ta ofenziva v Afriki v delu armada je dobila iz Amerike dovolj boj-letal in tankov, da je pripravljena udariti p0 Nemcih in Italijanih in jih izgnati iz Libije. L S 17. sept. — Na fronti v severni Afriki je vedno bolj Pj »'n Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja angleška arma? Pso fn^Vo Proti armadi osišča, ki ima zasedeno Libijo. An-E!;b izdatno število ameriških letal in tankov zadnje čase P°lnoma pripravljeni za ofenzivo. Vesti iz Kaire poročajo zadnje dneve o spopadih na egiptov. skc-libijski meji. To znači, da ste obe armadi tipljeta in skušata dognati, kje je fronta najšibkejša. Iz teh malih spopadov se zna vsak čas razviti močan spopad. Tudi nemška poročila iz Berlina namigujejo, da *se nekaj važnega pripravlja na libijski fron. ti in da bo začetkom oktobra "zavrelo." Takrat bo tukaj namreč veliko hladneje, ker bo poletna vročina ponehala. V pondlejek je neka nemška cklepna kolona prodrla 35 milj daleč v Egipt, toda Angleži so jo vrgli zopet nazaj. Nemci so hoteli očividno preskusiti, kako so Angleži pripravljeni in kje je njih glavna moč. -o- Brez skrbi! Ko je zadnji teden predsednik Itioosevelt, naznanil, da bo ameriška bojna mornarica streljala na vsako bojno ladjo osiščalei jo dobi na ameriški strani Atlantika, so Nemci na vse mile viže jezikali. Finito Mussolini je bil pa čisto miren rekoč: "Kaj me briga, saj Italija nima nobene mornarice." ^zahtevajo prehod Um skozi Janele ^ ^'Turčija, 16. sept.-Bol-; da ta dovoli pre-' Ijpfkemu bojnemu ladji, Dardanele v Črno '/i^^evje obstoji iz os-ltoi> etle podmornice in ^ Bo?ednih ČQlnov- sama nima ta- Hdj? 1)0J ne sile, se sodi, iprJulijanske in da jih ^tSala na Bolgarij°' da Se V!ačin spravila v Cr- r bi- se pridružile -11 ladJevju. '(:], .,Je Bolgarija "kupi-[ f;,je od Italije, bo An-li, ^ estirala pri turški 6 Vj d°volila prehod 'dardanele, ker je \ 'tlanica osišča, torej I !l jjT^r—o—— L Angleži obkolili ^esto Perzije 8t, u' 8'lavnem mestu \ Se sestali ruska in ; <>d rtn,ada, ki sta prišli h obne strani. Dočim je % in °lilo mesto, so šli % častniki v me- j mest0 so Prišli X'-Pa^utarji, ld so h^tal! -la me" ^ zasedli vsa pota, f Rusi so imeli [\le/.en°> predno so do-—_ |Vk Mšel k poroki t APrišel na kratek Znidaršič, sin I y jo ubral po Kije^J žem oni transport J Res sem jih došel .J vi, med njimi tudi J nesel mojo ropotiJ0 J tedaj tako drago*5"1 J terega mi je brž da pogrel, se zahvalil J korakal vesel po ullL p nje ruske prestolih pa malo pomudim0- ^ Kijev, ki je datfe^ krvavih bojev Je rusko mesto, ter £3 $ vil neki Kij. ZgojV kraja sega še Pre ^t1 rojstvo. Tu je bll°v/ no iz zgodovine P1 v, 1 jen je starih SlOV® so še Grki naziva".^ vanski rodovi nih ruskih planj'^,^ razna imena kot: .^s ljeni ob srednje"1^, pra, z mestom tf Severjani, Dre vi j3'1 p< stenu), Sloveni ^^ jezeru, z glavni"1 ^ gorod, in še razna ^ ska plemena, katel ^ I vadi preobširnosti Prva prestolica Novgorod, blizu " ^ njim je pa to čaS j(rJ in sicer leta 882 P ^ je iz Novgoroda P M nji ruski knez 0 ^ Pl ter nazval K i je ^ . gii'l skih mest. O'dsi[eJ>, vali veliki ruski K A ji tedanje razdeljena na ^ yli Veliki knez P* n avtoriteta, ker te naslova "car." v/j Najbolj odlič^j/ ki je stoloval v j()|?J Vladimir i. J je prištet svetm e,l je pokristjanil ^j!) J Rusijo. Rusi s silno izne-v,am povem še eno lf8tiio Znanec iz Indije> ka~ Vam ga predstavili, ni Ne se ne i(e ^ Afra, ampak ni (ajev Ue s^avni poglavar nJ'egovo ime je Win- Vi ^inetou .— t" je hiastnii, davi. "Ni mogoče "C"" ali ^ ~~ res —?" f,^ je res, kakor je Jaz Old Shatterhand. Jfoov Ste na zaPadu (i]:. 0 veste, da sva neraz- "V prijatelja?" % ]e dej&1- isvoj 81 opomogel. Pravi slTočeta je biL ^ ~~ povejte, kaj pa Počenjate tod —?" lfŽSfiai Cisto nedolžno. ^ 111 ttiu zadjal še en uda-V"! uteSnil razmišljati. %0„ga Thomasa Meltona fr ' * »ajprvo v Egiptu, fe jj. pa izsledili mesto 6g0VeSa sina Jonatana, je odpravljal v Tu- felJsm°> da bo n'ajbrž pL . » Pa smo šli za njim. Kkl 1 smo bili, da nas bo Jal na pravo sled." MoJ1110 se zmotili. Našli '%li b7°vega očeta." e me je negoto- j ttcij °natanov oče je vaš ko1 agasi Kalaf ben Sem, da vam bom ^ v^edlie zanimivosti. Ali ^ai) 2an*mivo, kar sem Povedal?" ^Hj^s prosim, pustite ti j; • Kaj so meni mar Jaz sem Small Orleansa, vi in pa me čisto nič | [ifij^ 3e in mislil oditi. Ki^ Sem ga za roko. ' Počakajte še, sir! da nočete imeti ,V0J ln z m°.iimi tova-«titi>a Pa je, ali nimam (SC Posla z vami. Vdlti! če bi hoteli Si,, ,J, sili> Vas bom silo- ml it i % e 8 Pogledom, ki je % obeilem plašen in sS* » !l*iiv -i J«8tal. °Vek ste! In zato ■j* t)^1 Pfi meni tako dol-\ ki > tistega Amrei-I lton je spremljal Jona-J1 l>t>aebna Potovanju v Ori-^v t.ikeJ v Egipt in ki mu i^Viiinie kakor vam> j'V'Hunter, in ki je Jt)o^0rleansa." 4m ga" je skorajda te*1' s® jJH s tistim vašim kol V %°masom Meltonom \ i P,ohoda llad I biti ■J® tukaj čisto blizu 0(lim." 0 njem!" 111 vendar je tisti VieSa ki bi se m0~ A, i^0 živo zanimati! »V J mu 3e prav tako V Se tri"16 mogo^e! ^ani-ti,'ki : 0l:aH, pravim, za i***6 ime! KaJ V V,1' da niste pra-y] v^ter V ne mislite, da bi Ihi S'llV| S v' da A \' *a j fe pravi Small 111 Še t0 lahko tudi do" sVXj*?° dobro vem, ■V^ dokaze!" ^ Silnici." \\ ' ^v aj ves^e V1 0 iV Živ človek ra- iu-'v^i Predal v njo." j udi jaz sem po- \ jj11 ^e samo jaz, tu- 1 ^mery Bothwell 'AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1941" , JU __^ i "Domišljujete si!" "Prav nič. Res je. Naj vam povem, kako se je zgodilo! Saj se še spominjate, da sta z Winnetouom skupaj stanovala v isti kabini na ptovanju iz AJeksandrije? Sami ste si ga izbrali za sostanovalca. Radi bi bili vedeli, pri čem da smo z vami, pa smo naročili Winnetouu, naj vas opazuje. In Winnetou je odprl oči. In njegove oči so, kakor pač veste, zelo ostre. Opazoval vas je in videl, da ste zelo skrivnostno pogledovali v listni, co in jo s*krbno shranjevali. Pa si je mislil, da utegne biti v tisti listnici nekaj, kar bi zanimalo tudi nas. In zato je prevzel vlogo žeparja. Ko ste zaspali — in spali ste dobro, ker imate seveda mirno vest — vam je izmaknil ključ iz hlačnega žepa — mislite si! — odprl kovčeg, kamor ste shranili listnico, jo preiskal in jo prinesel nam. Pregledali smo jo in prebrali nekatera važna pisma, važna za vas in za nas, in nato je nesel žepar Winnetou listnico spet nazaj in vam vtaknil ključ v hlačni žep. Ničesar niste opazili. Priznati morate, da bi bil Winnetou sijajen žepar, če bi ne bil slučajno poglavar Apačev. Iz vaših pisem smo posneli, da ste pristni in pravi Small Hunter." Iz njegovih pisem smo posneli seveda vse kaj druga. Pisal mu jih je njegov oče Thomas Melton iz Tunisa v Aleksandri-jo, zvedeli smo iz njih za ves njun zločinski načrt in potrdila so naša sumničenja, da je naš spremljevalec res Meltonov sin Jonatan. Laži-Huntfer je seveda dobro vedel, kaj je v pismih, dobro je tudi čutil, da se mu le rogam in da dobro vem, kdo je, ni pa ve-<, del, kaj nameravam. Nagnal sem ga v zagato, ki iz nje ni ve-d,el izhoda. "Okradli ste me!" je dejal, da bi vsaj nekaj povedal. "O ne! Saj sem vam pravil, da vam je Winnetou vrnil listnico z vsem, kar je bilo v njej. Le eno nam lahko očitate da smo namreč bili nekoliko radovedni. Tudi nocoj vas nočem okra-sti. Priznam sicer, da listnico nujno potrebujem, pa ne bom vam je vzel v spanju, ne! Niti na misel mi ne hodi. Sami mi jo bodete dali." "Ne!" se je zadri. Vse do tedaj sem govoril prijazno četudi s porogljivim glasom. Na njegovo robato kričanje pa sem povedal odločno in s poudarkom: "Pa bodete! In če je ne daste, vas prisilim!" "Nimam je pri sebi. Pustil sem jo v kovčegu, ki sem ga dal shraniti konjskemu kupcu Bu Marami v Zagwanu." "Motite se! Takih važnih pisem nihče ne pušča v rokah tujih, nezanesljivih ljudi. Vzeli ste listnico iz kovčega, ko ste se izkrcali pri Ras Chamartu, in tudi danes jo imate pri sebi. Videli smo, da ste jo imeli večkrat v rokah na potovanju in da ste jo vsakikrat spet vtaknili v žep." Potrkal sem inu na prsi. "Tule je! Otipati se da!" Umaknil se je in ogorčeno vzkliknil: "Ne dotaknite se me! Tega ne dovolim!" "O, še mnogo več bodete radi dovolili! Pazite!" . Obrnil sem se k častnikom. Govorila sva z Johanatom angleški, niso naju razumeli. Pa zadostovalo je nekaj besed v turškem jeziku, ki ga laži-Hunt-er ni znal, prijeli so ga, vrgli na tla in zvezali. Vzel sem mu listnico, vse dru-gq pa mu pustil. Odnesli so ga k ujetim Ayunom in ga skrbno zastražili. Zahvala Prav lepo se zahvaljujeva najinim hčeram, zetom in sploh vsem prijateljem, ki so nama priredili presenečenje za najino 30 letnico zakonskega življenja in sicer 30. avgusta. Hvala lepa za tako krasno darilo "front room set." Hvala lepa vsem ženam, ki so nape-kle toliko potic in pripravile tako okusna jedila. Seveda pri tem pa ni manjkalo tudi dobre pijače. Natakarji so bili precej zaposleni ta večer. Prav tako pa so bile pridne tudi dekleta, ki so stregle na mize. Hvala vam vsem. Nikakor pa ne smeva pozabiti Fabčevih, ki so naju na tako spreten način odpeljali na farme. Lepa hvala pa tudi našemu muzikantu, ki nas je držal tako zaposlene, da je bilo vse veselo. Nama pa še danes zableste solze veselja v očeh, ko premišljujeva, kako je bilo mogoče vse tako naskrivaj napraviti. Ob enaki priliki sva vam pripravljena povrniti. Sedaj naj se pa še vsakemu pose-boj zahvaliva in sicer: Mr. in Mrs. Louis Fabec, Mr. in Mrs. Frank Bokar, Mrs. Louise Germ, Mr. Frank Germ, Mr. Tony Germ, Mr. in Mrs. Joe Germ, Mr. in Mrs. Ed Kofal, Mr. in Mrs. Tony Fabec, st., Mr. in Mrs. T^ny Fabec, ml., I Miss Kristina Fabec, Mr. in j Mrs. Frank Zigman, Mr. in Mrs. I Joe Picely. • Miss Anna Picely, Mr. i n Mrs. Victor Hočevar, Mr. in Mrs. John Rejtar, Mrs. Mary Strumbel, Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Louis Kro-mar, Mr. in Mrs. Tony Strumbel, Mr. in Mrs. Joe Strumbel, Mr. in Mrs. Tony Lozar, Mr. in Mrs. Charles Bokar, Mr. in Mrs. Louis Bokar, Mr. in Mrs. Dominik Blatnik, Mr. in Mrs. John Kaplan, Mr. in Mrs. Louis Barle, Mr. in Mrs. Joe Jančar* Mr. in Mrs. Karl Strekelj, Mr. in Mrs. Matt Zakrajšek, Mr. in Mrs. Avgust Kofal, Mr. in Mrs. Emil Hoffert, Mr. in Mrs. Frank Ozimek,, Mr. in Mrs. Tony Furlan, Mr. in Mrs. John Furlan, Mr. in Mrs. Tony Melber, Mr. in Mrs. Majk Mel-ber, Miss Agnes Melber, Mr. in Mrs. John Zdankizewitz, Mr. in Mrs. Joe Kobal, Mrs. Frank Mikus, Mr. in Mrs. John Pon-caldo, Mr. in Mrs. Valentin Trtnik, Mrs. Angela Arko, Mr. in Mrs. William Purgert, Mr. in Mrs. Charles Novak in Mrs. Andrejček. Če smo mogoče katero ime pomotoma izpustili, prosimo tiste, da nam oproste in se jim želimo istotako lepo zahvaliti. Torej naj velja najina srčna zahvala vsem skupaj. Vam hvaležna, Mr. in Mrs. Frank Mirtič, 14011 Glendale Ave. --o---- Muha je vznemirila astronome V zvezdami v Pasadeni so odkrili nekaj posebnega. Na neki I fotografski plošči, ki so jo bi-I li tam posneli in razvili, so ugo-jtovili dotlej neznano zvezdo, j Skrivnostno pegic6 je bilo vide-I ti popolnoma razločno in učeni ! možje so bili vsi razburjeni. , Svoje odkritje so objavili takoj z majhno beležko, a potem i so celo vrsto noči opazovali ne-j bo da bi dognali še kaj novega o novi zvezdi. P0 štirinajstih dneh so pa morali s temi opazovanji, ki so bila brezuspešna, nehati. Zvezda, ki se je bila tako nenadno pojavila, se ni hotela več prikazati. Na zadnje pa je natančnejša preiskava pokazala, da je bila v zvezdar-niški temnici, ko so ploščo razvijali, sedla na plast muha in njene sledove so astronomi smatrali za novo zvezdo. Nenavadni običaji na Ki tajskem in v Afriki Enonogi kralj tanga V Rumuniji je zopet dovoljeno dvoboje van je, a to samo aktivnim in rezervnim častnikom. Na Kitajskem precenjujejo sinove, kar se da, tako da je usoda hčera pogostoma zelo žalostna. V mnogih delih Vzhodne Afrike pa si domačini nasprotno želijo prav mnogo žen: skih otrok. Vzrok za to pa je popolnoma gospodarske narave. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče. Ko pričakuje novega otroka, sklene včasih že pred njegovim rojstvom z družino svojega bodočega zeta kupno pogodbo za primer, da se bo rodila hči. Zotova rodbina izroči očetu često že kmalu po rojstvu bodoče snahe tele kot naplačilo, najpozneje pa vsekako potem, ko izpolni deklica drugo leto. Ker plačujejo obroke v nadaljnih letih običajno z največjo točnostjo, je umljivo, da je vsaka hči za zamorskega očeta vir znatnega dohodka in da pazi zato nanjo skrbneje nego na sinove. Ce dekle umre, preden se poroči, mora nje oče namreč vsa naplači-la vrniti in to mu povzroči lahko hude gospodarske težave. Posledica teh nenavadnih običajev je ta, da je umrljivost dečkov dosti večja.nego umrljivost deklet. Ce zboli dekle, pride zamorec kmalu po belega zdravnika, ki se ga drugače izogiba, a če mu zboli sin, se običajno za zdravnika niti ne zmeni. Iz tega seveda ne smemo sklepati, da bi bili moški potomci za zamorca brezpomembni. Sin je nasprotno edini, ki lahko izvrši potrebne daritve svojim prednikom in s tem svojemu očetu. Ker pa je med zamorci r a z š i r j eno mnogoženstvo in imajo tako vedno nekoliko sinov, je oče glede teh stvari brez skrbi. Hčere pa mu večajo bogastvo. Nova križar ka North Carolina na preiz kušnji. Slika je bila posneta, ko so bile oddane salve iz devet, 16 palčnih topov. Izstrelki so odleteli v daljapo 26 milj na Atlantiku. Križar ka je dobro prestala to preizkušnjo. Ladja pa ima tudi deset 5 palčnih topov, ki so tudi prestali najtežjo preizkušnjo. Bil je Argentinec, ki je svet in Evropo seznanil s tangom, ali -prav !za prav sin nekega španskega Baska, ki se je rodil v Argentini. To je bil Casimiro Ain. Oče Ain je bil majhen mlekar in sin Kazimir je delal sprva kot nameščenec mestne uprave v Buenos Airesu. Že tedaj, bilo mu je kakšnih dvajset let, je bil strasten plesalec. Navdušen je bil zlasti za tango. Končno se je domislil, da bi se odpovedal pisarskemu poklicu in se posvetil ves samo temu plesu. Postal je plesni učitelj, in sicer učitelj tanga, ki so se začeli tedaj zanimati mladi ljudje liz odlične družbe v Buenos Airesu, med tem ko so očetje teh mladih ljudi tango še zavračali. Kmalu pa je Ain spoznal, da Buenos Aires še ni pravo delovno področje zanj. Zapustil je Argentinijo, odšel je v Evropo in učil tu novega plesa. Storil je to s tolikšnim uspehom, da je v Evropi tango prej postal goden koft družabni ples nego v svoji prvotni domovini. Ain je predvajal tango na prvi mednarodni plesni tekmi v Parizu, ob začetku našega stoletja. Pozneje je v tem mestu ustanovil kabaret "Garron," v katerem ie dolgo nastopal in kjer sO neredki bogati Argentinci v svoje presenečenje odkrili, da je tango v elegantnem Parizu priznana stvar. 'Kralj tanga' pa je kmalu nastopil tudi zmagovito pot skozi Evropo in Severno Ameriko, postal je učitelj vojvode Manchestrskega, lady Astorje-ve, severnoameriške milijonarke, plesal je tango pred kralji in cesarji, učil je tudi Rudolfa Valentina, plesal je v Rimu, Šanghaju, v New Yorku, in se je po štiridesetih letih slave umaknil končno v svoje rojstno mesto. Postal je star mož, ni bil več "kralj tanga," temveč so mu dali ime "stari očka tanga." S težko poškodbo na nogi so ga oddali v bolnišnico in končno so mu morali nogo amputirati. Tri tedne po amputaciji je umrl kot tih mož, ki mnogi žalujejo za njim. -o—- Prvi bankovec Leta 1684, v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja, kakšnih 400 mož. Tedaj si je uprava Nove Francije izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane zadolž-nice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je monsieur de Meules, vodja uprave, ustvril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so vzbujali veliko pozornost. -_o- Smrt zavoljo starostne oslabelosti Ravnatelj patološkega zavoda vseučilišča v Filadelfiji dr. Karsner je po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zavoljo starostne oslabelosti izredno redek pojav. Po njegovih dognanjih se telesni stroj tudi v primerih, ko gre na videz za starostno oslabelost, ne ustavi dokončno zavoljo obrambe, temveč večinoma zavoljo poznih posledic nekdanjih infekcij. Te infekcije lahko zapuste svoje sledove še tedaj, ko je prava bolezen že davno ozdravljena. Prijazno vabimo Pri nas serviramo vsak petek ribjo pečenko in ob sobotah po-hane piščance. Na razpolago fino 6% pivo in vino. St, Clair Beer Garden 23126 Lakeland Blvd. EUCLID, OHIO. Zobozdravniški urad se odda Odda se zobozdravniški urad s 4 modernimi sobami; vse udobnosti: čakalnica, urad, toilet in kopalnica. Vse v prvovrstnem stanju. Vprašajte na 6409 Superior Ave. (218) Pohištvo naprodaj Želi se prodati nekaj pohištva, skupno ali vsak kos pose-baj. Oglasite se na 5905 Pros-ser Ave., zadej, zgorej, in sicer po šestih zvečer. (219) Grocerija naprodaj Proda se grocerija, ali pa se zamenja za stanovanjsko hišo. Trgovina je v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (218) Radie-slika poslana iz Moskve nam predstavlja rusko vojaštvo v napadu rut nemške postojanke. Napad je bil izvršen pod silnim topovskim ognjem., Nemci so se sicer srdito otepali, a vse njih prizadevanje je bilo brezuspešno. Beer parlor naprodaj Proda se Beer parlor, ki ima D-2 licenco. Nahaja se v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. ________(218) Poceni avto Pontiac avto v j ako dobrem stanju naprodaj; 1934 izdelka, ima še mnogo let rabe; lastnik gre iz mesta; cena samo $65. Avto lahko vidite na 878 E. 185. St-__(220) Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto godba in ples. Izbira finega žganja, piva in vina. K obilnemu posetu vabita JOHN TRČEKSn FRANCES DOLIN AR lastnika. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravite In barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro. « Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEmnore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK - M. ŽELODEC _GLenville 3830. FR. MIHčIč~CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino. žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj MAL8 OGLASI Sobe v najem Odda se v najem 3 opremljene sobe za fante, vsaka zase. Naslov se izve v uradu tega lista. (218) Hiša v najem V najem se da hiša za eno družino, 8 sob, kopalnica in vse udobnosti. Vprašajte na 1265 E. 59. St. (220) Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv na- čin- liU Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. nad tako globokim prepadom, toda ni mogla spraviti glasu iz sebe. Andrej jo je vabil, klical, vil roke, ona pa ni mogla iti dalje. Sedla je ob brv in zajokala. Skrila je obraz v dlani in ihtela. Potem je čez dolgo pogledala kvišku. Andreja ni bilo več na drugi strani. Stopal je že dalje v hrib brez nje s sklonjeno glavo. Samo jo je pustil ... ob breznu, ki se je odpiralo pod njenimi nogami. Zbudila se je. Njena blazina je bila vsa mokra. V sanjah je jokala. In zeblo jo je tudi. Imela je odprto okno, da ne bi zgrešila Andrejevega klica, ki jo bo zjutraj prišel iskat. Odeje pa je imela le malo. Na vzhodu se je že svitalo, čeprav je bilo še daleč do dneva. Počasi je vstala in se oblekla. Snoči je mimo grede vzela v shrambi velik kos kruha in skledico mleka. To je zdaj pojedla, da si je nekoliko privezala dušo. Potem se je oblekla v plašč in sedla k oknu. Posetite naš Barn Dance v soboto 20. septembra NA KLAUSOVI FARMI V GENEVA, OHIO Igral bo Tony Trinko orkester Vabljeni ste stari in mladi Predpriprava za vojaške manevre, katerih ležilo nad WfiOO od šeste armade. Slika je bilo Fort Devens, Mass. Manevri so se pričeli 28. poveljnik je major general Kari Truesdell. Vcs&li vojaki, ki nam jih kaže gornja slika so Belgijci, ki se nahajajo v taborišču blizu Joliette) Quebec, Kanadai, kjer se vežbajo, da se bodo pozneje borili ob strani Anglije proti Nemčiji. Zadnji dom predsednikove matere ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročn* nabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k. nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovin^ To je pokopališče pri episkopalni cerkvi sv. Jamesa v Hyde Park, N'. Y., v katero faro spada Rooseveltova družina. Tukaj s o položili v torek popoldne k zadnjemu počitku mater predsednika Zed. držav, Mrs. Saro Roosevelt. Počivala bo poleg svojega moža, Jamesa Roosevelta, ki je umrl pred 41 leti. 6117St.Clair Ave. " H^0 J 4 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1941 MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre V šoli so d ji dali vsak mesec kakšno ma- S lenkost, ker je nosila mleko, pa tudi oče ali mati sta se časih izpozabila in ji podarila dinar v ali dva. Ker sama denarja ni nikoli potrebovala, ji je ostal in nabralo se je nekaj stotakov. 1 "Za nekaj Časa bo že," si je rekla. "Potem bomo pa videli, t kako pojde dalje." i Da, sklenila je pobegniti od r doma. Še prej mora pa govori- c ti z Andrejem. 1 j V. i Odločitev 1 Ko se je zvečerilo, je šele s Marija zapustila svojo sobo. i Oče je nekam odšel, mati pa je šla na vas, tako da je ostala sa- 1 ma v hiši. Vse svoje stvari je že pospravila in zdaj je hotela 1 govoriti še z Andrejem. Posled- i nja iskrica upanja je gorela v i njenem srcu. In vendar je bila v dnu duše prepričana, da je njeno upanje < prazno. Kaj se more zdaj še iz- 1 premeniti, ko je že vse toliko i kolikor določeno? Njegovi in i njeni starši se bodo branili. In i Andrej se bo bal izpregovoriti 1 to s svojim očetom prav tako, i kakor ona s svojimi starši. Sovraštvo med družinama je pre- < veliko in ne bosta ga mogla ' premotiti. Kaj jima ostane? : Andrej pa mora iti še k voja- -kom. Tu nič ne pomga. Zato se 1 ji je zdela pot k Podbregarjeve-mu kozolcu brezuspešna, toda ! šla je tja, da pove Andreju, kaj je sklenila. Čakal jo je že. V daljavi jo je opazil in nekoliko stopil iz sence, da ga je lahko videla. S povešeno glavo je prišla k njemu. "Andrej." •"' "Zgodnja si, Marija. Mislil sem, da boš prišla pozneje." "Priložnost je bila, da sem že zdaj prišla. Pozneje se naši vrnejo in ne bi se tako lahko odtrgala." Šla sta pod kozolec, da ju ne bi bil mogel nihče videti. An-; drej je sedel na voz, Marija pa zraven njega na kup stelje. "Andrej, jaz ne morem več strpeti," je dejala in zaihtela. "Kaj je, Marija?" ji je rekel in jo pogladil po laseh. Tudi njemu je bilo težko, saj je vedel, da ji ne more pomagati. Pa bi ji vendar moral, saj je sam zakrivil njeno nesrečo — in še svojo po vrhu. "Zdaj je še oče zvedel vse!" "Kdo mu je povedal? Kaj pa ti je rekel?" "Ne vem, kdo mu je vse prinesel na nos. Prijazni ljudje so pač na vasi. Rekel mi še,ni nič, meni sami — bila sem v svoji sobi, pa ni vedel, da sem doma. Vem pa, ko me bo videl, bo padel po meni. Ne poznaš ga, kakšen je. Tako se ga bojim . . ." "Kaj bi se ga bila bala? Sne-sti te ne more!" "Z materjo je govoril v veži, in slišala sem, ko je rekel, da me bo odpodil iz hiše, če ne bo si drugače. Tega pa ne maram. k Sama se bom umaknila." g "Kaj misliš storiti?" ^ "Od doma pojdem. Nočem v več videti očeta in mir hočem g "Toda kam pojdeš?" n "Kam?" Žalostno je pogleda- g la in skomignila z rameni. ^ "Saj nimaš žive duše, kamor ^ bi se zatekla. Morala boš potr- d peti. O, če ne bi bilo treba me- v ni iti k vojakom, — kako bi se ^ dalo potem vse urediti! Toda F kaj hočeš, usoda je taka. Ni se ji mogoče upirati. Ko bi le s imel človeka, ki bi mi znal do- g bro svetovati. Toda, kakor bi \ se bilo vse zaklelo . . . nikogar j nimam." ] "Tudi jaz ne, Andrej," je ža- r lostno rekla. "Vem, in zato me še bolj bo- j li. Ko bi ti mogel vsaj jaz pomagati. O, kako rad bi ti, pa j, ti ne znam ..." ] Pomislil je. i "Veš kaj," je potem dejal r čez nekaj časa. "V Golovških j hribih imam botro. Zelo rada ^ me ima, z mojimi starši se pa ne razume preveč. Nekoč so se j sprli. Pred nekaj meseci sem bil pri njej. Kaj bi bilo, če bi j šla k njej?" , "Morda ne bi bilo slabo?" je odvrnila Marija in se zamislila, j "Toda, saj veš, zastonj me ne ; more imeti pri sebi in dolgo tu- } ■ di ne bom mogla tam ostati. } : Odkrili bodo, kje sem in pome ) bodo prišli. Potem bo še huje, j , ko bodo videli, kaj je z menoj, , pa me nihče ne bo mogel brani- , ti in pomagati. Tebe ne bo—" . i "Ne," je odvrnil Andrej. ; "Kaj se ti pa more zgoditi? Ne 5 , bodi vendar tako črnogleda. Če ( . te nekaj dni ne bo domov, sem prepričan, da se bodo tvoji starši hitro omehčali. Saj iz železa I tudi niso. In počasi se bodo vdali v usodo, ker jim pač dru-! gega ne bo ostalo. Kaj pa ho-. čejo?" , "Kako naj pa pridem tja? Ali j je daleč?" je vprašala Marija, , i ki je zdaj že vendar začela ne- ■ . koliko upati. ; "Ali bi rada kmalu šla?" je : vprašal Andrej. "Še danes," je odvrnila in za- ■ Ihtela. "Ne morem več strpeti. 1 | Toda, kdo mi bo pokazal pot? 1 ' Ali pojdeš ti z menoj?" ; Andrej se je zleknil na vozu, ' 1 dolgo premišljal, potem pa je 1 1 rekel: J "Veš kaj, Marija? Jutri zjutraj, ko se bo zdanilo, pridem k tebi. Bodi pripravljena. Toda 1 biti mora še mrak, da naju ljudje ne bodo videli. Pospravi " .svoje reči . . 3 "Saj sem jih že," mu je hi-; tro povedala Marija. 1 "Prav. Potem vsaj domači • ne bodo ničesar opazili. Zjutraj " poj deva. Saj ni daleč. V do-" brih treh urah sva tam in pot tudi nj naporna. Tvoje reči " bom nosil jaz . . ." "Kakšna pa je ta tvoja l> tra?" a "Videla boš, da se da z njo 0 prav dobro živeti. Zelo prijaz-- na je. Sama je in lep dom ima. Moža ji je vzela vojna in brez otrok sta ostala. Nate bo prenesla ljubezen, ki bi jo drugače izkazovala svojim otrokom. Lepo jo bom prosil, naj se zavzame zate in vem da mi tega ne bo odrekla." Prijel je njeno roko. Čutil je, kako drhti. "Andrej, to je morda zame rešitev. Drugače si ne bi znala pomagati. Ne vem, kaj bi bilo Z menoj, zlasti, ko bi ti odšel k vojakom. Kam naj bi se bila skrila?" Roka ji je omahnila. Dolgo sta molčala. Potem je zlezel Andrej z voza in sedel k njej. Privil jo je k sebi in ji šepnil: "Ne smeš se bati, Marija. Verjemi mi,, da se bo vse bolje n končalo, kakor si ti misliš. Mor- da bom tudi jaz še našel kak- n šno pot, da se otresem vojašči- g ne. Saj pravijo, da to časih gre, čeprav bolj težavno. Neko-' s ga poznam, ki se mu je posr^- d čilo, da je ostal samo mesec dni pri vojakih, potem pa so ga spu- i stili domov, čeprav je bil zdrav i kakor riba v vodi. Samo najti ^ ga moram, da mi bo povedal, j kako je to napravil. In ko se r vrnem, Marija, se bova vzela, če se ves svet zaroti proti na- c ma. Bova pa začela na svoje, c saj znava oba delati. Če ne poj-j j de tu, pa v kakšnem drugem \ kraju. Ko bodo potem naši vi- \ deli, da se ne zmeniva za nič j več in da nama je prav vseeno, } kaj si mislijo, naju bodo sami £ prišli iskat ..." 1 Še tesneje je privil Marijo k ( sebi. Zdaj ni več drhtela. Nje- • gove besede so jo potolažile, vli- i le so ji nove vere, in vse, kar se i je zgodilo in kar jo je še čaka- i lo, se ji ni zdelo več tako straš- ] " no kakor prej. Čez nekaj časa se mu je izvi-' la iz objema in rekla: < "Iti bom morala, da me ne ■ bodo pogrešili, če se vrnejo. : Kar v svojo sobo se bom zapr- • la. Nikomur ne bom odklenila. • Tudi očetu ne. Če je takšen, da 1 bo pred vrati kričal name, naj 1 pa kriči." 1 "Tako je-prav," se je nasme-51 jal Andrej in vstal. ! Potem sta se razšla. Marija ' je krenila proti domu, Andrej pa je še zavil malo na vas. ! Zdelo se mu je, da je načrt, • ki ga je napravil, najparnetnej-5 ši. Kaj naj bi pa drugega sto-" ril? Svojo botro bo že pregovo- • ril. Za,stran plačila, ki naj ga 1 bi dobila za čas, ko bo Marija ' pri njej, ji bo obljubil, da ji ' vse vrne, ko pride od vojakov in ~ nekaj zasluži. Sicer pa botra najbrž ne bo ničesar marala. • Saj ima sama vsega dovolj in 2 ne bo se ji poznalo, če bo še 5 eden jedel pri mizi. Pa Marija 1 ji bo pomagala pri delu. Tako potolažen se je pod noč 1 vrnil domov, i Beg od doma Marija je to noč prav slabo spala. Nemirna je bila. Že mi-V sel, da spi morda poslednjič v > svoji postelji, pogled na koša-" ro, ki j-e bila zaprta in je samo še čakala, da jo odnese, misel s na dolgo pot in na bodočnost, ki je tako negotova, — vse to . je' bilo dovolj, da ji ni mogel priti spanec na oči. Prej, ko je ? govoril Andrej z njo, se ji je zdelo vsje tako preprosto, zdaj pa, ko je bila sama in ko so za-e čele glodati misli v njeni glavi, je le v marsikaj podvomila. Zlasti jo je težila misel, kaj k bo, če odkrijejo starši njeno a skrivališče in jo vzamejo do-_ mov. Da se bo to zgodilo prej rj ali slej, je bila trdno prepričana. [. Naposled je le zaspala, vendar pa je imela čudne sanje. V njih je videla dolgo, dolgo pot. ] Stopala je po njej, bosa in lah- \ ko oblečena, pot pa je bila po- < suta s samim kamenjem in hla- i dno je bilo, da jo je zeblo do ] kosti. In zmerom se ji je zde- ] lo, da je pot čisto kratka, da se j bo končala na prvem ovinku, i ko pa je do tega ovinka prišla, ; je videla, da je še dolga, da je noče biti konec. In potem je iznenada zagledala v sanjah pred seboj Andreja. Na vozu se je peljal, I praznično je bil oblečen in pokal je z bičem. Tik pred njo je vozil, dobro ga je videla in neprestano ga je klicala, toda kakor je ne bi bil čul. Niti obrnil se ni. In časih je pohitela po kamenju, pognala se je naprej, da bi ujela-voz, toda čim hitreje je tekla, tem hitreje je začel iti tudi voz. In če je ona vsa upehana obstala, se je ustavil tudi voz. Kakor nalašč, kakor bi se Andrej norčeval iz nje, kakor bi bil videl, kaj se dogaja za njim, pa se le ne bi maral ozreti. Potem je iznenada voz izginil. Zagledala je Andreja na vrhu klanca, ko jo je klical in vabil k sebi. Šla je v breg. Pot je postala mnogo lepša, mnogo i prijaznejša in kar nič več ni čutila, da jo bole noge in da soj vse krvave. Čisto blizu njega' je že bila. Tedaj pa je iznenada zagledala pred sabo širok prepad, tako globoko, da se ji je vrtelo v glavi, ko se je ozrla navzdol'. Gledala je na vse stra- j ni, kje bi našla most čezenj in opazila je prav ozko brv. Andrej jo je klical, vabil. V stra-■ hu mu je hotela zakričati, da se jie upa čez ozko brv, ki drži Priprla ga je in se zastrmela v temo. Na vasi so se že oglašali prvi petelini. Nekje je za vriskal fant, ki se" je vračal z vasovanja. Drugače pa je še vsa vas spala. Iz nobenega dimnika se še ni kadilo, nikjer še ni ■ gorela luč. Potem je zaslišala kvenem zvoniku. P0^ bila štiri udarce in p štiri močnejše. • . Četrta ura zjutraj-' pride Andrej že kn^> KI j PERFEKTNO KUHO 1—Dober recept. 1 2—Moderno plinsko peč In čudovito malo napora od vaše st»a ni. Natančnost je avtomatična z našnjo plinsko pečjo. Preciznost ' lahkota obrata je VDELANO V i , THE EAST OHIO GAS COMP^ PREPARE YOUR Heating System NOW! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATINGCO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487