealističnimi akcijami (izleti, knjižnicami, petjem itd.), tako prevladuje na drugi strani gospodarstvo, ki je pri nas danes — bolj kot kje drugod — obupno.
Izkušnje kažejo, da se še le s podvigom narodnega gospodarstva prične u-trditev nacijonalne in državljanske za-vesti. Zato bomo toplo pozdravili odločno voljo onih, ki hočejo v skupni anketi predvsem reševati najtežje obmejne gospodarske probleme. Še le skupna fronta cele severne državne meje bo mogla dvigniti glas za gospodarsko in socialno pravičnejšo ureditev obmejnega ozemlja.
Zato proč z malodušjem, proč s frazami, proč s cepljenjem sil! Stvarno je treba na skupnem sestanku razčistiti položaj, jasno poudariti težkoče in odločno pokazati smernice za zboljšanje razmer! Pri tem je seveda najvažnejše vprašanje, kako najti modus vivendi vseh obstoječih društev, katerih je vsekakor preveč in — na žalost — nastajajo še vedne nova.
Prepričani smo, da bodo merodajni či-nitelji zaledja temeljito proučili vse razmere, kajti za izdane ukrepe še ne zadostujeta dobra volja in intuicija, kakor so to soglasno pred kratkim ugotovili obmejni učitelji. Obmejna politika mora biti sistematična in se ne sme omejevati samo na ozdravljenje raznih hu-
Proračun mestne občine mariborske za leto 1934
Proračun je za 117.712 din nižji od letošnjega, izdatki za socialno SKRBSTVO SO ZA 115.590 DIN VIŠJI OD LETOŠNJIH.
Po sestavi se proračun mestne občine mariborske za upravno leto 1934. precej
Pooblaščen, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna kredit« izdatkov v teejali, prege?1'čv o.iih dohodkov, ki v5'Din, in so za ^sežejo po mesečnih stanjih preko vsot, \ gn; dohodki raznih določenih v proračun.
Izdatki enega proračunskega leta, ki diso mogli biti; izvršeni iz kakršnihkoli razlogov tekom proračunskega leta, se smejo izvršiti tudi po preteku tega pro-
Občni zbor nase prve znanstvene
organizacije
Jih posledic, ki jih prinaša tok gospodarske krize s seboj. Treba je zgrabiti torej zlo pri korenini ter regulativno vplivati na vse duhovne elemente.
Obmejni kraji ne smejo — kot važen raktor strateških pozicij — imeti vtisa, da jih kdo samo tolaži, sicer pa izžema in omalovažuje!
Naj bi božična anketa trajno in nezlomljivo utrdila v Mariboru prepričanje in spoznanje, da je žarišče optimistične v ere v bodočnost potrebno predvsem — meji.
V tem znamenju: blagoslovljen Božič!
Mejaš.
Vsakdo
potrebuje dobrega
\ urarja
• Nerazdrobljiva stekla, “ originalni sestavni deli jamčijo pri uri točnost. To vam lahko nudi samo strokovnjak
M. 3lger-5ev sin
Maiibor, Gosposka ul. 15
Predaja na obroke!
Prodaja na obroke!
Docent dr. Ivan Matko:
Prvi jugoslovanski protiluber-kulozni kongres
ZASEDANJE KONGRESA od 10.—13. MAJA L. 1934.
Prvi jugoslovanski protitub. kongres priredita prihodnje leto Jugoslovanska liga proti tuberkulozi v Beogradu in društvo jugoslovanskih ftizeologov. Na seji Narodne lige v Ljubljani je bil dne 20. XII. 19,33. sprejet sledeči program kongresa : četrtek, dne 10. maja 1934,, ob '■). uri dopoldne otvoritev in konstituiranje 1. jug. protitub. kongresa v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu. Ob 10. uri proslava 25letnice zdravilišča Bresfovca. Ob 11..30 svečana seja društva jugoslovanskih ftizeologov s priključenim znanstvenim predavanjem prof. dr. A. Radosavljeviča iz Beograda o »Klasifikaciji pljučne tuberkuloze«. Ob 17. uri istega dne otvoritev zdravstvene razstave »Šole narodnega zdravja v Zagrebu«. V petek, dne 11. maja 1934 nadaljevanje kongresa v Ljubljani. Ob 9. uri občni zbor Narodne protitub. lige v Ljubljani. Ob 11. uri oficielna otvoritev ljubljanskega dela kongresa. Nato občni zbor Jugoslov. ligo proti tuberkulozi. Ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje 1., socialno higienskega dela kongresa. Prva glavna tema kongresa bo zakonito pobijanje tuberkuloze v Jugoslaviji. Dr. Dj. Stajic, šef vojne sanitete in predsednik Jug. protitub. lige predava o »Jugoslovanski zakonodaji v boju proti tuberkulozi«. Dr. Željko Hahn, šefzdravnik Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu o »Socialnem zavarovanju v boju proti jetiki«. Dr. Joža Bohinjec. ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in predsednik slov. Narodne protitub. lige pa a »Upravnih ukrepih v boju proti jetiki«. Istočasno bo v veliki dvorani okrožnega- urada za zav, del. v Ljubljani drugi medicinsko-znanstveni del kongresa z drugo glavno temo »Sodobno zdravljenje tuberkuloze«. Predava g. dr. Neubauer, šefzdravnik na Golniku.
V soboto, dne 12. maja 1934. bo v Ljubljani ob 8. uri na kraljevi banski upravi konferenca zastopnikov tuberkuloznih lig, zastopnikov državnih oblasti ter banovinskih uprav. Tema konference bo: »Direktive v zakonodaji proti tuberkulozi« na jrodlagi resolucij, sestavljenih prejšnji dan. Ob 10.30. uri nadaljevanje I., socialno-higienskega dela kon greš a v dvorani Delavske zbornice. Tu bo predaval docent dr. Ivan Matko o 711. glavni temi kongresa »Šola in tuberkuloza«. Na pobudo doc. Matka zaprosi Narodna liga tako Jug. učiteljsko združenje kakor tudi Združenje jugosl. profesorjev za koreferenta. Imeni obeh koreferentov se pravočasno objavita. Istočasno bo od 10.—13. ure v dvorani Okrožnega urada za zav. delavcev nadaljevanje II., mcdicinsko-znanstvenega dela kongresa. Za primer, da se priglasi preveliko število debaterjev, so predvideni nadaljnji prostori, da se lahko oba dela kongresa nemoteno vršita.
V soboto popoldne izlet na Golnik in Bled. V nedeljo 13. maja 1934 odhod kongresistov v Topolšico, kjer bosta občni zbor in kongres specialistov ftizeologov. Nato predavanje šefazdravni-ka dr. V. Saviča o »Kolapsni terapiji v splošnem«. Sporedno s tuberkuloškim kongresom bodo po vsej državi tuber-kuloški dnevi in po vseh šolah ter vojašnicah predavanja o tuberkulozi.
Priprave za I. jugoslovanski protitu-berkulozni kongres so v polnem teku. Slovenska Narodna liga je prevzela financiranje in organiziranje kongresa.
Razpisala je plakat za kongres, katerega prvi trije najbolj ustrezajoči osnutki se honorirajo z Din 1500, odn. 600, odn. 300. Na odborovi ■ seji 20. XII. 1933. so bili sestavljeni pripravljalni odbor, znanstveni odbor in častno predsedstvo kongresa. Higienski zavod v Ljubljani pa se naprosi za prevzem organizacije higienske, odn. tuberkuloške razstave.
Na kongres se povabijo razna tuja
.protituberkulozna udruženja, predvsem Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske, Romunije in balkanska zdravstvena federacija, h kateri, med drugim pripadata Turčija in Grčija. Pri ministrstvu zunanjih zadev pa se takoj store vsi koraki, potrebni za povabilo'in ev. obisk pro-tituberkuloznih združenj v Rusiji. Po izjavi oficielnih sovjetskih delegatov zdrav-nikov-znanstvenikov na medicinskem kongresu v Poznanju t. 1. in po informacijah, dobljenih od. njih po docentu dr. Matku ni izključeno, da se I. jug. protitub. kongresa udeleže tudi Rusi, ako bi ovire ne,bile nepremostljive.
Organiziranje I. jug. protitub. kongresa je spojeno z znatnimi gmotnimi žrtvami. Radi tega se je Narodna lica obrnila na razne činitelje za podporo in takoj prejela od banske uprave v Ljubljani 10.000 Din, od Okrožnega ur. za zav. delavcev 5000 Din. od magistrata v Ljubljani 5000 Din, od magistrata v Mariboru 1000 Din, od Rdečega križa 1000 Din itd. Večje vsote pričakuje liga še od ministrstva soc. politike in nar. zdravja, od min. prometa, ministrstva šum in rud, od S. U. Z. O. R.ja itd. 30 dni pred kongresom se bo pisala v vseh šolah v Sloveniji šolska naloga s temo »Kaj je tuberkuloza in kako nai jo uspešno, pobijamo«. Za tri najboljše naloge je razpisal doc. dr. Ivan Matko nagrade 500, 30C in 200 Din.
Lepote našega belega Pohorja
PRI SV. AREHU POZIML
Sveže smučine se vijejo kakor dolge bele niti od Sv. boifenka preko jasnih zasneženih poljan po hrbtu Reškega vrha. skozi solnčnosvetlo bliščeče se gozdove okoli Perkovega vrha, čez Sedovec mimo lesenega križa in dveh starih zidanih kapelic k Sv. Arehu. To ni samo starodavna, pristnopohorska cerkev z znamenitim kamenitim grobom mogočnega kralja Henrika, z grobom, kakršnega ima edino še sv. Modest, karantanski škof, v častitljivi cerkvi Gosposvete. To ni samo planica, po tisočih smučinah dihajoča zimska radost, veselje in življenje, odpirajoča pogled na prekrasni zimski svet, lesk in blesk širnega Dravskega polja, bakrenosvethkajočega se edinstvenega reliefa vinorodnih Haloz z Bočem, Rogaško goro, z Mazijem, Medvednico in zagrebškim Slemenom v ozadju! Sv. Areh pomeni — in še prav posebej po zimi — važno, po svoji preteklosti ve-lezaslužno, po bodočnosti, ki se mu obeta, nadepolno oporišče in izletišče za vse mnogoštevilne zimske športnike, ki na smučeh, na krpljah ali tudi brez obeh želijo uživati neprecenljive blagodati pohorske zime. »Ruška koča« ima in nudi mnogo več od tega, kar bi tujec pričakoval po njenem skromnem imenu. Ta prvi spomenik in simbol slov. plan. na Poh. je pravcato selišče, skoro tako veliko kakor župnijska vas sv. Martina,
dneh nad 30 stopinj Celzija. Tedaj prične neko tajinstveno gibanje, vrvenje in življenje v onih zasneženih, starih in okorelih smrekah, ki na severni strani obdajajo v polkrogu cerkev sv. Areha. .--Ruško« in celo planico, ki na njej stojita. V najvišjih krvinjah se začne. Kakor da bi se zbudila iz začaranega spanja in koprnenja, se .strese najvišja vejica, ona, ki je solncu najbližja in najbolj izpostavljena solnčnim pramenom. Sneg, njena odeja, njeno ogrinjalo, njen plašč, se zrahlja in pade z nje: sama pa se dvigne, poskoči kakor na mehki posteljci in s svojim čistim, zelenim očesom bistro, veselo in radovedno pogleda v prekrasno zimsko solnce, hvaležna mu, da jo je ogrelo in prebudilo. ž najvišjih vejic pada snežna odeja na nižje; solnce pripeka tudi v globino vedno topleje; zdaj tu, zdaj tani, zdaj spodaj, zdaj zgoraj se budi, tresejo in izpregledavajo veje in vejice; čudno živlienje v tej trdi, hudi zimski okorelosti. Komaj čutiš larmv. ^ pice, ki pihljajo skozi gosto smrekovje; v daljavi začuješ mehke, sladke in ubrane melodije. Morebiti pozvonja zvon v zvoniku sv. Martina, sv. Treh kraljev ali sv. Urše. Toda sape vlečejo s severa proti jugu in ni mogoče, da bi od teh treh cerkva, ki stoje vse južno od sv. Areha, zračni valovi, vzgibani od njihovega zvonjenja, segali do sem. To je milo in
prežališče. gledaš zimo okoli Sv. Areha in ves prelepi zimski svet. Id se ozira nanj sv. Aireh, takorekoč z vzvišenega stališča. Utegne te.; če si oprezen, presenetiti beli planinski zajček, kaka kuna, lisica ali srna, kaka divja koza izpod »Treh hlebov«1), tvoj pogled pa bo vendarle raiši se držal tihe idi'e in veličastne grandijoznosti, ki ju vidiš s tega sicer tako ponižnega lesenega stolpa. Pod tabo se razprostira vsa mehka milina Dravske doline od blestečega gradiča V.iltuša preko ruških in bistriških vročih vinskih goric, preko Slovenske Kalvarije, od sv. Duha. sv. Vrbana. od Bistrice in Kamnice tja do Maribora. Gledaš velik del Slov. goric do Kape'e in Radgone. Za vsem tem pa raste vedno više in kipi pod nebo Golica z nedogled-nimi snežnimi poljanami. Hochschwab, Wechsel, Schockl, en sam dolg snežen in leden zid, ki v svoji raztegnjenosti, v svoji divji raztrganosti in nebotični višini tvori pravi in prijetno učinkujoči kon trast k mehkim črtam idilične pokrajine okoli našega Pohorja in okoli njegovega Sv. Areha.
Kadar so pohorski drvarji in vozniki s svojimi enostavnimi sanmi, brini, hlodi in plohi na svojih vožnjah s pohorskega grebena od Sv. Areha doli do Ruš izvozili in izgladili zasnežene poti, ceste, jarke in globače, tedaj ima Sv. Areh najlepše, najzanimivejše in tudi najboljše sankališče. Trate, Strmice, Ovčja ravna, Apnica, Mih. Čander, Repolusk so samo nekatere postaje s tega edinstvenega sankališča. V 25 minutah lahko prevoziš na svojih sankah pot, za katero si prej do Sv. Areha iz Ruš rabil tri ure Sv. Areh pa, po pohorski pravljici sain pristen otrok pohorske zime, je prav letos tudi poskrbe' za to. da se smučarji od njega čez Glažuto brez vsake ovire po dobro izpeljani smučarski cesti pripeljejo lahko naravnost do kolodvora v Rušah. Zgradil je čez globoke jarke dobre mostove; skale pa, ki bi ovirale pot, je kratkomalo preklal in presekal, da skoz nje smukne smučar brez vsakega nanora srečno nizdol.
Zima pri Sv, Arehu je lepa in zdrava, kakor je sploh zdrava in lepa pohorska zima. A jc tudi trdovratna in vztrajni Ob Dravi in Dravinji bodo že peli drozgi in kukavice, pri Sv. Arehu bo še zima in dobra smuka. A ko se prikažeta jazbec in polh. ko se vrnejo golobje, kljunači. brinovke in komatarji, tedaj se bo moral tudi Sv. Areh s svojo lepo zdravo zimo umakniti v kot. Dr. Fr. M.
s) Tri nakopičene skale nad Šumikom.
pod katerega spada; selišče, ki se s svo-1 mehko, ubrano zimsko petje, zimska pe-
jimi tremi, vilam podobnimi, enonadstropnimi stavbami, namenjenimi dragim gostom, solnči in greje v ultravioletnih, toplih žarkih višinskega zimskega soln-ca; je selišče. ki v svojih zračnih, od bukovega soka in lesa dišečih in razgretih kotih in kotičkih nudi vsem, posebno pa smučarjem, ono toplo domačnost, ki jo od pravega smučarskega doma vsak smučar upravičeno sme pričakovati.
Nič ni mraza pri Sv. Arehu po zimi. Sredi visokih snežnih in oledenelih skladov, tik ob zasneženih smrekah, na majhnem. do tal zamrzlem ribniku stojiš, pa ti je toplo, tako toplo, da potegneš izpod cerkvenega stolpa poletni ležalnik, ležeš nanj, si odgrneš prsi in se pričneš solnčiti prav tako kakor po leti. Toplomer. ki visi ob vratih na južni steni koče, doseže opoldne v solnčnih zimskih.
Avstrijske Šilinge, italijanske lire, amerikan-ske dolarje, franke
in vse druge valute prodate najugodneje pri
Putniku
MARIBOR.
Al EKSANDROVA Tel. int. 21-22.
GESTA 35,
Konces. menjalnica. Oflcijeln! potovalni biro!...
Tujsko prometna zveza. 4863 Je obenem tudi kaj pripravno
sem in melodija mnogoštevilnih znanih in neznanih drobnih ptičev, ki v teh pohorskih gozdovih okoli sv. Areha kličejo. svrčijo, žvrgolijo in prepevajo, kakor da je- v njihovih srčecih že prava pomlad. Mislil bi, da so smrekovi češarki ledeni in trdi, da so storži, plodi in šemena na jelkah, hojah, mecesnih. javorih, jerebibrab in jelšah trdi kot kamen in zato neužitni. Pa vidiš, kako tolsti krivokljuni obirajo smrekove storže ter se kličejo š svojim glasnim, razposajenim »čik, čik«. Kalini, kraljički, kalandre. debeli pisani dleski žvižgajo in piskajo vse vprek; s Sedovca ali z bližnje Glažute kliče in se dere laška šoja: v povirju Poljskave tik pod sv. Arehom tam kjer pri Žigartu in Vranje-ku rezko piskajo oledenele žage blizu nekdanjih’ cerkev sv. Tomaža in sv. Primoža, pa se razlega do sem gori vese'o cvrčanje m čebljanje celih jat liščkov, ki ?e v svojih pisanih zimskih kožuščkih zibljejo kakor redko kje drugod na me-česnovih krošnjah, pobirajoč iz njihovih plodov sladka semena. To je prava pomlad sredi zime pri sv. Arehu.
Treba je. da zdrkneš na svojih smučeh po starih smučinah v zapadni smeri k razgledniku, ki so ga v zadnji ieseni Rušani postavili ob poti nad Čamlrovo fra-to S tega 8 m vi«n»'«čY ra/v'edn'ka. ki
lovsko
Gosooska ul. 13
Kulturne vesti
Kronika. Mestna občina ljubljanska bo izdajala revijo »Kroniko«, ki se bo ba-vila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana na najboljšem papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne priloge. Izha-’ala bo štirikrat na leto. Revija bo stala celoletno 60, polletno 30 in četrtletno 15 Din. Naroča se: Uprava revije »Kronika«, Ljubljana. Mestno načelstvo. Brez dvoma bo to naša nahtoliša revija, zato :o vsem toplo priporočamo!
Program založbe »Evalit« za novo le-
‘o. »Priia+elieva« knu/nica v Ljubljani si je sestavila /a tekoče leto sledeči kn'ižni orogratn: Unton Sinclair »Alkohol«. 117-del: H. G. We's »Roi r Marsovci«. 1. de! jn II. del; VladiH-iv Vanoma »Beg v Budin«. I. del in II. del: .1. Smelov »Ma-ry«; KlnVumd »Pbr<r!’«: Her‘~"”i t-i,der-manh »Mačja brv«. L. II. iti in, del ter Pienre Louys »Ženska in možicel)
Stran 5.
asTsea&sssŠRši
Kulturni pregled
Naša likovna umetnost
PRVA SLIKARSKA RAZST
' V terasni dvorani hotela »Orel« se danes zaključi prva slikarska razstava ■novega mariborskega umetniškega - klada v p e-tori c e«. Novi klub si je nadel nalogo hoditi skupna pota v slikarstvu, Pota, ki vodijo k naši pokrajini in človeku v njej, kar je bilo povedano podrobneje tudi že v »Večerniku« objavljenem programu. Klub tvorijo akad. slikarji profesorji- Karl Didek, Karel Jirak, Ivan Kos, Franjo Košir in Albert Sirk, ki delujejo sicer v Mariboru, Celju, Ptu-!u in Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Razstava sama je dokazala, da je med viani kluba tudi tesna notranja vez ih je kila zato -morda najbolj enotna med vse-T' dosedanjimi v našem mestu. Slikarji, k: so tu razstavili svoja dela. so večinoma že znani naši javnosti. Jirak, Kos ,n Košir so n. pr. razstavili svoja dela tudi že letos poleti o priliki prireditev Mariborskega tedna.
Ivan Kos je Mariboru najstarejši znalec, dasi po letih ni najstarejši v družbi ftilade »Petorice«. Razvoj njegove umet-'■jflsti smo lahko zasledovali od prvih po-četkov do sedanjega dozorevanja, in ugotoviti moramo, da je bil zdrav, močan. Ivan Kos stoji s to razstavo pred 'lami večinoma že kot umetnik, ki je našel svoj tipični izraz. Po svoji naravi ljubi resignacijo in statiko; ni moreč v revolucionarnem smislu, ne-v izrazu ne v tehniki. Vsa njegova dela/krajine kakor skupine in portreti, pa naj bodo grafika, akvareli ali olja, dokazujejo lirično loto statike. Za dokaz te trditve zadostuje že pogled na njegove svojevrstno, deloma zelo posrečene risbe beračev ali popotnikov. Vsi njihovi - obrazi izžarevajo ozon resignacije. Prav žato hiorda tudi ljubi ponižane in razžaljene, liudi. ki jih je življenje ocig-aiiilo za- materialno in duhovno srečo. V akvarelih kubi harmonijo barv od rahlih, liričnih, da krepkih, baladnih tonov. (Pomlad! Koroška cerkvica!). Za njegovo upodab-lianje resignacije pa služi kot primer poleg risb tudi akvarelu! portret »Dekle«, ki je sicer nežen v tonih, kakor poezija zasaniane bridkosti. V tem notranjem smislu ie Kos n. Dr. veliko nasprotje Sirku. Da vsaj od daleč tudi Jiraku.
Karel Jirak. ki razstavlja v Mariboru že nonovno, je pa vendar nekoliko blizek Kosu, dasi. na svoi način in morda najbolj v pastelu. Tudi Jirakova umetnost je statika, ne dinamika. Motivno ljubi zelo izrazito pokrajino in ljudi v njej, kar nam dokazuje, da je bil menda on sestavljalec programa »Petorice«. Po svoii tehniki upodabljanja je krepak, vča-hfcjh trd in pretrd, a zmaguje vedno s n^rmoniio fonov in barv. V njem ni re-sij^acije, precej je volje, zlasti v pokra-jini^a tudi zunanje peze. Po smeri se nagiblje k realizmu, a ga pojmuje in oblikuje čisto po svoje, podčrtuje ali briše. Od »Haloške pokrajine« do »Dela na Polju« ie razvrščena vsa ta pot. Njegovo statično upodabljanje se izraža povsod;' n -morda najbolj v olju. Tu opažamo trdoto ploskev in linij, ki jih pa oživlja izbranost barv. V »Dekletu z naših goric« je čista statika, pa tudi dinamika v »Žeji« zamira ploskovno-linijski statiki, dasi je slika po kompoziciji in barvah odlična. Največ, a okornega gibanja, je v »Likofu«. Najbolj negibna je »Potrebna skupina Curkovih fantov«, o »Portretu dekleta« sem pa pisal že poleti. Na splošno se bliža Jirak lastni dozorelosti in nam tako še veliko obeta.
Franjo K o š i r je v bistvu pesnik, posebno pa v akvarelih, kjer ljubi rahlo zasanjanost z izgubljajočim se ozadjem, nežnimi linijami in modrimi toni. Ti modri toni so njegov najgloblji izraz, iu menda ga prav zaradi tega zelo zanima voda. Najdete jo skoraj na vsaki sliki, razen na portretih. Njegov najboljši akvarel je s tega stališča »Sava pri Brodu«. Je dober, svojski krajinar ter je zlasti v pokrajini z vodo dosegel svoje najvišje izčiščenje v olju »Reka Sora«, tu je tudi tehnika najbolj dognana. V Portretih ljubi zamišljeni mrak; premočni pa so njegovi zeleni toni v obrazih, zlasti pri portretu »Mary«, kar spominja deloma na upliv učiteljev na akademiji. Ttd. skoraj docela drugačen je pa v ti«
AVA KLUBA »PETORICE«.
hožitjib. Tudi v njem prevladuje statika. Košir ima mnogo vrlin, ki jih bo gotovo znal s pridom izkoristiti.
Didek je razstavni malo, zato je sodba težka. Po tem, kar smo videli, ljubi krepkost in velike Tučne kontraste, zlasti pa temne tone. Le kje pa kje posije v vse močan svetel žarek (tihožitja). Meni se zdi najboljša še pokrajina v olju, ki kaže neko krepkost in morda tudi pot v bodočnost? Akademija mu tiči še močno v kosteh.
Na koncu »Petorice« stoji Albert S i r k, ki se mu pozna, da je zrastel iz impresionizma, s katerim se je v boju razšel. Na tej razstavi je imel olja in štiri akvarele cvetic. Tudi on ljubi ljudi v pokrajini, a krepke, ker je sam po svojem bistvu krepak in najbolj dinamičen izmed vseh. Njegove krajine so močne, svojske, v macedonskih motivih eksotične, njegovi ljudje so pa skoraj atleti. Mogel bi nam naslikati silne upornike, revolucionarje. Največ dinamike je pokazal v krepkih »Koscih«. Moč barv njegove palete sije iz »Primorske Madone«. Bolj nežen je v akvarelu, ki ga tehnično močno obvlada. Po vsem tem je najmanj zvezan z ostalimi štirimi iz »Petorice«.
Razstava je bila v splošnem krepka afirmacija novega kluba, ki mu želimo stalnosti in zdravega razmaha!
Radivoj Rehar.
Pomen in poslanstvo jezika
Predavanje pisatelja Vladimirja Levstika v Ljudski univerzi.
V torek zvečer je predaval v naši Ljudski univerzi pred razprodano dvorano pisatelj Vladimir Levstik o pomenu jezika in poslanstvu slovenskega posebej. Dasi bi bilo, tako predavanje vedno zanimivo, je bilo sedaj še aktualno, zlasti ptt za Maribor, ki si o vprašanjih v, zvezi z jezikom ni vedno in povsod do vel j na čistem.
Predavatelj je segel uvodoma v sivo davnino človeškega rodu na zemlji, tja do prvih prapočetkov govorjene besede in ugotovil, da bi bili brez nje ostali žival. Samo beseda je tista, na kateri je zgrajena vsa kultura in potem civilizacija. Ona je bila posrednica med mrtvimi, živimi in še nerojenimi generacijami; iu čimbolj se je jezik razvijal, tembolj se je dvigal človek navzgor po lestvi svojega napredka. Kaj je človeštvu jezik, bi spoznali v vsej silni globini šele tedaj, če bi naenkrat izginil. Z njim bi izginila vsa veda, izginila bi vsa kultura, uničeno bi bilo sedanje gospodarsko, socialno, politično, družabno in sploh vsako življenje, razen golega iskanja hrane in plojenja. Nič več ne bi bilo del velikih pisateljev in pesnikov, znanstvenikov in mislecev; še križ bi se vdrl v pesek nekulturne puščave.
Prav zaradi tega je jezik nekaj, kar je neločljivo združeno z. ljudstvom, ki ga govori ter je obenem glavno pri ugotavljanju narodnosti. Pd jeziku, ki ga je oblikoval narod v dolgih stoletjih iz svojih posebnosti, se dalje razvijajo njegove osebine, zlivajoče se v kulturno ter s tem vso drugo skupnost. Zato ima vsak narod svoja lastna čuvstvovanja in svoje lastne, svojske psihične tenielje. Beseda pomeni v dveh .jezikih lahko isto, ali označuje isto, pa nikoli ne do zadnjega odtenka. Tema je v slovenski besedi vsaj za las .drugačna kakor v besedi kakega drugega . naroda itd. Kato se pa jezik ne da zamenjati, kakor se ne dajo starši, človek se lahko nauči več tujih jezikov, a nobeden mu nikoli ne more do zadnje potrebe nadomestiti materinščine. Tudi oni, ki je že od rane mladosti vzgajan v drugem jeziku, nosi v sebi dušo svoje prvinske narodnosti. podedovane po vrsti svojih prednikov.
I3© teh osnovnih mislih je govoril predavatelj o našem slovenskem jeziku, ki .je kakor čudež ostal kljub temu, da so ga govorili dolga stoletja. samo kmetje, hlapci in dekle. Drugi narodi so v takih razmerah cesto naglo izginili, mi Da smo ostali, ta prav to dokazuje silno moč
našega jezika, ki je vstal z dobo reformacije v književnost in hodil potem ravno pot k visokemu kulturnemu razvoju in politični svobodi. Brez svojega jezika in mož, ki so mu dali veliko kulturno vsebino, kakor.prvi Valentin Vodnik, potem Prešeren, Fran Levstik, pa preko vseh drugih nazadnje Cankar, Župančič, bi Slovenci nikoli ne bili prišli v našo Jugoslavijo, k bratom Hrvatom iu Srbom! Če bi bili šli po poti tistih, ki so ga hoteli zamenjevati, bi se glasila sedaj pri nas namesto slovenščine nemščina, italijanščina in madžarščina. Demoralizacija bi bila objela potomce Slovencev, izrabe iz svojih lastnih kulturnih tal in nepopolno presajene v tuja.
Zato pa jezik ni stvar politike in tudi ne posameznikov, marveč vsega naroda. Ostal bo in se bo razvijal svojo pot, vršil bo svoje poslanstvo, ko tistih, ki razpravljajo o njem in njegovi usodi že davno ne bo več. Izginil bo morda šele takrat, ko bo dovršil svoje zadnje kulturno poslanstvo.
Klub književnikov v Mariboru
Maribor zavzema sicer polagoma, vendar vedno bolj resnični položaj drugega središča svobodnega slovenskega ozemlja, in to ne samo v gospodarskem in političnem, marveč tudi v kulturnem življenju. Pred vsem je treba ugotoviti, da živi in deluje v našem mestu vrsta pesnikov, pisateljev in esejistov, ki so bili doslej neorganizirani. V Mariboru samem imamo med njimi dr. Ivana Dornika. Janka Glaserja, Rudolfa Golouha. Danila Gorinška, Jožeta Kostanjevca, Rudolfa Maistra, Radivoja Reharja, Gustava Šiliha, dr. Maksa Žnuderla, dr. Iva Šorlija in Silvo Trdinovo. Zunaj na deželi pa žive še dr. Alojzij Remec v Ptuju. Cvetko Golar v Ljutomeru in Ksa-ver Meško v Selih.
Potreba po stikih med tvorci naše besede je bila očita že pred leti, vendar ne tako živo kakor sedaj, ko vstaja toliko nujnih kulturnih vprašanj. Prav to je dalo tudi povod, da je bil sklican v četrtek 21. t. m. prvi sestanek, na katerem so mariborski književniki sklenili ustanoviti Klub književnikov v Mariboru. Klub seje na teni sestanku tudi že konstituiral ter izbral za predsednika notarja dr. Iva Šorli j a, za njegovega namestnika podžupana Rudolfa G ol o u-h a, za tajnika, pa glavnega urednika Radivoja Reharja. Obenem je bilo sklenjeno, da se bodo klubovi člani sestajali vsak drugi četrtek k debatam, na katerih bodo razmotrivali vsa vprašanja, ti-čoča se svojih mariborskih in splošnih zadev književnosti in kulture.
Mimo tega ima novi klub, ki postaja javna reprezentanca književnikov v Mariboru, tudi še več drugih načrtov. Med drugim bo pripravil za mesec februar prihodnjega leta proslavo sedemdesetletnice svojega člana in enega izmed nestorjev slovenskih pisateljev, Jožeta Kostanjevca, ki jc v preteklosti nekoč izpolnjeval važno kulturno in leposlovno poslanstvo v našem narodu ter ga je na stara leta zanesla usoda v Maribor. Naše mesto je torej z ustanovitvijo tega kluba nedvomno pridobilo in se bo moglo v bodoče tudi v književnosti bolje uveljaviti, kakor se je doslej, ko ni imelo potrebnega foruma in reprezentance. Delokrog kluba obsega Maribor in vse podeželje, ki gravitira k njemu, če je bil morda kdo prezrt pri sestavljanju seznama, naj sam javi svoj pristop h klubu, ki bo potem .sklepal o sprejemu objektivno na podlagi dosedanjega literarnega dela.
Ljubljanski Zvon v novem letu
Za Božič smo dobili letošnjo 12. številko »Ljubljanskega Zvona«, ki zaključuje z bogato vsebino letošnji triinpetdeseti letnik. J uš Kozak je objavil črtico »Moške«, dr. Janko Lokar razpravo »Nastanek Cankarjevega Polikarpa«, France Bevk novelo »Križem po ulicah«, B. Borko odlomek »Praga«, Tone Seliškar pa konec povesti »Hiša brez oken«. Obzornik vsebuje N. P-eja poročilo ' »Pred Puškinovo stoletnico«, Polemika
F.	Kidriča odgovor »Ob petem zvezku Slovenskega biografskega leksikona«, Književna poročila pa ocene Adamičevega »Smeha v džungli«, Bevkove »Povesti o strahovih«.. Gosarjeve »Reforme društva«, Lippertove povesti »Od duše do duše«, Amers-Kullerjeve »Upornic« in Popovičevih novel »Reda mora da bu-de«. Likovna umetnost poročilo »Jesen-
Brez ozira kakšnega izvora je bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite jih brez skrbi! Pri nakupu pa zite na Bayerjev križ. Ima ga vsak omot in vsaka tableta.
ASPiPIN
©
V i. JugrU k. d. Z«i£rel>. G*jcvj 32.	—
Oglas je ifgistr. pod Š t*. 3w7 od I. IM- 1933.
ska umetnostna revija«, Zapiski pa imajo Debeljakovi poročili o Bosisjevem »icareu« in Lebesguejevi knjigi »Choix de Poemes« in ž njo združenih problemih.
Obenem pa objavlja »Ljubljanski Zvon« tudi program za prihodnje 54. leto. Namesto , sedanjih treh urednikov Borka, Seliškarja in Gspana, bo časopis urejeval poslej dr. Anton Ocvirk. V uvodu programa pravi novi urednik; »Kljub časovnim neprilikam, notranjim razkolom in premnogim oviram se bo skušal »Ljubljanski Zvon« v prihodnjem letu jasno Usmeriti, krepko poseči v problematiko dobe in razmer ter zavestno sodograjati slovensko literaturo, znanost, umetnost in kulturo. Tesno hoče biti povezan z elementarnimi osnovami slovenskega naroda, z njegovo preteklostjo in sodobnostjo, z vsemi stvaritvami našega duha in našega življenja. Zvest hoče ostati možem, ki so za ceno svojega življenja oblikovali slovensko besedo in misel, njegovim največjim spoznanjem, ki so nam sveta, neutajljiva in najdragocenejša dediščina. V tem blazno raztrganem,- neuravnanem času, ki neusmiljeno razkraja našo vero v bodočnost in v človeštvo, bo »Ljubljanski Zvon« oznanjal načela resničnega miru in svobode, plemenitega. človečanstva in pravega ev-ropstva. V globokem prepričanju, da je idejna in miselna svoboda edini vir vsakega plodonosnega napredka, da je etična uravnovešenost najtrdnejši temelj uravnanemu socialnemu sožitju ljudi, bo »Ljubljanski Zvon« zavračal vsako kulturno in idejno nepoštenje, vsako slepomišenje z najsvetejšimi narodnimi vrednotami, vsako socialno krivico, laž in breznačelnost. Z vso resnostjo in skrbjo se bo pa tudi posvečal samostojnemu razmišljanju o smereh in gibalih naše dobe, o idejnih, družabnih in socialnih vprašanjih, ki vznemirjajo svet in narode, o vsem, kar razgibava to morda najbolj kritično stoletje v zgodovini. Zavedati se moramo namreč, da smo tudi mi soodgovorni za stremljenja naših dni in da moramo zato brezpogojno posegati v kaos načel, misli in prepričanj, ker so tudi za nas odločilnega pomena.«
Dalje govori o razklanosti našega slovenskega literarnega in zlasti kulturnega življenja ter o potrebi združevanja, — Uredništvo hoče zbrati okoli časopisa krog najpomembnejših sodobnih slovenskih tvorcev. Med pesniki navaja kot sotrudnike Župančiča, Seliškarja, Klopčiča, Jarca, Gspana in druge, med pripovedniki Bevka, Jarca, Juša Koraka, Vladimirja Levstika, Ludvika Mrzela, Gruma, Seliškarja, Grahorja, Novačana itd. Med esejiti šteje razne naše znane znanstvenike in publiciste, med literarne zgodovinarje dr. Kidriča, # Boršnikovo, Trdinovo,. B. Merharja, dr. Ocvirka, med kritiki pa J. Koraka, Debeljaka, Jarca, Borka, Mrzela, Gspana. Bručiča, Ocvirka itd. Tako obeta novi urednik res mao go in trpamo, da bo tudi izpahni
Mladi < ,Vecemik”
Aro Ravaevalo:
Otroci kralja Ranagatre
Madagaskarska pravljica
Radlslav Rudan:
Sveta je noč nocoj
Sveta je noč nocoj, Jezušček spi,
Betlehem v soju zvezd ves se blesti...
»Mir ljudem!« se glasi angelcev spev;
»Slava Bogu!« zveni tihi odmev...
Vstani, predrami se, kdor si zaspan!
Rojen je Jezušček, k nam je poslan ...
Sveta je noč nocoj, noč vseh noči.
Betlehem v soju zvezd ves se blesti...
Radislav Rudan:
Legenda o zajčkovem repu
Ko je bil Jezušček še zelo majhen, se je nekoč igral z žogo. Sedel je na trati vrhu grička, ki je bil zelo gladek in strm ter metal žogo v zrak in jo spet lovil v ročice. Zgodilo pa se je, da nekoč žoge ni ujel. Padla je na tla in se zakotalila po bregu. Vrtela se je vedno bolj naglo v dolino, in Jezušček je zaman tekel za njo, ni je mogel dohiteti. ,
Prav tedaj je pa pokukal iz nekega grma zajec dolgoušček, in ko je videl Jezuščka, kako teče za žogo in je ne more dohiteti, mu je hotel napraviti uslugo. Spustil se je v naglem diru postrani po bregu navzdol, ujel žogo In jo prinese! upehanemu Jezuščku.
Lepo se je Jezušček zahvalil zajčku za prijaznost in1 pohvalil še njegov nagli tek.
»Res }e«, je dejal zajček, »teči znam urno, da nihče tako. pa bi tekel lahko še hitreje, če bi imel krajši rep.« Zajec je imel namreč takrat na koncu hrbta še dolgo metlico, podobno levovemu repu, ki mu je bila zares v napoto in povrhu še lepa ni bila.
»Če hočeš, ti ga skrajšam«, je rekel Jezušček, »saj sem itak tvoj dolžnik.«
»Prosim!« je pritrdil zajček.
In Jezušček je iztegnil svojo malo ročico, pogladil zajčka po dolgem repu, pa se je nenadoma stisnil in skrajšal. Postal je tako kratek, kakor je še dandanes. Zajček ga je veselo prifrknil, pomigal z brkj, se Jezuščku zahvalil ter se spustil v dir. In res — tekel je še bolj naglo ko prej...
Radivoi Rehar:
Zimska pesem
Sredi bele zime bel prihaja mož, nosi svečk ledenih in na okna rož.
V sobi pa nam v peči ogenj prasketa; kaj nam mar je zime, mraza in snega...
Še premrle ptičke sprejmemo med se: okna jim odpremo, notri naj zlete!
Koncem bele zime bel odide mož, pomlad pa prinese spet dehtečih rož ...
Živel je v pradavnih davninah hudobni kralj Ranagatra, ki je sovražil sirote, ki so lačne prihajalo pod okna njegovega gradu in prosile kruha. Kadar so povzdig nile proti njemu svoje suhe ročice in ga jokaje prosile usmiljenja, je spustil z verig svoje pse in jih naščuval nanje. Psi so se zagnali med sirote jih podirali na tla, grizli in odganjali.
Pa se je nekoč zgodilo, da je prišla pod okna gradu kralja Ranagatre zopet revna sirota, dvignila proti ofcretnežu suhi roki in prosila:
»O včliki vladar, kralj naš in dobrotni oče, usmili se me! Sirota sem brez dobre matere in skrbnega očeta. Nihče me ne nahrani, nihče ne obleče, nihče se me ne usmili. Usmili se me ti, včliki vladar, včliki kralj Ranagatra!«
»Takoj se te usmilim!« je vzkliknil hudobni Ranagatra. »Le- malo postoj in počakaj!« In je stopil k svojim psom. spustil jih z verig in naščuval na prosečo siroto. Psi so se zagnali vanjo, podrli jo na tla in grizli, da je tulila od strahu in bolečin. Naposled so jo tako oklali, da je obležala na tleh negibna, kakor mrtva.
Hudobni Ranagatra je mislil, da je sirota mrtva, zato je stopil pod okna svojega gradu, da si ogleda njeno iznakaženo truplo in sl potolaži na njem svojo hudobijo. Grdo režeč se je ogledoval negibno, vso razmesarjeno in okrvavljeno
Radivo] Rehar:
Vsako jutro , . .
Vsako jutro: »Dobro jutro!« solnce nas pozdravlja, vsak večer z »Lahko nočjo!« tiho se poslavlja.
»Ste konjičke osedlali?
Ste povili punčke?
Skuhali kosilo že za vse lačne kljunčke?
Kdor ne dela, zanj ni jela, cmender naj ostane!
Pase pure do noči, pa gosi zaspane!«
Radivoi Rehar:
%0
mmm m m	•	a
Živi zman v škotskem jezeru
Pravl}ica postala resnica!
Prvo slovstvo, s katerim se seznani otrok še preden se nauči čitati in pisati, so pravljice. Morda bo kdo, ki je že dopolnil prvo desetletje življenja, dejal mo-drijansko', da so pravljice pač samo — pravljice. To je že res, toda otroci moji, tudi tisti, ki tičite samo v »Robinzonu«, »Tarzanu« in spisih Karla Maya, vedite in ne pozabite, da ima vsaka pravljica svojo vrednost, včasih celo zelo veliko, uprav dragoceno. Cesto se vam bo dogodilo v življenju, mcJrda še v poznih starih letih, da se boste spomnili te ali one pravljice iz ranega detinstva in boste nenadoma spoznali veliko življenjsko resnico, ki je bila položena vanjo.
So pa tudi pravljice, ki jih niso napisali pisatelji iz svoje domišljije ati po domišljiji svojega naroda. Take pravljice so nastale v pradavnih dobah; nihče prav za prav ne ve kdaj. In v njih so ustna sporočila naših prednikov, ki so živeli na naši zemlji že tedaj, ko je bila čisto drugačna kakor je sedaj. Znanstveniki, ki preiskujejo preteklost človeštva, živalstva in rastlinstva na svetu, so že često ugotovili, da marsikatera pravljica, ohranjena po pripovedovanju iz rodu do rodu, naposled le ni popolnoma brez vsake resničnosti. Koliko junakov, o katerih nam pripovedujejo take stare pravljice, je zares’ živelo! Nič zato, če niso bili prav taki. kakršne jih je opisala pravljica; glavne njihove lastnosti so resnične. pristne.
siroto, nato se je pa divje zakrohotal in jo sunil z nogo v jarek.
Toda prav tedaj se je navidez mrtva sirota naglo dvignila, zakrilila z rokama in se na mah spremenila v prekrasno mladenko. In kralj je z grozo spoznal, da stoji pred njim sama boginja Carara-tra, zaščitnica trpečih, preganjanih in zaničevanih. Hotel je pobegniti, a noge so vseeno stale. Hotel si je zakriti oči, a oči so vseeno videle. Hotel si je zamašiti ušesa, a ušesa so vseeno slišala.
»Bodi preklet, brezsrčni Ranagatra, sovražnik prosečih sirot!« so slišala njegova ušesa besede boginje Cararatre. »Bodi preklet, in vsi tvoji otroci naj se spremene v kosmata bitja, podobna opicam, pobegnejo naj v gozdove in naj jočejo tam vse noči v grozo vsem, ki jih bodo slišali!«
In kakor je boginja Cararatra dejala, tako se je tudi zgodilo. Vsi kraljevi o-troci, katerih je bilo dvanajst, kakor je dvanajst mesecev v letu, so se pri tisti priči spremenili v polopice, ki so pobegnile v gozdove, se tam razmnožile in jokale v temnih nočeh. Tam jokajo še sedaj, kadar pade solnce za gore, in ne nehajo, dokler spet ne vstane iz morja na vzhodu. Tem otrokom krutega Ranagatre in njihovemu zarodu pravimo lemuri al’ polopice.
Bodite usmiljeni ž njimi, otroci moji, ker so preklete in zaklete zaradi grehov očeta svojega!
Med take prastare pravljice spadajo v prvi vrsti tiste, ki nam pripovedujejo o zmajih in bojih ljudi ž njimi. Kdo še ni slišal ali bral nobene? Gotovo že vsakdo izmed vas! Tem pravljicam so se ljudje pred nekaj stoletji ali skoraj še desetletji smejali. Mislili so pač. da takih zmajev na naši zemlji nikoli nikjer ni bilo. Pozneje pa so naravoslovci na podlagi v zemlji ohranjenih okamenelih okostij ugotovili, da so v pradavnih predpotopnih časih v resnici živele ogromne živali, ki so bile čisto podobne zmajem iz pravljic. Po velikih naravoslovnih muzejih Evrope, Amerike, Azije in Avstralije najdete dandanes lepo skupaj sestavljena okostja pošasti, ki so merile do 35 m v dolžino in do 10 m v višino. Mar niso bili to zmaji, o kakršnih govore pravljice? In med njimi so bili tudi taki, ki so imeli kožnate peruti, kakor jih imajo sedaj še naši netopirji.
Dobro, boste dejali, taki zmaji so zares živeli, pa sedaj jih ni več. Počakajte! Tako, kakor vi, smo pač mislili do nedavnega vsi. Vendar vam moram povedati, da so se kdaj pa kdaj tudi že prej pojavile v javnosti vesti, ki so zatrjevale, da so kje pa kje opazili v morju, jezeru ali velikem močvirju orjaške pošasti, ki pa so tako naglo izginile, da jih ni bilo mogoče natanko ogledati. Pred leti' smo brali v časnikih, da so opazili tako pošast v močvirjih belgijskega Konga v Afriki. Neki naravoslovec se je potem nalašč napotil v Afriko, da bi jo našel in morda ujel ali ubit. Iskal je dolgo po močvirjih, ki so mu jih črnci označili kot bivališče zmaja, zmaja samega pa le ni našel. Slična vest je prišla k nam iz Alaske v Severni Ameriki, toda znanstveniki so ji verjeli še manj kakor oni iz Afrike Kako naj bi na mrzlem severu živela taka pošast? so govorili.
Nedavno je pa vznemirila svet vest o živečem zmaju, ki je prišla iz glavnega mesta Anglije, iz Londona. Po tej vesti so letos v jeseni videli na nekem jezeru na Škotskem (severni del Anglije) večkrat ogromno, okoli 20 m dolgo pošast, ki je priplavala na površino in je zlezla celo na kopno. Da ta vest ni bila izmišljena, dokazuje najbolj to, da so pred nekaj dnevi razpravljali o njej angleški poslanci v londonski zbornici, in celo vlada sama se je bavila ž njo. Iz teh razprav smo izvedeli, da je videlo pošast najmanj 50 ljudi, ki so to s prisego potrdili: nekdo jo je pa tudi fotografiral.
Zaradi tega so sklenili prihodnje leto natanko preiskati vse jezero, tudi glO' binah, in poizkusiti vse z velikimi pri-pravami, da jo ujamejo.
Jezero, v katerem so videli žives« predpotopnega zmaja, je zelo globoko in kljub ostrim škotskim zimam nikoli zamrzne. Še bolj čudno pa je, da iz tega jezera nikoli ni bilo mogoče dobiti nobenega živega bitja, ki je postalo žrtev njegove vode. Vsako truplo je izgi* nilo brez sledu. Verjetno je torej, da žive v njem res neznani živalski orjaki, ki požro mrliče. Ker se ne samo na Angleškem, marveč tudi drugod zelo zanimajo za to zagonetno zadevo, bo gotovo že prihodnje leto razčiščena. Morda bomo tedaj našli potrdilo, da zmaji niso samo nekoč živeli, marveč žive tudi še sedaj. In potem bo iz pravljic preteklosti nastala nova resnica sedanjosti!
Robinzon Indijskega oceana
Povest o Robinzonu, ki je živel kot brodolomec na nekem otoku blizu Amerike, poznajo vsi narodi. Prevedena je na vse jezike in ljubijo jo vsi otroci. Prav zato bo vse zanimala vest, da živi tudi sedaj na svetu tak Robinzon, ki pa ni samotar zato, ker ne more s svojega otoka, temveč zato, ker sam noče ničesar več slišati o svetu. Ta čudaški samotar je Francoz Pierre Ribot. Ribot. je bil najprej mornar, nato je pa postal kitolovec. Tako je priplul z ribiško ladjo tudi v južna vodovja Indijskega oceana, tja doli do Kerguelskih otokov in še dalje do ledu južnega tečajnega ozemlja. To Je bilo kmalu po svetovni vojni, ko je dovršil 25 let. Ribot je bil vedno tih in vase pogreznjen človek, ki ni ljubil družbe. Mimo tega ga je življenje med ljudmi razočaralo, zato je o priliki nekega kitolova v južnem Indijskem oceanu sklenil dati slovo svetu in se naseliti kot edini prebivalec na francoskem otoku St. Paulu. To je majhen francoski otok, ki pa ima prijetno podnebje. Tam tli nikoli prehuda vročina, pa tudi mraza ni. Ribot živi že nekaj let Življenje samotarja na tem otoku, ki leži nekako v sredini med južno Afriko in Avstralijo. Najbližji sosedje so mu naseljenci na otoku Novem Amsterdamu, ki oskrbujejo postajo za premog, bencin in olje, katera oskrbuje redke ladje, ki vozijo med Kap-skim mestom v Afriki in Perthom v Avstraliji. Samo kitolovci, nekdanji tovariši, ga včasih obiščejo, a to včasih pomeni presledke več ko enega leta.
Smrtonosni pihalniki
Loke in sulice poznate, poznate morda tudi bumerange, ki se jih poslužujejo pri lovih avstralski divjaki, kaj so smrtonosni pihalniki, pa menda še ne veste? To so od enega do dveh metrov dolge zelo ravne ozke cevi, v katere stavijo divjaki Afrike in Južne Amerike iz bambusa ali drugega trstja izgotovljene tenke palčice, ki so na zadnji strani tope, na sprednji pa silno ostre. To so streli-ce. Tako strelico vtaknejo divjaki v opisano cev, v katero potem pihnejo z vso svojo sapo. Ta sapa odnese strelico iz cevi z veliko brzino v žival, ki jo hočejo zadeti. Divjaki se poslužujejo te priprave skoraj izključno za streljanje manjših ptic. Vendar mora biti vse zelo natančno izdelano, strelec mora znati dobro meriti, in kar je še bolj važno, imeti mora — močno sapo!
Na več e ptice na svetu
Saj Jih poznamo, boste dejal k To so noji. Ne tako naglo! Niso. Največje ptice na svetu so veliki avstralski kazuarji, ki so že skoraj izumrli. Ohranili so se samo še na nekem malem otoku ob južno-vzhodni obali Avstralijo. Tam se je zavzela zanje avstralska vlada in poskrbela, da so se v miru spet razmnožili. Sedaj jih je okoli 300. Veliki avstralski kazuar. ki je z iztegnjeno glavo večji kakor najdaljši človek, je sorodnik noja. Tudi on ne more letati, ker ni pokrit s perjem, marveč z dlako. Včasih so pa živele še enkrat večje tem sorodne ptice, pa so vse izumrle.
/OKOL
Srečne in vesele božične praznike"
želi vsem bratom in sestram
uprava in načestvo mariborske sokolske župe
Trlic jubileji našega Sokolstva
VELIK ZLET V BELEM ZAGREBU.
Naše Sokolstvo se pripravlja na dostojno proslavo jubilejskega sokolskega leta 1934. na velikem sokolskem zletu v Zagrebu. Vse sokolske edinice zagrebške župe so s polno paro na delu za veliki zgodovinski spominski sokolski dogodek, ko bo »Hrvatski Sokol« praznoval 60Ietnico svojega obstoja, 20letnico sestanka in osnovanja »Jugoslovanske sokolske zveze« in lOletnico osnovanja »Slovanskega Sokolstva«.
Leta 1874.. torej pred 60. leti, se je Osnovalo v Zagrebu društvo »Hrvatski Sokol«. To društvo je bilo Matica, iz katere se je razvila krepka organizacija, ki je pognala svoje veje v raznih krajih Hrvatske in Slavonije. 11 let po ustanovitvi prvega sokolskega društva na slovenskem jugu in samo 12 let po ustanovitvi praškega Sokola, je pričel torej tudi že hrvaški Sokol spletati svoje gnezdo na hrvatski zemlji. Pomembni jubilej 60-Ietnice Hrvatskega Sokola v Zagrebu bo slavilo vse naše Sokolstvo na velikem jubilejnem sokolskem zletu v juniju in avgustu prihodnjega leta.
Slavilo pa ne bo samo tega jubileja, diarveč tudi jubilej, ko so se leta 1914. nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojne na poziv Hrvatske sokolske zveze zbrali v Zagrebu predstavniki vsega slovenskega, srbskega in hrvatskega Sokolstva na zaupni seji in sklenili že takrat, torej pred 20. leti, da se zedini hr-vatsko, srbsko jn slovensko sokolstvo v iugoslovansko. In ta pomembni dogodek nacionalne napredne misli slavi zagrebško Sokolstvo prihodnje leto.
Leta 1924. je bil v Zagrebu velik sokolski zlet, ki so se ga udeležili tudi zastopniki češkoslovaškf, poljske, ruske in jugoslovanske Sokolske zveze, ki so osnovali skupno Zvezo slovanskega Sokolstva in tudi ta jubilej lOletnice ustanovit-ye najvišjega sokolskega foruma slavi Sokolstvo prihodnje leto v Zagrebu.
Bratskim edinicam!
Da bi se najširše plasti našega naroda seznanile s sokolskim delom in življenjem, je zvezna uprava SKJ pokrenila svojo »Sokolsko agencijo« z namenom, da zbira vesti iz vsega našega sokolstva in da jih daje na razpolago našemu tisku v vsej državi, da se na ta način vsi kraji pouče o sokolskem delu. Do sedaj je sokolska agencija to delo opravljala v skromnih mejah, in to največ radi toga, ker ji je primanjkovalo materiala, ki bi ga pošiljala za tisk. In temu so bile krive bratske sokolske edinice in niso Izvzete niti župe, ker niso dovelj cenile važnosti agencije. Če je bilo to doslej tako, ne sme biti več v bodoče. Zato tem i ^toni apeliramo na vse naše bratske edinice, da nam pošiljajo kratke in zanimive vesti iz svojega življenja in dela, ki jih bomo v primerni obliki prinašali v naši agenciji, ki bo skrbela za to, da bo o njih poučena vsa širša javnost.
Poročajte pa o vašem delu v kolikor je to za širšo javnost, o vaših prireditvah In njihovem uspehu, o nameravanih in započetih akcijah, z eno besedo o vsem, kar smatrate, da bi utegnilo zanimati najširše sloje. Vsakih 14 dni napisati po eno vest, ni težko. Uredništvo agencije pa bo skrbelo za to, da bodo dobite vse vesti primerno obliko in da bodo primerne za tisk. Prepričani smo, da bodo vse bratske edinice upoštevale naš apel in uvidele kolike važnosti je naša akcija sokolske agencije. Na ta način ne bo o delu posameznih edinic poučen samo majhen del, poučena bo celokupna javnost v državi, ki bo zvedela za vsako naše detajlno delo. Vse rokopise pošiljajte na naslov: Uprava sokolskega saveza Beograd, Prestolonaslednikov trg 5. II. Zdravo!
Tajnik:	II.	zainen.starešine:
A.	Brozovič s. r. Gj. Paunkovlč s. r.
Zagrebški Sokoli so navdušeni, da morejo združiti vse te tri velike zgodovinske dogodke v en jubilej in tako pokazati važnost in pomembnost sokolskega Zagreba, ki je slovanski skupnosti z ustanovitvijo Hrvatskega Sokola pred 60. leti dal tudi Jugoslovansko sokolsko zvezo in Zvezo Slovanskega Sokolstva.
Uvod v jubilejno sokolsko leto je bila svečana akademija, ki jo je zagrebško Sokolsko društvo priredilo na praznik zedinjenja v Narodnem gledališču. Glavne jubilejne svečanosti pa bodo na sokolskem zletu v Zagrebu. Predztetni dnevi 9. in 10. junij sta določena za naraščaj, 16. in 17. junij sta določena za šolsko mladež in vojaštvo ter tekme. Glavni zletni dnevi pa bodo v času od 3. do 6. avgusta. Izdelan je tudi že podrobni spored. Dne 3. avgusta bo sprejem gostov, razvrstitev in zvečer akademija, koncerti in predstave; v soboto 4. avgusta bodo dopoldne poskušnjo. popoldne pa prvi javni nastop na zletišču v Maksimi-ru, zvečer bodo akademije in drugi nastopi; v nedeljo 5. avgusta dopoldne bo svečan sokolski sprevod po mestu, popoldne pa drugi javni nastop; 6. avgusta bo ogled mesta, izleti v okolico, tekme in prireditve na čast gostov.
Zletni odbor je s polno paro na delu ter je razdeljen na 12 odsekov. Doslej se je že prijavilo nad 60.000 Sokolov, od teh 6000 iz Češkoslovaške in Poljske. Zletišče, ki se bo razlikovalo od vseh dosedanjih v tem, da ne bo peščeno, marveč obraščono s travo, bo v maksimir-skem parku. Na njem bo prostora za 5000 telovadcev, na velikih tribunah pa za 70.000 gledalcev. Vsi načrti za zletišče so dogotovljeni. Tudi bo ob tej priliki priredila zagrebška sokolska župa svoj posebni nastop. Vse bratske edinice mariborske sokolske župe že danes opozarjamo na te velike sokolske svečanosti v Zagrebu.
VSEM EDINICAM! Načelništvo SSKJ razpisuje za čas od 7. do 14. januarja 1934 dnevni smučarski tečaj za izvež-banejše tekmovalce in tekmovalke, ki bo na Voglu nad Bohinjsko Bistrico. Načelništvo saveza bo preskrbelo tečajnikom prenočišče in prehrano na planini Vogel, vse ostale stroške pa nosijo tečajniki sami. Posebej opozarjamo, da je tečaj namenjen samo za izvežbanejže smučarje in smučarke, ki so že tekmovali ali pa šele nameravajo tekmovati. Kdor M naporov ne zmagoval, bo moral tečaj takoj zapustiti. Podrobnejša navodila bodo sprejeti tečajniki dobili pravočasno. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se po svojem društvu prijavi župl nepreklicno do 1. januarja 1934. Zdravo! Načelništvo MS Ž.
IZ ŽUPNE UPRAVE. Opozarjamo vse bratske edinice, da smo 20. t. m. razposlali zelo važno okrožnico Župne uprave 2U XX/33., kateri smo priložili tudi različne tiskovine, ki morajo biti izpolnjene do konca tega leta. Prosimo vse brate, oziroma sestre funkcionarje, naj nam do-pošljejo pravočasno vsa zahtevana poročila. Posebej opozarjamo, da bodo morale bratske edinice v prihodnjem letu plačati organizacijske župne In savezne prispevke za vse one člane, ki ne bodo črtani pred 31. t. m. Zdravo! Tajništvo MS2,
Vaditeljski tečaj v Beogradu. Pretekli torek je bil v Beogradu slovesno otvor-jen tečaj za sokolske vaditelje. Tečaja se je udeležilo 75 zastopnikov sokolskih edinic iz vse države.
Sokol Maribor II. priredi v nedeljo 31. t. m. »Silvestrov večer« v dvorani br. Renčlja. Priprave za izbrani spored so v polnem teku, na kar opozarjamo že danes članstvo in Sokolu naklonieno občinstvo. Zdravo!
Desete mednarodne gimnastične tekme. Prihodnje leto bodo v mesecu maju v Budimpešti desete mednarodne gimnastične tekme, ki jih priredi mednarodna gimnastična zveza, v kateri je včlanjenih 26 raznih nacionalnih gimnastičnih organizacij Evrope in Amerike. V tej zvezi je včlanjeno tudi Sokolstvo pod predsedstvom sedanjega starešine poljskega Sokolstva. Mednarodna gimnastična zve za priredi take tekme vsako četrto leto in se jih udeležijo samo one vzorne gimnastične ustanove, ki so sposobne in pripravljene za mednarodni boj. Doslej so tekmovali samo moški oddelki, prihodnje leto pa se bodo kosale med seboj tudi ženske. Kateri narodi se bodo udeležili tekem, še ni točno znano, pripravlja pa se jugoslovansko in češkoslovaško Sokolstvo. Prav verjetno pa je, da se bodo tekem udeležile Italija, Francija, Belgija, Poljska, Švica, Luksenburška,
bolgarski Junaki in člani nemške telovadne federacije. Boj za svetovno prvenstvo bo težek in žilav.
Prva sokolska strelska sekcija v sarajevski župi. Sokolsko društvo Pale pri Sarajevu je prvo društvo, ki je osnovalo ,s-. ; sireisKO -—eijo z <  ..tvijo vojni ministrstva in-;.doi.iij vse olajšave in ugodnosti, ki rib uživalo stre!« žine. Tako je torej započeto ustanavljanje strelskih sekcij po društvih in četah ki bo nedvomno rodilo lepe uspehe za napredek sokolske ideje. Odslej bo orno-gočeno gojiti ta šport tudi v okviru sokolskih edinic in bo s tem preprečeno cepljenje moči po ustanavljanju strelskih družin v krajih, kjer so že sokolska društva in čete. Pravilnik za osnovanje strelskih sekcij je prejela tudi že mariborska župa, ki bo v bodočem poslovnem letu pričela organizirati strelske sekcije po svojih edinicah.
Avtomatski varnostni signal za cestna križišča
Še nekaj besed o izumu Mariborčana Čoša.
Pred meseci smo priobčili vest o izumu upokojenega detektiva g. Frana Coša iz Maribora. Funkcija njegovega izuma je, da se avtomatičnim potom v najvišje dosegljivi meri izogne vsem morebitnim nesrečam, ki bi se utegnile pripetiti na cestnih križiščih.
Tehnični zastopniki našega mesta in uprave avtomobilskega kluba, ki so svo-ječasno na izumiteljevo povabilo prisostvovali demonstraciji na modelih omenjene naprave, so ugotovili nekaj nedo-statkov tehnično prometnega značaja, radi katerih je izumitelj temeljito izpopolnil pomanjkljivosti. Tako je danes njegov avtomatski varnostni signal za cestna križišča naprava, ki odgovarja ne samo vsem pogojem, da aparati brezhibno delujejo in s tem v najvilii meri odklanjajo možnost karambolov, marveč služi tudi avtomatskemu urejevanju prometa samega na močno frekventiranih križiščih.
Ker radi pomanjkanja prostora nc moremo opisovati vseh tehničnih podrobnosti naprave same, čeprav Je po svoji konstrukciji precej preprosta, podajamo v naslednjem le nekaj podrobnosti o delovanju aparata, oziroma signala, ki bi dobro služil našim voznikom v praksi.
V vsaki dovozni smeri proti križišču je namreč viden signal na stolpu, opremljen z ustrezajočim številom raznobarvnih svetlobnih teles in s sireno. Tako je torej mogoče vsak trenutek ugotoviti, če je leva oziroma prečna decna smer, ki ji pripada leva odnosno desna signalna stran prosta ali ne, odnosno v kakšnem časovnem razmerju prihajajo druga vozila z ozirom na naše vozilo z leve ali desne strani proti križišču.
Dajanje teh signalov povzročajo vozila sama preko posebnih stikalnih naprav, vgrajenih v cestni tlak, ki jih morajo neizbežno prevoziti. Predvideni signali in njih pomen so naslednji: bela luč znak prostega prehoda; rdeča luč s prihodnjim kratkim sirenskim zvokom, znak nevarnosti, kar zahteva, da vozilo zaustavimo na prehodu samem in zelena luč s stalnim sirenskim zvokom, znak previdnosti, kar zahteva od voznika po-osebno previdnost z ozirom na ono smer v katere signalnem stolpu se pokaže signal.
Nimamo namena podati s tem člankom točnejšlh navodil za primere raznih kombinacij navedenih signalov, kor bomo to še posebej objavili v primeru, če bi se take naprave postavile v našem mestu. Vendar pa moramo ugotoviti, da je problem varnosti pri primerni disciplini voznikov na križiščih idejno zelo posrečen, o njegovi praktični vrednosti pa nas bo poučila uporaba.
Vdove.
Za božjo voljo, kaj je res, da dopisuješ z neznanim moškim?«
»Oh, vrag naj ga nosi, koder prebiva! Poslala seim mu tudi fotografijo, tisto najbolj srčkano s psičkom v naročju.« »No... in?«
»Zahvalil se je in me vprašal, če mu jpiodam psička.«
Poljčane
Za obnovitev CMD v Poljčanah
Poročali smo že na kratko, da se je pred dnevi mudil pri nas glavni tajnik CMD iz Ljubljane g. Franc Škulj, da oživi delovanje tukajšnje CMD, ki že nekaj let ne deluje. Družba, ki je tu že pred prevratom prav pridno delovala, je bila obnovljena leta 1925. Takratni centralni predsednik je med drugim dejal nekako takole:
»CMD je od nekdaj vršila najvažnejše delo. Bila je ena tistih, ki so reševali slovensko življenje in rešila je tisoče in tisoče otrok izpod tujega jarma in Še vedno v tem smislu deluje tudi naprej. Človekoljubni naši rodoljubi so se zato takrat družbe z vso vnemo oprijeli.«
2al pa je delovanje te prepotrebne družbe kmalu, že po enem letu, prenehalo. V teh zadnjih letih je tu zrasel namreč cel kup društev s celo kopico odsekov, potrebnih ln morda tudi nepotrebnih, ki so delovanje drug drugega ubijala. Saj so v vseh teh društvih delovali in še delujejo po večini eni in isti ljudje. CMD je bila, ker je njen delokrog bolj tih, tako samoobsebi potisnjena ob stran In je polagoma zaspala.
G.	Škulj pa je s svojim prihodom v nas zopet zbudil spoznanje, da smo ravnali napačno, ko smo pustili to obrambno družbo v nemar. CMD je še vedno eno najpotrebnejših društev. Njen namen: vse za narodno obrambno delo potom šolstva, je tako vzvišen, da ne smemo kar tako mimo te organizacije. Germansko orientacijo na severni meji moramo odstraniti! CMD podpira zlasti šolstvo in našo mladino na naši severni in zahodni meji, ki sta dve naši najobčutljivejši rani.
»Sto podružnic šteje danes ta humanitarna organizacija«, je dejal pri tukajšnjem obisku g. Škulj. Z nanovo oživljeno podružnico z obsegom Poljčane-Studenice-Makole jih bo 101. To smo g Škulju obljubili in obljubo moramo izpolniti. Po praznikih bo zadevni občni zbor, na kar že sedaj opozarjamo vse zavedne narodnjake. Polnoštevilna ude. ležba na tem zboru naj nam dokaže, da nam je stvar res pri srcu!
Vesele božične praznike želimo vsem čitateljem naše rubrike. Priporočajte »Večernik«, ki bo v bodoče posvečal tukajšnjim dnevnim dogodkom še večjo pozornost, tudi svojim prijateljem in znancem!
Silvestrov večer priredi tudi letos kot običajno tukajšnje gasilno društvo v vsel prostorih hotela Bauman v Peklu.
Trdovraten samec.
A.: »Tvoji upniki potrebujejo denar Moraš se bogato oženiti.«
B.: »če potrebujejo denar, naj se kar sami bogato oženijo.«
Pri zdravniku.
Mlada postavna kmetica je prišla k zdravniku. Ko mu je potožila svoje gorje, ji je velel, naj se sleče. Kmetica sr je obotavljala iu napol boječe rekla:
— Kaj vendar mislite? Saj sem !»• ročena!
— Če se ne slečete, ne morem ugotoviti vaše bolezni!
Kmetica se je pričela slačiti, udarila zdravnika po roki in se orl tem — koketno nasmejala..«
Iz življenja in sveta
Raziskovanje vsemirja
NAJVEČJI TELESKOP SVETA V AMERIKI.
Kitajske srednješolske amaconke
V Ameriki se izgotavlja velik projekt, ki bo nudil znanosti, ko bo uresničen, velike koristi. Američani so namreč pri-čeli graditi velikansko optično ogledalo, ki bo nekaka duša orjaškega teleskopa, katerega bodo najbrže postavili v Kaliforniji in bo največji na svetu. Načrt je izdelal znani amcrišiki učenjak F, O. Pease, ki je porabil za to polnih 6 let napornega znanstvenega dela. Premagati je moral mnoge težave, predvsem finančne.
Največji optični instrument sveta je Imela tudi že doslej Amerika. To je znameniti ogledalih teleskop kalifornijske Mbunt-Wilsonove zvezdarne. Približno si moremo predstavljati dimenzije tega aparata, če vemo, da tehta samo steklo tega teleskopa skoraj 4 tone. Železni okvir, ki nosi to ogledalo, je visok kakor trinadstropna hiša. Moč ogledala je tako velika, da povečuje ta teleskop svetlobo, ki prihaja z zvezd v instrument, kar U-milijardkrat. Če bi bila majhna električna žarnica navadne žepne svetilke oddaljena 12 kilometrov, bi se njena svetloba mogla* videti povsem jasno s pomočjo tega teleskopa. Izračunano je, da meri premer prostora, katerega moremo proučevati s pomočjo tega instrumenta, približno tisoč triljonov kilometrov. Slava tega daljnogleda pa bo sedaj, kakor izgloda, kmalu obledela, ker Im optik Ritchey v bližji bodočnosti dokončal optično ogledalo, ki bo še štirikrat močnejše od orjaka z Mount-Wilso-na, čigar ogledalo meri- .v premeru 2 in pol metra, dočim bo imelo novo ogledalo premer 5 metrov.
Ta drugi projekt še ni dokončan, toda
Založništvo Smith & Haas V Newyor-ku je nedavno izdalo knjigo z naslovom »Kakšna bo nova rusko-japonska vojna?« Knjiga vsebuje resne in dobro dokumentirane članke 18 vojaških strokovnjakov. Vsi avtorji te knjige sfe strinjajo v tem, d£ ni tako lahko predvideti začetka vojne med Japonsko in sovjetsko Rušijo. Zelo greše vsi oni, ki mislijo, da bo bodoča vojna s sovjetsko Rusijo za Japonsko samo lahka vojaška ekspedicija. Tudi japonski sotrudnik knjige, čeprav je prepričan, da bi se bodoča vojna na koncu vendarle končala z zmago njegovega naroda, odkrito naglasa, da bo dala zmaga japonski vojski prav mnogo dela in žrtev.
Vojaški eksperti drugih držav so manj kategorični. Ameriški general Gaves, ki je poveljeval ameriški ekspedicijski vojski v Sibiriji po ruski revoluciji in je izvrstno poučen o bodočem vojnem terenu, trdi, da Japonska ne bo mogla premagati sovjetov brez pomoči kake evropske velesile na zahodni meji sovjetske Unije.
Sovjetskemu vojaškemu letalstvu zadostuje, da uniči samo štiri japonska mesta, ki niso preveč oddaljena drugo od drugega, in sicer Kobe,' Osako, Yokoha-mo in Tokio. S takim zračnim napadom bi bila zlomljena hrbtenica japonske vojne organizacije. Druga občutljiva točka Japonske je njena cesarska rodbina, ki je središče in temelj japonskega patriotizma. Ge bi cesarska rodbina ob priliki takega zračnega napada .izumrla, bi postala vsa Japonska nedvomno žrtev popolne demoralizacije naroda.
Slabe strani sovjetske Unije, ki'jih jo zelo mnogo, so dobro znane. Industrijski predeli in središča so zelo oddaljeni od Daljnega vzhoda. Japoncem ne bi bilo nič preveč težko uničiti ruskih prometnih zvez. Rdeča vojska se bo vsekakor morala umakniti pred ofenzivo Japoncev Cim globlje bi japonske čete prodrle v notranjost Rusije, tem bolj bi bile sovjetske letalske baze oddaljene od glavnih središč mikadovega cesarstva in tem manjša bi bila nevarnost ruskih zračnih napadov. Zato je naloga Rusov, da delajo naglo in energično. V primeru vojnega spopada bo Moskva žrtvovala ma-
že se izdeluje novi, prej omenjeni projekt profesorja Peasea, ki bo s svojim teleskopom zasenčil celo Ritcheyev teleskop. Uresničenje Peaseovega, načrta zahteva vsoto 11 milijonov dolarjev. Mnogi slavni ameriški bogataši, med njimi tudi rodbina milijarderja Astorja, so dali v ta namen učenjakom na razpolago znatne vsote. Ogledalo Peaseovega optičnega orjaka bo -merilo v premeru 7 in pol metra ter bo trikrat večje od odprtine teleskopa na Mount-Wilsonn. Površina tega ogromnega ogledala mora biti brušena tako, da ne sme divergirati nit: za desetisočinko milimetra od določene oblike, ker čini večje je ogledalo, tem občutljivejše je. Že sama toplota, ki puhti iz človeka, ki stoji poleg tega ogledala, deluje na to steklo. Posebne naprave služijo namenu, da je temperatura okrog ogledala vedno enaka, železna konstrukcija, v kateri bo ogledalo nameščeno, pa bo izdelana nad vse skrbno in natančno, tako, da teža ogledala ne bo uplivala na stabilnost konstrukcije. Samo steklo bo namreč tehtalo okrog 12 ton. Kupola, v kateri bo montiran ta ogromni teleskop, bo visoka bi metrov. Železni deli tega teleskopa se bodo zgradili v ameriški ladjedelnici, kjer-.se grade največje bojne ladje.
S tem instrumentom bi bilo prav za prav teoretično mogoče doseči 25.000-kratno povečavo. Nastane pa drugo vprašanje, ali bo to praktično izvedljivo, ker je znano, da bi moralo biti mogoče tudi z navadnim daljnogledom doseči večkratno povečavo, kakor pa se v praksi dejansko doseže.*
kar celo polovico svojega zračnega parka, da bo le dosegla učinkovit trenuten uspeh.
Večina vojaških strokovnjakov v omenjeni knjigi se ne strinja z mnenjem japonskega tovariša, da je zmaga Japoncev v eventualni vpjni s sovjetsko Rusijo gotova stvar, in to tem bolj, ker Japonska nikakor ne sine pozabiti na svojega glavnega tekmeca na Pacifiku in na Daljnem vzhodu, namreč na Združene države Severne Amerike.
Pariz in vsa: Franclja imata novo senzacijo, ki menda doslej ni imela primere v kriminalni zgodovini. Priprost delavec je'namreč s ponarejeno srečko dvignil milijon, frankov kot glavni dobit.k državne loterije. V malem kraju Lons-lc-Sau-nier je živel neznan preprost zidarski delavec, ki je danes v ospredju vsega zanimanja javnosti. Mož. ki je doslej živel kakor v sedmih; nebesih, je po odkritju prevare, duševno popolnoma strt. Sanje o milijonih so uničene in verjetne je, da bo pustolovščino zaključil za Zamreženim oimom.
Risar in umetnostni mizar Jean Brli-; ki je živel v tej mali vasi, je bil lastnik srečke 24.612, serija D. Pri žrebanju državne loterije, za katero je bilo v javnosti ogromno zanimanje, saj so bili milijonski dobitki, je zadela srečka 24.611, serija C, milijon frankov. Ko je Bru čital vest o tem in primerjal srečko, ki je zadela. s svojo, mu je začelo utripati srce. Samo ena številka in druga črka, pa bi bil srečni dobitnik milijona.
Ves dan je bil nemiren in misel na glavni dobitek mu nikakor ni šla iz gla-ve. Zvečer je sedel za mizo in s finim rezilom odstranil zadnjo številko srečke, prav tako pa tudi izbrisal serijo. Tam, kjer je bila prej številka 2, je prav dovršeno narisal številko 1, serijski C je pa nadomestil z D in tako je postal kar naenkrat lastnik glavnega dobitka. Možni imel namena slepariti, hotel, je s .srečko imponirati samo svoji nevesti Mariji Campon. ki naj bi vsaj en dan živela v
Mlečna vojna v Budimpešti
Pred mestnimi vrati v Budimpešti se je pred dnevi pričela ogorčena »mlečna vojna«. Kmetijsko ministrstvo je z neko svojo naredbo prepovedalo neposredno preskrbovanje prebivalcev madžarske prestolnice z mlekom in je odredilo, da morajo mlekarice odslej vse mleko oddajati mestnim mlekarskim zadrugam, seveda po maksimiranih cenah, kar je bil tudi glavni vzrok »bele vojne«. Pretežni del mlekaric ni hotel prodajati mleka na ta način, temveč so ženske izjavile; da mleka pod nobenim pogojem ne oddajo mestnim zadrugam. Poskušale so celo predreti policijski kordon, kar se jim je na nekaterih krajih tudi posrečilo. Policija je pohitela za njimi in jim posode z mlekom vred zaplenila. To je ostale mlekarice tako razjezilo, da so enostavno odprle svoje posode in razlile na cesto nad 5000 litrov mleka. Mimo tega so se dejansko lotile stražnikov, ki so hoteli preprečiti tako uničevanje mleka. Policija je morala nekaj najbesnejših amaconk spraviti »na hladno«.
Jubilej prvega Wrightovega poleta.
Dne 18. decembra leta 1908., torej pred 25 leti. se je posrečilo znanemu letalskemu pionirju Wilburju Wrightu na an-vburski planoti blizu Le Mansa pri njegovih zgodovinskih poskusnih poletih prvič se obdržati v zraku 1 uro. 54 minut in 53 ter dve petinki sekimde. V tem času je preletel Wriglit zračno črto 62 milj. Anglija je pripravila za ta dan v vsej državi velike svečanosti in proslave, med katerimi bo pa glavna odkritje spomenika na čast napredka letalstva. Spomenik, ki je" zelo velik, je zasnoval kipar Laudonskv v spomin na VVriglitov zgodovinski polet.
Dva soda vina za Hitlerja.
Dva mlada vinogradnika iz Offenbur-ga, na.Badenskem sta odšla 3Q. oktobra t 1. peš v Berlin, valeč pred seboj dva soda izvrstnega badenskega vina. To darilo sta namenila Hitlerju in sta tako pred dnevi privalila svoja soda v Berlin. Hitler iu je sprejel v posebni avdienci, .
Američanom diši vodka.
Iz Rige'poročajo, da je prejelo tamkajšnje ravnateljstvo monopolske uprave iz Združenih držav Severne Amerike naročilo za več stotisoč steklenic vodke. Že nedavno je bilo poslanih iz Rige v Ameriko 2000 steklenic, kar je bilo za Američane očividno le majhna poskušnja.
iluziji, da je milijonarjeva nevesta. Ta šala se mu je izvrstno posrečila, nato pa je srečko posodil pismonoši Debartu, ki .ib bil tudi zaročen, češ, naj še on potegne svojo nevesto. Tudi v tein primeru ie bil dosežen zaželjeni efekt. Debert pa ie nato srečko posddil svojemu znancu Louisu Gorilboisu.
Cornbois srečke ni pokazal svoji zaročenki, temveč se je peljal v Lons-le-Saunier, kjer je svojemu bratu Roge r ju povedal, da je zadel glavni dobitek in da .ie rodbina čez noč obogatela. Roger naj gre po denar ,,v- Pariz, kamor ga bo spremljal. Brat je bil naravnost vzhičen; stekel je v hišico, kjer je njegov oče čevljar bpš nabijal podplate na čevljih. Izirgal nVu je. čevelj iz rok iu ves radosten plesal po delavnici. Omamljen od veselja je štarenju dejal, naj vrže škarpe v kot, češ, da mu,ni treba delati. Že naslednjega dne se je odpeljal z bratom v Pariz, kjer so jim na pristojnem mestu denar brez nadaljnjega izplačali. Mirno je prestel ves denar, ga spravil v aktovko in zapustil poslopje. Brat ga je čakal pred vrati. Vzel je 15.000 frankov ter o-stal v Parizu. Louisa pa je poslal domov, češ. da naj denar spravi v banko. Brat je denar res naložil v zavod, toda že 48 ur pozneje je bila sleparija odkrita in po vsej deželi so začeli zasledovati ponarejevalca srečke. Ko je Cornbois v listih čital dolga poročila, sc je sam javil oblastem. Orožniki so aretirali njega in bru-fa, risar Bru je pa začasno pod policijskim nadzorstvom.
V neki dekliški srednji šoli v Šanghaju se je pripetil te dni nenavaden incident. Raynatelj kulturne sekcije Kunčen bi bil moral imeti v tej dekliški šoli predavanje o morali in o obnašanju deklet voh če, Ker se pa po predavanju ni vrnil domov, je njegova žena telefonirala v šolo, toda zaman, ker nikakor ni mogla dobiti telefonske zveze. Obvestila je policijo in takoj je odšlo več policijskih uradnikov k šolskemu poslopju. Ker je bil vhod zabarikadiran, so morali policisti s silo vdreti vrata, nakar so ugotovili naslednje: Zaradi izključitve dveh tovarišic so bile dijakinje silno ogorčene in so takoj, čim je ravnatelj pričel predavati, planile nanj, ga preteple do nezavesti in ga nato zaprle v neki sobici. Ker so se ba- j le posledic svojega nepremišljenega dejanja, so dijakinje prerezale telefonske žice in zabarikadirale vse dohode v poslopje. Policija je osvobodila nečloveško pretepenega ravnatelja, ki je zadobil tudi več izredno nevarnih ran in hud živčni zlom. Med mladimi amaconkami je bila uvedena stroga preiskava.
Knjižnica cesarice Marije Lnize na dražbi.
Po vesteh angleških listov je prišla te dni v Londonu na dražbo znana dragocena knjižnica cesarice Marije Luize. Za to dražbo je bilo v vsej javnosti velikansko zanimanje. Knjižnica je bila prodana za 4000 funtov šterlingov, kar pomeni v naši veljavi okrog tričetrt milijona dinarjev.
Ponarejevalnica španskih bankovcev.
Po poročilih agencije »Ilavas« je odkrila policija v Vigu zelo spretno skrito izdelovalnico ponarejenega denarja. V tej skriti tiskarni so se ponarejali bankovci španske državne banke, katerih so izdelali ponarejevalci za približno milijon peset. Precej ponarejenega denarja so tudi že spravili v promet.
Turčija noče Židov.
Turška vlada je zavrnila prošnjo carigrajske židovske občine, da bi dovolila 30.000 židovskim beguncem iz Nemčije bivanje v Turčiji. Vlada je motivirala svoj sklep tako, da je v Turčiji že itak dovolj brezposelnih domačinov in da bi priselitev Židov izzvala pri prebivalstvu nezadovoljstvo.
Ukraden dar za Hitlerja.
V Sydneju v Avstraliji je bil pred kratkim obsojen na 6 mesecev zapora neki mladi Nemec, ki se je pred 8 leti naselil v Avstraliji, kjer je iz avstralskega vojnega muzeja ukradel zvonec nemške vojne ladje »Emden«. Pri zaslišanju je izjavil, da je ukradel zvonec samo zato, da bi ga ob prvi priliki poslal kot dar Hitlerju, ker ga zelo ljubi in spoštuje.
Sale
Oster odgovor.
Mazač: Že deset let prodajam to izborno zdravilo in vsi, ki ga kupujejo, so ž njim zadovoljni. Še nikoli nisem slišal, da bi se bil kdo pritoževal.
Pacient: Seveda ne, ker mrtvi molče.
Čuden bolnik.
Žena: Oh, kako nervozna šem! Moj mož je bolan, pa moram noč in dan paziti nanj.
Prijateljica: Kaj nimaš strežnice?
Žena: Imam. pa je zelo lepa.
Ciganska.
Šel je cigan mimo mesarja, ki je prodajal klobase. Da sc pošali, reče mesar:
»Ciganče, hitro se mi zlaži, pa ti dam klobaso.«
»Maram jaz za dve klobasi.« odvrne cigan, »ena mi je dovelj!«
»Pa saj sem ti samo eno obljubil!«
»Ni res, dve si rekel!«
»Lažeš, cigan!«
»No, če lažem, pa mi daj tisto klobaso, ki si jo za laž obljubil.«
Reče cigan tako, popade klobaso in gre dalje po svoji poti.
Skrb.
— Crv skrbi mi razjeda mozek radi današnje hude krize, — je tožil Miha svojemu sosedu, ki mu je nato odgovoril:
Uboga živaiica, kmalu bo poginila od gladu -..
Pogledi strokovnjakov v bodočnost
KDO BI ZMAGAL V RUS KO-JAPONSK1 VOJNI?
Šala in sleparija z žalostnim koncem
Francoski delavec dvignil dobitek na ponarejeno srečko.
ortne vesti
Nogometaši so zborovali
V SLOVENIJI OSTANE
2a občili zbor Jugoslovanske liogo-#*-tne zveze, ki je vrhovni organ nogometašev, ki je bil 17. t. m. v Beogradu, je vladalo med članstvom nenavadno za-mmanje, ki je bilo spričo važnih vprašani dnevnega reda vsekakor utemeljeno Priprave posameznih skupin tudi leto* niso bile nič manj intenzivne ko zadnja leta; lov za pooblastili se je vršil v znamenju že znanih in več ali manj obrabljenih programov s poudarkom opredelitve v smeti dveh glavnih točk dnevnega reda, t. j. vprašanja drž. prvenstvenega tekmovanja in avtonomije sodnikov. V območju LNP so klubi ostali V okviru dosedanjih grupacij,'varujoč že Prislovično razcepljenost. Deloma je pridobila skupina Ilirije. Pri presoji dela zvezne uprave pa je bil stvarni opazovalec izključno navezan na tajniško poročilo g. Miodraga Pavliševiča, ki je v 300 strani obsegajoči knjigi prikazal delo, izvršeno v pretekli poslovni dobi, kakor tudi smernice za bodoče.
Zanimati utegnejo posamezni statistični podatki, iz katerih se more zaključiti na stalni napredek in silo našega nogometa. V letu 1932 je bilo včlanjenih 624 klubov, ki so razporejeni v 14 podzvezah s skupno 14.170 verificiranimi igralci, tako, da prednjačijo nogometaši pred /šemi ostalimi športnimi vejami, ki so včlanjene v Savezu sportskih s..veza. Na prvem mestu je Zagreb s 108, slede mu Beograd s 84, Subotica z 61, Skoplje s 54, Niš in Osijek s 47, dočim šteje Ljubljana 46 klubov itd. Na organizacijskih stroških zveze in podzvez izkazuje poročilo letni znesek 700.000 Din in so samo klubi 10 podzvez prispevali znesek
473.000	Din. Pravilno podčrtava tajniško Poročilo opasnost, ki preti ne samo razvoju, temveč že obstanku večine klubov Zaradi vedno naraščajočih javnih dajatev. Doslej so bili manjši klubi v glavnem navezani na dohodke tekmovanj, ki pa stalno padajo. Po odbitku 15% za igrišče, 7% za zvezo in podzvezo in 1914% za takse, kar da skupno 41%% od bruto dohodka, je razumljivo, da ostanek ne zadošča niti za kritje stroškov sodnika, reklame in varnostne službe, kaj šele za potovalne in vzdrževalne stroške moštva. Napoveduje pa se celo zvišanje javnih davščin na 40%, kar bi vsekakor imelo za posledico nazadovanje — če že ne likvidacijo prav onih manjših klubov, ki se že sedaj le z največjimi žrtvami članstva vzdrže na površju, ker ni verjetno, da bi že itak pojemajoča aktivnost redkih mecenov zmogla nove obre-
VSE PRI STAREM.
•
menitve. Kot posebno značilnost bi še omenili, da je »odbor za suzbijanje profesionalizma« obravnaval le en primer, četudi so sc prav v tej poslovni dobi udomačile metode tkzv. holding-klubov (Zg. Kašelj, Turopolje itd.). Sedanje pojmovanje amaterizma pač marsikaj prenese.
O samem delu skupščine bi bilo omeniti le dva sklepa: 1. Sistem drž. prvenstvenega tekmovanja ostane nespremenjen. Udeleženci so znani, in sicer: BSK, Hajduk, Hašk, BASK, Jugoslavija, Gra-djanski, Goncordia, Primorje, Sparta (Zemun) in Split. Ligaši so si sicer prizadevali, da znižajo število udeležencev na 8, ker je jasno, da se bodo deficiti z udeležbo Sparte in Splita le še povečali. Pri tem pa so jim »mali« klubi prekrižali račune prav z lansko bistroumnostjo ligašev, ki so v obrambo pred »malimi« določili za spremembo sistema večino, ki pa jo niso dosegli. Ligaška petletka torej ostane. 2. Nogometnim sodnikom je priznana avtonomija, s čimer preneha dosedanji način delegiranja sodnikov po podzveznem odbora. Značilno je. da na zboru niti eden nasprotnikov te vsekakor upravičene zahteve sodnikov ni skušal zagovarjati dosedanjega sistema. Istočasno pa so bile izdatno znižane sodniške pristojbine, s čimer je ustreženo zlasti manjšim klubom, ki često niso kasirali niti za sodniško takso.
V ostalem se je skupščina bavila z vprašanji manjše važnosti in je — kakor običajno — prepustila iniciativo za bodočo poslovno dobo novi upravi, ki je
ostala nespremenjena. Če izločimo event. športno korist Primorja in sodniško avtonomijo, moremo ugotoviti, da ni imelo zborovanje na sedanje stanje v Sloveniji nobenega upliva. S tem, da je ostal ligaški sistem, bodo tudi v bodoče vsa stremljenja osredotočena na uspehe v domači ligi. Jesenski del tekmovanja še ne dopušča točnih zaključkov, izvestne prednosti pa je dati Iliriji in Rapidu. Lanski prvak ima pa še vedno možnost, da svoj položaj bistveno izboljša, ker igra vse tekme doma. V času zimskega odmora bo dovolj prilike, tako za izpopolnitev moštev in notranje klubske organizacije, kakor tudi za rešitev nekaterih vprašanj, ki so v jeseni ovirala normalni razvoj tekmovanja. Tu mislimo v prvi vrsti na vprašanje SK Rapida. Večjo pažnjo pa bo treba posvetiti skupni izdelavi programa težjih neobveznih tekem, ker bo le tako mogoče dvigniti kvaliteto moštev in zanimanje občinstva. Doslej se tudi še ni izvedel že napovedani zdravniški pregled igralcev. Organiziranje številnih divjih klubov bi bilo hvaležno delo okrožnega odbora. Strokovna predavanja zlasti o pravilih nogometne igre so doslej tudi le> točka v programu O. O. In to in še marsikaj (a o tem drugič) bi bilo do pričetka .pomladanske sezone izvršiti, da nas ne najde nepripravljene.
Zimskošportna postojanka Sv. Lovrenc na Pohorju
Postaja Sv. Lovrenc na Pohorju ob koroški progi je mrzla v svoji samoti in nihče ne sluti, da odpira pot do planinskega bisera, trga istega imena, ki se pokaže po 10-minutni vožnji z avtobusom. Prekrasen plašč je razgrnila zima tu okrog in ustvarila najidealnejše terene za smučanje in sankanje, za stare in mlade. Po raztegnjenem trgu vodi nad
Josip Rcsenbers
valčni mlin, trgovina s sirovimi kožami in deželnimi pridelki
Maribor. Slovenska u’ica 2
Telefon 21-56	Telefon	21-56
kilometer dolga pot, po kateri se sankajo otroci kljub mrazu 10 do 15 stopinj pod ničlo ves dan. V okolici, kjer so idealni smuški tereni, kakor le malokje, pa bliskajo smučke dan na dan.
Prav živahno je na skakalnici, ki je center vsega zimskega življenja. Na njej vsak dan pridno trenirajo naši »kanoni«, ki so že lansko leto ob otvoritvi, kakor tudi pri 50-kilometrski tekmi na Pohorju opozorili športni svet nase. Pa tudi naj-mlajši se poskušajo na skakalnici in se prekucujejo, da jih je veselje gledati. Skakalnica, ki je v najboljšem stanju, je oddaljena komaj 10 minut od trga. Zadnje dni smo dobili nov sneg in vsa pobočja so pokrita z debelo plastjo, tako, da so izgledi za praznike naravnost idealni. Prav vsakdo, ki nas bo obiskal se bo naužil zimske lepote in čara našega kraja in ne bo mu žal, da je prebil nekaj uric med nami, ki se po pravici naziva-mo gostoljubni. Okrog in okrog trga na raznih pobočjih pa prireja agilni SKL smučarske tečaje za začetnike in izvež-bane. Starejši in drznejši imajo odtod najlepšo in najkrajšo pot v višine div-nega Pohorja na Klopni vrh, Pesek, ali pa Ribnico na Senjorjev dom. Tudi nekaj tujih hlačarjev se že smuka tod 0-koli. Gostilne in razne privatne hiše pa imajo pripravljene tople sobe, ki čakajo in vabijo z dobro postrežbo in nizkimi cenami. Najlepše boste preživeli letošnje praznike, če pridete k nam. Tudi pripravlja smučarski klub Silvestrov večer pod devizo »Skok 1934.c
Sankaška tekma na Štefanovo utegne
biti prav zanimiva tako za tekmovalce kakor tudi za gledalce. Spričo velikega števila prijavljencev se je prireditelj pobrigal tudi za primerno oskrbo reševalne službe. V ta namen je oskrbela ruška podružnica SPD potom ruškega Rdečega križa za progo dve reševalni postaji, ki bosta postavljeni na najnevarnejših mestih. Z ozirom na dokaj ugodne snežne razmere in ostro konkurenco je pričakovati, da bo dosežen na tej tradicio-nelni sankaški progi rekord. Razen že objavljenih so poklonili darila še sledeči! g. Drago Roglič več parov nogavic, tvrdka Pinter & Lenard sanke in SPD Ruše sanke. Rok za prijave je podaljšan do jutri opoldne, in sprejema prijave še tvrdka Šport - Stoječ na Trgu svobode.
ISSK Maribor - zimsko-sportnl odseli. Na splošno željo članstva se ponovi na Štefanovo 26. t m. enodnevni smuški poduk v Pekrah. Odhod 26. trn. ob 8. z Glavnega trga (Velika kavarna). Za one, ki pridejo kasneje ali popoldne, dobe vse podatke v gostilni Tomše (Pekre), kjer je tudi skupni obed. Istočasno opozarjamo člane, da se vrši na Silvestrovo izlet k Ruški koči. Natančnejši program se bo pravočasno objavil.
PGSGJHMH R. 1.10. P. MARIBOR. HHKBPHI BOM
ustanovljena 1. 1882.
Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Ke^crvni zaklad' 8.800000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Denis Diderot:
Skrivnosti
Roman.
13
Dasi sem se v zaporu močno prehladila in sem zaradi slabe hrane oslabela, sem se s pomočjo svoje krepke narave naglo popravila in mogla nadaljevati svoje delo. Na papirje, za katere sem vedela, da jih sestra tie bo zlorabila, nisem pozabila, ker vedela sem, da so ji v napoto. Neka dobra priložnost je opravičila lepo mišljenje, ki sem ga imela o svoji tovarišici. Ko smo nekega dne klečale pri večerni molitvi skrite za visokimi klopmi, sem čutila, da me je potegnila za obleko, prožila mi roko in v njej mal listič, na katerem so bile napisane sledeče besede:
»Zelo sem se bala za vas. Kaj bo s spisom?«
Čim sem prebrala te besede, sem pa-nirič prežvečila in pojedla. Dolgo mi ui
bilo mogoče odgovoriti, vse do posta, ko so pričeli Parižani hoditi na naše glasbene prireditve. Imel sem lep glas, ki ga niso pokvarile vse moje muke, zato sem imela takrat malo več svobode. Poučevala sem več redovnic v petju in med te je spadala tudi moja prijateljica Za časa nekega odmora sem jo odvedla na stran pod pretvezo, da jo hočem posebej poučevati, in med tem ko je ona pela. sem ji govorila:
»Vi poznate mnogo ljudi, jaz pa nikogar; moj načrt je nevaren in nočem, da bi zaradi njega trpeli, žrtvujoč se za mene. Rajše umrem, kakor da bi dovolila da vas kakorkoli osumijo, ker bi vas taka smnnja mogla uničiti, dasi bi morda meni pomagali. Tudi če bi mi mogli pomagati, za tako ceno pomoči nikoli ne
bi mogla sprejeti.«
»Ne govorite mi o nevarnosti,« mi je odgovorila, »povejte ml rajše za kaj gre?«
»Spise, ki sem vam jih izročila, mora dobiti dober odvetnik, ki pa ne sme vedeti iz katerega samostana izvirajo, a mora odgovoriti.«
»Kaj ste storili z mojim lističem?«
»Ne bojte se! Pojedla sem ga.«
»Poizkusila bom vse.«
»Vse to sve se pogovorili med tem, ko je ona pela. kadar je ona govorila, sem pela jaz, kadar sem pa jaz pela. je ona govorila. Ostala je tudi zvesta takrat mi dani obljubi in mi je že čez nekaj dni na isti način javi’a prvo sporočilo. To re je zgodilo o priliki nekega cerkvenega koncerta, na katerem sem dosegla s svojimi učenkami zelo velik uspeh, tako da je bilo navdušenie poslušalcev večje kakor v kakem gledališču, kar je pomenilo za postno dobo pravo pravcato skrunitev. Za časa odmora se je posrečilo meni iu moji prijateljici, da s\» se oddvojili
od drugih. Prijela me je za roko in mi naglo govorila:
»Kdo ve, če bove še tako kmalu našH tako ugodno priliko za razgovor. Vašega spisa nisem čitala, slutim pa kaj vsebuje in kmalu vam bom lahko že izročila odgovor. Če bo odgovor povoljeti in vam uspe uvesti obravnavo radi razveljavljenja zaobljube, bi bilo vsekakor dobro govoriti s kakim pravnikom.«
»Na vsak način.«
»Toda, kako boste to storili?«
»Tudi za to bom poskrbela...«
»In če se bo zadeva ugodno razvijala, se mar ne bojite preganjanja, ki vas čaka?«
»Nobeno preganjanje ne more biti strašnejše od tega, kar sem že pretrpela.«
»Tega ne vem.«
»Mimo tega si ne bodo utpali nastopiti s silo proti meni.«
»Zakaj?«
(Dalje prihodnjič.)
kot darilo dobrodošlo:
čedne športne srajce
elegantne modnesrajce
udobne pižame
kratke in dolge
nogavice
modne šale,
žepne robce
naramnice
v bogati izbiri
Kartolej
najcenejša oblaga za tla po m8 Din 30*—
W e k a
Al
««
Maribor
Aleksandrova c. 15
Maribor, Gosposka 14
Kupuite
tople volnene pletenine pri
izdelovalcu I
M.Vezjak,Vetrmjskal7
Smučarski pulovri, bluze Itd. Smučarske obleke!
POHIŠTVO!
Produktivna zadruga - mizarskih mojstrov, r. z. z o. z., preje: Vetrinjska ulica 18, se je preselila v nove lokale: Aleksandrova cesta 28, hiša Feniks.	4922
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne boste več rabili, še vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažiti. emajlirati, poniklati. vse krog ljične. ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shfamba koles In motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in soiiduo delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. , Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo.	47,36
ZA BOŽIČ priporoča Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta 18, delik. trg., kranjske klobase, dalmatinski • pršut, ovčji sit in razne dru-. ge 'delikatese.	4911
Mali og
Razno
POHIŠTVO
astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V, VVeigl
JOS TICHY l.N DRUG.
Konces. elektrotehnično po djetje, Maribor. Slovenska 2. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorlev. lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah ________________
RESTAVRACIJA »JERUZALEM«
Vetrinjska ulica 3, Kirbišova hiša, na Štefanovo 26. decembra velik koncert z domačimi kolinami, domača močnata jedila, prvovrstna,kuhinja, izborna kapljica. Se priporoča gostilničar	4913
Halo!	Halo!
HALO!
Kdor hoče za božične praznike dobro in poceni vino piti, mora v gostilno Omulee priti, tam dobi liter staro in novo po Din 6.— do 8, . Priporoča se gostilničar v Studencih. ■ ___________________1?14
1 SPALNE
in* jedilne sobe. šperane. iz kgvkaškega orehovega lesa. Dolitirape ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. pre‘ples; kane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	 2460
DRSALKE BRUSI
dobro in poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica, Tattenbachova ulica 14 ________4838
Cepite od Din 16'- dalj
BUČNO OLJE
vedno sveže, priporoča J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja. Maribor, Taborska ulica 7.	,	4074
SANKE,
prvovrstne in zejp poceni, kupite prid tvrdki Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ulica 14.	4650
Priporočam
bogato zalogo I pksvlf, nogavic, »amoveinlc, parila xa dam«,In goapodo, razn* erabn« toaletno
predmeta in najrazličnejše vsakovrstno perilo.
MAKS PUCHER
Maribor. Goipoeka 1®
Vse blago je poceni in iz priznanih avetovnih tovarn!
ZLATO.
zlatnike m Platin kupuje po najvišiih dnevnih cenah Mariborska aiinerija zlata, Drozgova ulica 8
COUCHl. ZOFE, MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju, Vetrinjska ul. 26.  4413
KRATKO ŽELEZO 1
(za kovače in ključavničarje.) okroglo, ploščpato. vogalno, fasonsko itd. se proda po nizki ceni pri Rudolfu Kiifmannu, Maribor, Meljska cesta 25.
4917	_________
POBIRAM NEVIDNO
zanjke pri svilenih nogavicah Kormanna nasl., Gosposka ulica 3.	4929
„Tivar“ obleke, plašče itd. po tovarn, cenah
J. L AH
GL.TRG 2
KRASNO STANOVANJE
iz 2 sob. predsobe, sobe za služkinjo, kuhinje in shrambe, oddani; kraj Tezno, mesečno, Din 500.—-. Vprašati Kovina«.	489b
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom dam v najem 1. januarja 1934, Tattenbachova ul. 26, pritličje, levo.	4916
SOBO
jako lejK), separirano. oddam za Din 180.—. Magdalenska ulica 23, pritličje.______4926
SOBO
opremljeno, oddam tudi s hrano najraje dijaku. Naslov v upravi »Večernika«.	4S89
Oddam lepo opremljeno
Piiljubljeno božično darilo
sifoni, platno za perilo platno za rjuhe platno za kapne damast atlas gradlnl namizno petilo žepni iobci
v najboljši kakovosti
SEPARIRANO SOBO
z uporabo kopalnice. Magdalenska ul. 35. 1 ndstr 4898
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, električ-
no lučjo oddam, ska ulica 50.
Magdalen-4901
PISALNI STROJ in Valvasor I. in II. Izdaja, tudi Koroško, naprodaj. Ugodni plačilni pogoji.-Naslov v upra vi.	4929
Kupim
KUPIM HRANILNE VLOGE
vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini. Oferti tia
upravo pod »Kupčija«. 4924
Službo išče
PAPIGE#
tigrice (Wellensittich) na pro daj. Cvetličarna Požar, Tyr-ševa ul, 36 (Gosposka ulica). 4899
SADJEVEC,
60 hi po Din 1.50 na prodaj. Jakob Urbančič, Poljska ulica
11, Pobrežje.	4937
VAŽNO OPOZORILO!
 Naznanjam, - da izdelujejo
lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od Din 30.000 naprej, kakor tuai vsakovrstne zidane hiše, vsakovrstne ograje (plotove), no va tla, vsa popravila v zidarski in tesarski stroki točno, dobro in solidno po najnižji ceni Zglasiti se ie pri podjet-iu Franc Spes, Tržaška cesta 27, nasproti vojaške bolnice ali v stanovanju Linhartova pl. 18, Maribor.	4921
KOLOBARJE
po 5.— Din prodaja Gnilšek, Razlagova ulica 25.	4893
PERJE, PUH,
madrace, otonjanc, flanelaste in vatirane odeje najceneje pri NOVAKU, Vetrinjska 7. Koroška 8.	4897
KUPIM STARE URE.
zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršuiem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor.	2323
TRGOVSKI VAJENEC
z dve in pol leti učne dobe išče mesto za uadaljno uče-nje. Ponudbe pod »Močan, pošten« na upravo. 4925
Službo dobi
Prodam
OBLEKA ZA SMUČARJA
srednje velikosti (trikot-lo-den) ugodno na prodaj. Naslov rmvc uprava. 4919
TRAJNI KODRI 100.--DIN onduUranje 6 Din, striženje 6 Din, dijaki 3 Din, dijakinje 4 Din, pri Marici Požar, gledališki frizerki. Vetrinjska ul št. 11.	4938
EKSTRAKT dr.zo.z.
LiubUana —Gosposvetska 8/1. — Pravi ogrski
golai-ekstrakt
dobite v špecerijah in delikatesah tudi v Mariboru. Komad za 6 do 8 oseb 4 dinarje.	4772
DRSALKE,
štev 25, znamka, Polarvverke Remsclieid, od lanskegga leta. prodam za 70.--- Din, Taborska 7.	4890
OFICIRSKA UNIFORMA
In sablja, fina, nova, srednje velikosti, ugodno naprodaj. Naslov v upravi.	4895
KOŽUH ZA NA VO&
lisičja koža, na prodaj. Naslov v "upravi »Večernika«.
4906	________
RADIO.
5-cevni Super, prodam za Dm 2000.—, tudi na obroke. R. S. Magdaj^nska ulica 79.	4864
PRODAJALKO
za trgovino z mesnimi izdelki iščemo. Potrebna kavcija Din 4000.~r. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro. »Prodajalka«.	4870
Posolilo
Lokal
Iščem s 1. januarjem
DELAVNICO
za slikarstvo, Franc Ambrožič. Slovenska ul. 26	4920
lil
Ma ibor Go poska 14
Budilke Din 55
samo pri Kiffmanno
TRGOVSKI LOKAL
v Gosposki ulici oddam v na jem. Srečko Pihlar. Gosposka uljca 5.	4900
Pouk
NEMŠČINA
v 6 mesecih! Lahka metoda! Zajamčen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih Naslov v upravi.	4894
ENGLISH LESSONS.
Miss Edith Oxley.' Krekova ulica 18. II.	4699
PARISIENNE DONNE
Lecons de irancais. Lipavec. Tržaška cesta. 53.	4700
in
pisarniške potrebščin® kupite najboljše v
1
MARIBOR Aleksandrova c. 13
ZA BOŽIC
NAJL3USSE DARILO MLADINI
60.000 DIN POSOJILA
lfa sigurno vknjižbo iščem za dobo dveh do treh let. Ponudbe pod »Industrija« .na upravo »Večernika-«. -	4851
Sobo lice
PISARNIŠKO PRAKSO
nudi reflektautom(injam) za sodelovanje večje novo gospodarsko podjetje. Prednost trgovska šola, znanje jezikov Lastnoročno pisane ponudbe pod »Izmenjalnica« na »Mar-stan«,'- Slovenska ulica 22-(Znamko priložiti.) 4936
Stanovanie
JUTROVE
MLADINSKE
KNJIŽICE
DOBITE 3IH PO 12 DIN V UPBAVI „JUTRA“ IN „VECkRNIKA" MAR BOR, GOSPOSKA ULICA 11
STANOVANJE.
dvo- in trisobno, oddam Ne-krep. Smetanova ulica 59.
• ' • r 4849
Rnte Kragič Marinič
operni pevec
Mira Kragič Marinič, roj. Glas
poročena
Split
Studenci-Maribor
Manufaktura na
Mat*?
R®
st\et
\Y>o*
Telefon 22-32
Preselifveno naznanilo!
Obveščam p. n. stranke, da sem preselil svojo poslovalnico v nove in močno povečane prostore v svoji
ni vsak poljudni prejemnik. Ako želite nekaj prvovrstnega, oglejte si pri nas novodošle radio modele prvih svetovnih tovarn.
Telefunken — Evropa in Svetski super Hornyi>hon — 3, 4 in 10cevni Super Berllner — Standard Super
Neprekosljiva selektiviteta in čistoča zvoka. — Nizke cene.
Odplačila na obroke. Kulantna zamenjava aparatov. Strokovna postrežba.
Zato sem sedaj v stanju priporočati p. 11. občinstvu v mnogo pove* čanih poslovnih prostorih svojo znano in bogato sortirano zalogo lestencev, svetiljk, likalnikov, kuhalnikov, pečenjakov itd., kakor tudi vseh ostalih elektriško-instalacijskih predmetov in potrebščin. Potrudil se bom še nadalje, da bom izvrševal instalacijska dela vseh vrst točno in kar najcenejše.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	4§86
TRG SVOBODE 6
Najnovejši amerikanski aparati ravnokar dospeli iz New-Yorka.
Alojz Rečnik, elektro-inštalater
Pozor!
Pozor!
Speciialna strokovna delavnica
SMUK!
NajveČja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic, rokavic itd. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni . in športni trgovini
Tomaiii, Maribor
Ulica 10. oktobra St. 4
Obiščite nas in oglejte si brezobvezno naše blago!	4578
Od 1. de 20. januarja
velika
inventurna
prodala
Velika zaloga — Solidna izdelava — Nizke cene
ftekiarna Ivan Kovačič
Maribor, Slovenska ulica 10, Koroška c. 10
Aktovke, ročne in ooloval-nevovčeve den»rn'ce.listnice, tobačne mošnje, kov-čeke. nahrbtnike, gamaše itd. so najprimernejša
Božična
darila
Zelo zoižane cene! Prepričajte se!
Če želite prihraniti sebi in darovancem razočaranje, oglejte si neobvezno pred nakupom
ceno, kvaliteto ter izbiro v specjjalni trgovini daril
Trpinov bazar
Maribor, Vetrinjska ul. 15
Velika izbira, najnižje cene pri
^aribor, Aleksandrova c. 13
Tukajšnja elektrotvrdka Karl Florjaniii
Kdo si ni ife lelel tako majhne Votokamere, da bi Je lahko nosil neovirano vedno s seboj In sl lake zbiral povsod lepe spomine T
Sedaj je tu -
naimaniii in nalcenejil fotoaparat na svetu
ULKA-KAMERA
'a navite filme, je majhna 45 mm X 41 mm V 40 mm samo 7 dkg težka, se noti v žepa, izgleda kakor igračka, je pa resen aparat z Meniskus specialno lečo, F 1:8,31 mm gori ščne daljine, ima specialen zaklop za MOMENT N E in ČASOVNE snimke, daje OSTRE, ČISTE slike 2 X 2 era, njegov mehanizem je OOV.tSENO PRECIZEN, pa tako ČUDOVITO PREPROST, da doseže tudi OTROK izredno lepe uspehe
in stane v črni izdelavi ......... Din 69*—
v niklasti izdeavi..... » 84*—•
elegantna usnjata škatlica ........ » 29'—
film za 8 posnetkov.......  „	9*50
(en snimek stane torej komaj Din 1*19)
Razpošilja PO POVZETJU
ULKAzr lova GEČ A GNUt, Maribor, Glavni trg
Fotoatelje MAKART v Mariboru, Gosposka ulica 20, razvija Ulka filme ZASTONJ. Išče se zastopnike v Ljubljani in večjih krajih.
na Glavnem trgu 23 (levo od mosta na velikem sadnem trgn)
nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo
novodošlih izbranih lestencev
po zelo ugodnih ceuah. — Velika izbira ostalih svetilnih teles, elektromaterijala, žarnic, likalnikov, kuhalnih plošč i. t. d.
IX I 1768/33 9
Dne 5. februarja 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Ztmljiška knjiga Studenci vlož. št. 238 Cenilna vrednost:	Din	59.37H*—
Najmanjši ponudek: Din 31.085'32
V oslalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 4. decembra 1933.
3RKOB PERHRUEC
Ha debelo!
Telefon 25 80
Ha drobna!
Uečno u zalogi: rum, konjak, liker, sliuouka itč
V M a r i b o t o, Jne 23. TIT. T933.
Mariborski »V e č e r n i fc « Jutra
Stran 11.
Mariborski »Večernik« Jutra
Ljubi Boiiiek prinesi
našim malikom
praktična in cenena darila
Tople pletene Jopice, iz dobro ovčje volne, naprej ?d
Puloverje s patentno zaponko, pletene, iz čiste volne......................	.	SO*-
Dekliški predpasniki, iz tiska in.klota, dobro pralni . . ......................44-.	20'-
»T elemarko-majlce. zelo pripravne za__( šport, naprej od ... ,....................28*»
Otroški domači čevlji, dobra kakovost .
Nogavice. rokavice, šale in kapice priporoča
C. BUdefeldt. Maribor
Gosposka ulica 4
Vel. 22-25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltena, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26-30 samo D. 32.—■,
Za gospode primerno kupite v specialni modni trgovini za eosoode
p £§$ A*’Gosposka ul. 34
[ iBillSei nasproti Ljubljanske kred. banke
Ženske copate v lepih desenili. zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65,—. ža moške copate iste cene. Tudi visoke z zaponko in iz klobučevine (moderne barve).
Stanovanjska oprema
Maribor, Gosposka 36
preproge, linoleji, zavese, bla go za zavese, blago za pohištvo, odeie, prevleke za postelje. posteljno perje in gosje perje tapetniško, železno in pohištvo iz medi. Reducirane cene! Ceniki se pošiljajo brezplačno!	4701
Samo s praktičnimi/ vendar lepimi darili bodete res razveselili. Najbolj primerno:
srajee, pižame, .samovezniee, vsa moška moda, nogavice i. t, d. v največji in najlepši Izbiri
JOS. KARNICNIK, Glavni tr§ 11
Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125,— moški melton čevlji z usnjem obšiti D. 145.
V nedeljo, dne 24. decembra odprto.
Ceneni moški polčevlji. črni ali rjavi, z usnjenim podplatom. V boljši izdelavi D. 128.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba štev. 11, se vrši dne 27. decembra 1933 ob 10. uri dopoldne dražba in prodaja
1 vile z vrtom
v raznih modnih barvah
v Mariboru, Krčevina, Praprotnikova. ulica št. 4.
Sodno cenilna vrednost: Din 124.894.—* Najmanjši ponudek: Din 83.26L.7Q
Čevlji iz gumija, z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem. Črni ali rjavi od D. 135.— dalje.
Velika izbira najmodernejših oblik!
Kupujte kvalitetno blago!!
Ni dražje, ampak znatno trajnejše in boljše.
Oglejte si naše izložbe!
pristen črn ržen kruh le zelo redilen!
Ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in zdrav,
*	s
ler se zato vsem turistom, restavracijam in delikatesnim trgovinam najtopleje priporoča.
Glavna zaloga: Maribor, Betnavska c. 43 in Glavni trg, v trgovini Jos. Skaza, prej Sirk. Podružnica: Nova vas
Maribor, Gosposka ulica 17 Ptui, Siovenski trg, (Petovia)
iimiiiiiiHiHiHniiHiiiiiiiiiiiuiiiiiHHHiiimniiniiHiiL Mm.mmniinniiiimininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiuiiiniiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiiiininniininiiiiiiniiimiiiiiiimiiminiiiniiiMiL
mm ime mkovhe mu
Centrala : MARIBOR	Podružnica : CELJE
v novi na ogiu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej IUANOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na ktifiiice in tekoči
račun proti nafugodnefšemu obrestovanju	se.
JVafbolf varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina a celim avottm premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kutantno
^fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil lllillllllllllllllllNIlIllIlllllIllllllllllIllllllIlilllllllilllllllllllliiiiiiliiiiiiiini^iiiiiiiiiniiiHiiHHiiftuiiiniitiiniiiiiiiniHniiMiin^
*--■	"■	j	------ - --------■■■  ------------------------------------------ W V--"«"-	    —----------------------------------
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja iti urednik:	RADIVOJ	RRHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskf'r*i!i	d.	d	orcdstavnil
STANKO DRTFt.a v Mariboru