Poštnina pavteDrano« Leto II., štev. 74 V LTublJanl, sreda dne 30. marca 1921 Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Ptane celoletno , . 180 K mesečno.......15 m ca zased, ozemlje . 300 , ta. Inozemstvo . . <0 Oglasi za vsak mm viSlne stolpca (58 mm) . 3 K naU oglasi do 30 ima ■tolpea (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko DrediiBtrm 8Bdo5i6eva cesta It M| Telefon »t 72. OpravRištvot Sodna nliea K.& Telefon K. 30. Bafun kr.po5t.5efc. 5te*.lt84ž, Kari Habsburg v Budimpešti TAJNI POVRATEK EKSKRALJA NA VELIKONOČNO NEDELJO. — S PONAREJENIMI POTNIMI LISTI SKOZI AVSTRIJO. — KARL ČAKA V SOMBATELJU. — KRITIČNO STANJE NA MADŽARSKEM Budimpešta, 29. marca. (Izv.) Na velikonočno nedeljo je na skrivaj prispel v Budimpešto bivši kralj Kari Habsburg. Državnem« pravitelja Hoityja se je posrečilo, ga še tekom dne spraviti v Sombateli. V političnih krogih vlada strahovito razburjenje. Stranka malih posestnikov dol-ži ministrskega predsednika Telekija, da je pripravljal vrnitev Karla Habsburga. Vlada je ves dogodek s pomočjo svojega policijskega aparata javnosti prikrila. Cenzttra je preprečila vsako vest o povratku ekskralja. Ves promet je pod najstrožjo kontrolo. Telefonske in telegrafske zveze z inozemstvom so prekinjene, v notranjosti pa pod najstrožjo cenzuro. Ljubljana, 29. marca. Na Velikonočno nedeljo se je pojavil v Budimpešti Kari Habsburški. Naznanil je državnemu upravitelju Horthyju, da je prišel prevzet ■»prestol svojih očetov» in patetično je vzkliknil: «Tu sem, tu ostanem, Bog mi pomagaj!* Jasno je, da je s povraikom eks-Icralja Karla stopilo habsburško vprašanje v novo kritično fazo. Čas slepomišenja je pri kraju in slediti bodo morali nedvoumni ter kar najbolj energični koraki, da se to vprašanje končno razčisti. Na Madžarskem se je ves čas igrala opasna kraljevska igra. Madžarska je kraljevina, katero upravlja gospod Horthy in do danes je ostalo negotovo ali se sme Kari Habsburg res še imenovati madžarskega kralja. V te nerazčiščene situacije je razpredla habsburška ka-marila svoje intrige in je sistematično pripravljala vrnitev Habsburža-nov. To kar se je sedaj zgodilo, se slika sicer kot presenečenje, toda v resnici za madžarske državnike, pa naj bodo karlisti ali kaki drugi — isti, in nikako presenečenje. Je le logična posledica njihove nepoštene igre. Morda so madžarski beli teroristi pričakovali Karla šde pozneje morda jim je prišel prenaglo, gotovo so sokrivi njegovega povratka. Verodostojne vesti zatrjujejo, da so vodilni odgovorni državniki, kakor n. pr. min. predsednik Teleki naravnost sodelovali. Odgovornost pa zadene tudi en-fento. Medtem, ko sta Anglija in Francija oficijelno zatrjevali, da o povratku Habsburžanov na Madžarsko ali v Avstrijo ne more biti govora, medtem ko je Italija sklepala z nami pogodbe proti habsburški opasnosti, so francoski, angleški, italijanski politiki in diplomati nanajde-likatnih mestih kar odkrito podpirali habsburško propagando. Zlasti v Budimpešti je Madžarom uspelo pridobiti celo vrsto ententnih funkci-jonarjev za habsburške cilje. Mi vemo, kako se je tam obnašal angleški admiral Trubridge, znane so zveze gotovih klerikalnih francoskih ari-stokratov z habsburško kamarilsko madžarsko visoko aristokracijo, govora je že bilo o intrigah raznih italijanskih diplomatov zlasti proti Jugoslaviji. Kari Habsburg se je napram državnemu upravitelju pozival na — francoske obljube, kar je gotovo nad vse karakteristično. Mi smo prepričani o korektnem stališču ententnih vlad, treba pa bo, da to stališče z vso jasnostjo povdarijo in naj-ostrejše desavnirajo intrige raznih svojih funkcijonarjev. Ko se je ope-tovano s strani nasledstvenih držav pritiskalo zlasti v Parizu, da se naj končno situacija vendarle razčisti, je ententa se vedno izogibala odločnim korakom in njena politika popuščanja napram madžarskim belim teroristom, v katerih so mnogi gospodje v Parizu in Londonu videli in menda ge vidijo dragocene bojevnike proti boljševikom, je izsilila na strani nasledstvenih držav konkretne dogovore proti habsburški opasnosti. V silno mučnem položaju se nahaja Avstrija. Ni dvoma, da je Kari Habsburg potoval čez avstrijsko o-zemlie. Zatriuie se, da s ponareje- nimi diplomatskimi potnimi listi. Znano je, da se nahaja velk del klerikalne stranke, ki danes vodi avstrijsko politiko, v službi prokletega rodu. Kdo bi se mogel ubraniti sumnji, da v Karlovo avanturo niso zapleteni tudi odgovorni avstrijski činitelji? Madžarski Karlisti sami priznavajo, da so afero aranžirali avstrijski klerikalci. Nesporno je povratek Karla Habsburga delo klerikalizma, ki ne more pozabiti na zlate čase habsburškega cesarstva in kraljestva, v katerem se mu je nesporno boljše godilo, nego v nebeškem. Jugoslavija u-živa še posebno čast, da se Kari Habsburg sedaj nahaja v neposredni bližini njenega ozemlja, takorekoč že na polu pod njenim krovom, ker po zapovedi Rima je sombateljski škof, Karlov gostitelj, še do danes jugoslovanski višji dušni pastir celo naše Prekmurje mu je podložno in prekmurska duhovščina sprejema od njega navodila za svoje delovanje! V delikatni situaciji se nahaja tudi Švica, ki je v Pranginsu dovolila familiji Karla Habsburga krasen azil. Kari je švicarsko gostoljubje zlorabil na najostudnejši način in švicarska vlada bo morala dvakrat in trikrat premisliti^ je-li mogoče, da ostane pod njenim okriljem rodbina, ki navzlic slovesno dani besedi, s svojimi intrigami neprestano ogroža mir evropskih narodov. Tragikomična je vloga gospoda Karla, ki je znova dokazal, da zasluži ime, ki so mu ga svojčas radodarno podelili Dunajčani: Kari der Dumme. Sedanja afera je dostojen pendant k tragikomediji Sikstovih pisem. Kari je nasedel nekaterim zabitim puhloglavežem, ki so menda mislili, da bo njegov povratek v Budimpešto ustvaril čudež obnovitve «staroslavne» Avstro-Ogrske. Poslali so siromaka v april in ubogi don Kihot della Schonbrunn se bo vračal osramočen za vedno kot ena najsmešnejših pojav novejše svetovne zgodovine. Jasno je, da se mora Karlovi avanturi napraviti brzo konec. Jugoslavija ima v tem oziru s svojimi sosedami, zlasti z Italijani in Čehi konkretne dogovore in ne dvomimo, da bo takoj storila vse primerne korake. Vsako odlašanje bi kompromitiralo njeno odločnost in čim bolj energična sredstva, tem večja je zasluga, ki jo stori naša država veliki nacijonal-ni in demokratični ideji. Karla Habsburga treba aretirati ter ga kot nadležnega rovarja spraviti na varno pod strogo varstvo in nadzorstvo. Ne dvomimo, da se bo to v najkrajšem času tudi zgodilo. • DUNAJ, 29. marca ob 11. zvečer. (Izv.) O povratku Karla Habsburga na Madžarsko je izvedel vaš poročevalec od dobro podučene strani sledeče zanimive podrobnosti: «KarI Habsburg se je vrnil preko Avstrije. Potoval je s potvorjenim avstrijskim diplomatičnim potnim listom, katerega so mu očividno preskrbeli izvest-ni diplomati v zvezi z avstrijskimi klerikalnimi habsburškimi eksponenti. Na Madžarskem je nesporno visoka duhovščina vedela, kaj se pripravlja, zdi se, da ostali Karlisti niso bili informirani. Glavni sotradnik i pri Karlovi avanturi je očividno sombateljski škof. Kari Habsburg je prišel popolnoma nepoznan v Budimpešto. V nedeljo zgodaj dopoldne se je pojavil v palači min. predsednika, v civilni o-bleki. Sprejel ga je neki ministerijal-ni uradnik, ki je spočetka mislil, da ima opraviti z blaznim človekom, ko mo je tujec dejal: organizirane komunistične čete z lastnimi laza-reti in večinoma v ruskih uniformah. Kjer je posegla vmes artilerija, je bil red kmalu vzpostavljen. Okoli dveh zjutraj je bil ujet tndi komunistični vodja Hoeltz, ki pa se mu je zopet posrečilo potegniti Izgube komunistov so velike. V Eislebnu, kjer so zasedli magistrat, so imeli 50 mrtvih. Tudi pri spopadh v nedeljo in ponedeljek pri Lutgendortu, Hellebrondu in Erdbomu so imeli 3 do 10 mrtvih. V Schwerfurtu je bilo v nedeljo mimo. Varnostna policija je zasedia Lembach in Mansfeld, a je obkoljena ad dela Hoeltzovih čet. Danes zjutraj so Hoeltzovi oddelki zasedli Schraplau. Razna poročila BYTOM, 28. marca. Obsedno stanje v Gornji Šleziji se je razširilo na okrožji Myslowice (mesto in okolica) in Ryimik (mesto in okolica). Okraja Rybnik in Pština sta podrejena italijanskemu polkovniku Salvioniiju. BEOGRAD, 29. marca. (Izv.) Regent je podpisal uredbo o agrarni banki, ki se osnuje s kapitalom 100 milijonov dinarjev. BEOGRAD, 29. marca. Po vesteh iz parlamentarnih krogov se zmanjša proračun na 5 milijard dinarjev. LVOV, 29. marca. (Izv.) Bivši avstrijski zunanji minister grof Golu-■chovski ie podlegel včeraj pljučnici- \ Ur.@.Ku&ovec: Mole mnenje o političnem položaju Prav rad ustrežem Vaši želji, da tolike«- mogoče v naglici povem nekaj besed k položaju. Povdarjam takoj, da vkljub težavam napredujemo v marsikaterem oziru. Kot minister gospodarskega re-sorta sedaj trgovine in v naprej zopet socijalne politike seveda gledam v prvi vrsti na naš gospodarski razvoj. Od nekdaj sem oboževalec načela samopomoči v gospodarskem življenju in sem videl svojo nalogo tudi v ministrstvu trgovine v tem, da sem skušal vzbujati povsod zaupanje v lastno delo. Ta cilj sem zasledoval tudi s sklicanjem gospodarskega sveta, ki je po mojem mnenju značilen v tem, da je dvignil zmisel za domače organizirano delo, za industrijo in obrt. Z odpravo in znižanjem izvoznih carin smo globoko posegli v tek gospodarskega življenja, in upam ugodno. Glede uvoza vidim pomen našega dela v tem, da se je začelo to vprašanje najtemeljiteje razpravljati. Srednja pot, ki bo uspeh tega gibanja, utegne odvrniti vsaj nekaj nevarnosti za organizirano domače delo. Ne vznemirja me očitanje «Slovenca», da hočem ščititi kapital in udariti konsumenta. To očitanje je krivično. Glede naše trgovinske politike nismo držali križem rok. Uspeh je morebiti tudi v tem, česar nismo storili in na kar nasproti inostranstvu nismo pristali. Pozitivne odločitve glede trgovskih pogodb se seveda ne bodo dale dolgo odlašati. Zavaroval si bom v kabinetu tudi v naprej svoje soodloče-vanje in inicijativo, ker me k isti opravičuje in zavezuje tudi dolžnost ministra socialne politike. Zadnje dni je storila vlada važen korak, ki hoče na istem načelu gospodarske samopomoči dvigati produktivno delo. Sklenila je zagotoviti kmetu državni kredit. Moja zahteva je bila, da se daje tak cen kredit v celi drža- vi in sem uspel, da bo tudi slovenski kmet deležen kredita. Isti se pripravlja tudi za obrt. Iz tega po mojem mnenju sledi, da sedanja vlada ni brez gospodarskega programa. Z zvišanjem invalidskega draginj-skega dodatka, ki smo ga istočasno sklenili, smo skusili moralno dvigniti tudi dela nesposobne in tudi slovenski invalid bo rad pritrdil, da se skrbi tudi zanj, ker bo dobil od 1 aprila naprej toliko dinarjev dokla-de, kakor je doslej dobil kron. Vse to pa daleč zaostaja za velikim delom, ki se opravlja v skupščini, namreč za donašanjem ustave. Demokrati so tudi tu imeli doslej in bodo imeli važno, če ne vodilno vlogo. Vztrajnost večine je pripravila z velikimi žrtvami skoro* getov uspeh. Ako je pretekli teden položaj postal težaven za vlado in skupščino ter je pretila kriza vsled nepopolnega soglasja med demokrati in radikalci je to dokaz, da delo ni lahko. Žrtvovali smo zopet demokrati, da se je utrdila večina za ustavo in mnenja sem, da so tudi nove žrtve demokratske stranke za narod koristne. Znaten dogodek je pristop slovenskih kmet-skih poslancev k aktivni politiki in vstop slovenskega naprednega kmeta v vlado te države. Sedaj bo ustava uspeh in plod odgovornega sodelovanja slovenskega plemena, kar bo veljavo slovenskega življa v državi dvignilo. Ali bo g. dr. Korošec imel do konca pogum nasprotovati temu delu? Koristil Slovencem s tem ne jo in pozni rodovi bodo še govorici o tem. Vsi, ki hočejo narodu dobro, naj vzbujajo v narodu zaupanje v novo ureditev razmer. Če bomo znali ceniti ustavo svoje države, vživeli se bomo v isto lahko in živeli bomo dobro. Pesimizen ne more in ne sme biti deviza zdravemu narodu. Delo W ih legijonarjev na gospoMem polju Narodno-gospodarska stremljenja sibirskih legij so pokazala občudovanja vredne uspehe. Legije so se vrnile v domovino ne le kot sestavni del češkega naroda, ampak one so prinesle s seboj tudi veliko narodnogospodarskih izkušenj in spoznanj, kar jih je usposobilo ustvariti celo vrsto narodnogospodarskih institucij. V svrho repatriacije armade, najema ladij in zbiranja potrebnega ma-terijala za lastne in tuje ladje je bila v Vladivostoku pod vodstvom in predsedstvom dr. Girse, političnega polnomočnika češkoslovaške armade v Rusiji, ustanovljena češkoslovaška osrednja gospodarska komisija. Svoje delo je komisija izvrševala na ta način, da je nakupovala različne surovine, ki jih je poslala po prevratu v domovino. Ker ta komisija ni imela lastnih ladij za evakuacijo vojske, je v večjih pristaniščih ustanavljala agenture za nabavo ladij. Zaposleni pri takih agenturah so na ta način dobili priliko seznaniti se z gospodarskimi prilikami svoje okolice. Te agenture so danes izpremenjene v podružnice centralne komisije v Pragi, ki ima že celo omrežje takih fili-jalk: v Vladivostoku za Harbin in Vzhodno Sibirijo, v Šangaju in Tien-tsinu za Kitajsko, v Kobi za Japonsko, v Singapore za zapadno Indijo, v Colombo in Bombay za prednjo Indijo, v Kairu za Egipet in v Trstu za Italijo. V težnji obnoviti trgovske stike z Rusijo ustanavlja Centro-komisija tudi na obrobnih državah bivše ruske veledržave svoje podružnice, zlasti v Revalu za Ertonska, v Rigi za Letsko, v Batumu in Tiflisu za Kavkaz. V sedanjem času je organizacija izpremenjena v akcijsko družbo in ima specialni namen, pečati se z zunanjo trgovino, zlasti s slovanskim vzhodom, balkanskim in ruskim. Tisoč in tisoč legionarjev, ki so prebivali v Rusiji, so si tam pridobili osebna znanstva, spoznali kraje in običaje in se priučili jeziku. Ti legio-narji vodijo sedaj to podjetje in so ške Industrije In trgovine. To velja v prvi vrsti za Rusijo, kajti precejšnja večina bivših ruskih kolonistov in legionarjev se po ustaljenju razmer zopet vrne v Rusijo, kjer imajo mnogo osebnih in rodbinskih stikov. Skoro istočasno s Centrokomisijo je bila v Sibiriji ustanovljena druga institucija, namreč Banka češkoslovaških legij (Legiobanka). Po prevratu so legionarji prenesli tudi to institucijo v Prago, kjer že uspešno deluje. Naj važnejša današnja njena hodnfi oKinskf svet Zaradi važno- rem so ministra Pribičevič in Kriz sti razgovora se prosi zanesljive udeležbe. + Vesnič zopet naš pariški posla nik. Podpisan je ukaz o zopetnem imenovanju dr. Milenka Vesniča za našega poslanika v Parizu. + Novi ministri. V soboto 26. t. m. je regent podpisal ukaz o rekonstrukciji vlade. Preosnova se je izvršila formalno na ta način, da je dosedanji kabinet da! ostavko in je bilo naloga je, podpirati v prvi vrsti obrt;{menovano d predsedstvom Ni-m trgovino posameznih legionarjev m . . r.,--- „ L legionarskih zadrug. Žilavo se udele- *0,e Pasica n?vo mimstistvo, v ka-žuje tudi v stavbenem gibanju, zani- terem so Jesene sledeče spremem-ma se za sodobno industrijsko živ- be: dr. Kukovec je prevzel socijalno ljenje, za razlastitev zemlje itd. Ker politiko, dr. Vel. Jankovič saobračaj, se banka zanima predvsem za zuna-; J. Jovanovič gradjevine, posl. Pucelj njo trgovino, bo krepka opora Cen- je imenovan za ministra poljedelstva, trokomisiji. V ta namen je že kupila; poslanec dr. Spaho za ministra trgo- Ki^^Ti H6, c£jJfSenLVl^e in industrije, posl. dr. Kara-trzaskem pristanišču slavnostno kr-1 „„ ' fL;_:.a_ ščena. Na povratku v Vladivostok se! mehmedovic pa za mimstra narod-je ustavila v Splitu, kjer so ji prire- j neSa zdravla- Novi ministri bodo dili prijateljski sprejem. «Legiia» leži j zapriseženi, čim dospejo v Beograd, sedaj v Vladivostoku in je zanimivo, ■ -f' Minister Draškovič o vladni da je Legiobanka bila prva izmed Če-1 veani. Dopisnik « Jutranjega lista* je ških bank, ki je kupila lastno ladjo I imel z ministrom Draškovičem raz- la^fbiSfSKUS^^ £ hranilnica, v katero so nalagali do-, dopisnikovo vprašanje, da-li ima brovoljci ruske ruble. katerih notra-!v?ada potrebno večino za odobrenje nja cena je stalno padala in s kateri- ustavnega načrta, je izjavil minister: mi je Centrokomlsija nakupovala si- Ima. In ta večina je resna in solidna, rovine. Vloge se sedaj legionsrjem Ona je takšna, kakor je bila zamiš-izplačujejo namesto v nič vrednih ljena v dobi setave krfske deklaracije rublih v dobrih kronah Vojaška hra-j in tudi dosti močna za velik cilj, nil"1?a Je sedaj v likvidaciji. j kakcr je to naša ustava _ Na Prijateljske stike z Jugoslavijo so ; L V Jr tjJ "7" " „ 'jL-.f t; češkoslovaški legijonarji v Sibiriji ne- ^.koliko je resnice v verziji, ln razdružljivo utrdili. Včasih, ko jim še se zadnJ? dni iznaša o nesoglasju ni bilo mogoče vstopiti v armado in !n o razdoru v demokratskem klubu, ustvariti legije, je bil v ujetniških ta- je g. Draškovič izjavil: Razdora ni. borih češki in jugoslovanski živelj ja- : Obstoje sicer različna naziranja gle-sen izraz protiavstrijske misli. Vstop: de tehničnih vprašanj, kakršna ob-mnogih Cehov v jugoslovanski kor- stoje v vseh strankah; a soglasnost pas v Odesi, v Dobrudži skupno pre- ;e v našem klubu večja kakor v ka- SSaSRo. fefj^^ do podružnice češkega Narodnega, vprasanjau^tave. Noben član sveta ustvarjena Jugoslovanska ko- | demokratske stranke nima v tem misija, iz katere je izšlo delo za for- j vprašanju posebnega stalisca, s ka-miranje jugoslovanske sibirske divi- terega bi presojal situacijo. -f Sestanki JDS. na Hrvatskem. Iz Zagreba nam poročajo 29. t. m. Danes ob 18. uri je bil tu sestanek demokratske organizacije, na kate- zije. Moralna ln finančna podpora Narodnega sveta, katero so dobivali jugoslovanski organizatorji je služila v skupno korist in bo prinesla blagoslov bodočim rodovom. Vse te stare prijateljske vezi ožive gotovo sedaj tudi na narodno-gospo-darskem polju in bodo podpirale gospodarski razvoj obeh držav. Na zborovanju jugoslovanskih legijonarje'.' v Splitu, katerega so se udeležili zastopniki čeških legijonarjev so bili ustvarjeni prvi začetki. Politične beležke -f Seja načelstva JDS. se je vršila danes v torek popoldne ob navzočnosti ministra drja. Kukovca ter poslancev Žerjava in Reisnerja. Načel-stvo je razpravljalo o splošnem po-itičnem položaju ter o predstoječih občinskih volitvah. + Zbor zaupnikov JDS., ki je bil jrvotno sklican za nedeljo 3. aprila e po sklepu načelstva JDS. preložen na nedeljo 10. aprila. + Občinske volitve v Ljubljani. Mapredno politično in gospodarsko društvo za vodmatski okraj sklicuje svoje člansko zborovanje na dan 31. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilno Dnevni Zupančič, Ahacljeva cesta, neutrudljivi propagatorji češkoslova-. red: Pogovor o mandatih za pri- man ter predsednik konstituante Ribar poročali o političnem položaju. Na včerajšnjem sestanku v Karlovcu sta poročala dr. Ribar in dr. Lu-kinič. -f Civilna uprava v novih krajih. Iz Beograda se «Riječi» brzojavno poroča, da se po najnovejši odredbi v krajih, katere so izpraznili Italijani, uvede takoj civilna uprava. ^ Vprašanje Pečuja. V Beograd je prispel iz Pečuja zastopnik delavstva Pavuza in se zglasil pri socija-lističnih poslancih s prošnjo, naj intervenirajo pri naši vladi, naj ostane Pečuj vsaj še tri leta okupiran od jugoslovanskih čet, ker prebivalstvo nikakor noče pod Hortyjev beli teror. '+' Za vzpostavitev finančnega položaja Avstrije. Iz Pariza poročajo 28. marca, da je finančni odsek zveze narodov razmotrival o sredstvih za vzpostavitev finančnega položaja Avstrije in za izvedbo načrta po sklepu londonske konference. -f- Odesa v rokah astašev? Iz Var« ne poročajo 26. marca, da so uporniki, ki so izgubili Odeso 5. marca, to mesto boljševikom zopet vzeli ponoči od 17. na 18. t. ra. Boljševiki so imeli težke izgube in so se umaknili v Nikolajev. Ozemlje zapadno in severno od Odese je v rokah ustašev. '-(-1 Angleško delavstvo proti moskovski internacionali. Iz Southpor-ta poročajo dne 28. marca: Na londonski konferenci neodvisne delavske stranke je prišlo do živahnih spopadov med člani desnega in levega krila, ker so člani levega krila poizkušali izvesti priklopitev stranke k tretji internacionali, in sicer s sprejemom moskovskih pogojev, je bil odklonjen s 521 glasovi proti 97 glasovom. Sprejet pa je bil predlog, ki označa moskovske pogoje za nesprejemljive. Spričo tega se računa z razcepom stranke, ki pa v primeri s pravo angleško delavsko stranko ni posebno mnogobrojna. Ljubljana, 29. marca. * NOVI MINISTER POLJEDEL- kot opasnega nasprotnika. Zato so STVA IN VOD. Ivan Pucelj je rojak j ga za časa vojne tudi pridno denun- iz Velikih Lašč na Dolenjskem, kjer ,"t —u-r:1- «—------ slovi kot umen gospodar. Rojen leta 1877., je moral predčasno končati svoje gimnazijske študije ter prevzeti po umrlem očetu vodr domačega gospodarstva. Poleg kmetijskih poslov je mladi Pucelj posvečal ves svoj cas nadaljni izobrazbi in v prostih urah se je z uspehom poskušal tudi v lepi literaturi. Mnogo njegovih pesnic in pripoved ,k je priobče-nih v slovenskih listih in tudi Ljubljanskemu Zvonu je bil zvest sotnid-nik. Zgodaj se je tudi bavil s politiko in je zaslovel zlasti po svojem povratku iz Amerike, kjer je bival od leta 1900 do 1902, ne le kot odličen gospodar, temveč tudi kot odločno napreden, trezen politik. Kmalu so se ga klerikalci, proti katerim je nastopi! pri državnozborskih volitvah kot napredni kandidat, pričeli bati Prosveta NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 30. marca: Razvalina življenja. Red E. Četrtek, 31. marca: Bajka o volku. Ob znižanih cenah. Izven. Petrk, 1. aprila: Mrakovi. Red C. Sobota, 2. aprila: Bajka o volku. Red D. Nedelja, 3. aprila: Mrakovi. Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Miss Hobbs. Izven. Opera: Sreda, 30. marca: Zlatorog. Red D. Četrtek, 31. marca: Vesele žene windsor- ske. Red E. Petek, 1. aprila: Fra Diavolo. Izven. Sobota, 2. aprila: Tosca. Red B. Nedelja, 3. aprila: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Thais. Izven. _ «Njiva» je izšla v dvojni (5. in 6.) Številki in v povečanem obsegu (64 strani). Ta številka je izredno bogata na raznovrstni aktualni vsebini. Znani poznavalec javnega prava dr. Štefan Sa-gadin je napisal uvodnik «Lex funda-mentalisc o pomenu ustave in njene vsebine. Ne da bi hotel polemizirati, je vendar ovrgel napačne trditve, ki se širijo celo v Dismenih krozih. kakor da je med »nacionalisti« razširjeno mnenje, da je ustava zgolj pravniška zadeva. — Vseučiliški profesor dr. Stanko Lapa j ne referira o vlogi slovenskega jezika v našem ustavnem načrtu in konstatira, da je slovenščina državni jezik. Vseučiliški profesor dr. Gojmir Krek podaja vidike o tem, kako, na kateri podlagi in kdaj se naj izenačijo doslej različni zasebno-pravni zakoni v Jugoslaviji in kakšen je pomen tega izenačenja za praktično in socialno življenje. Tajnik trgovske in obrtne zbornice dr. Fran "VVindischer v kratkem članku točno prikazuje položaj in nekatere nedostatke v naši uvozni in izvozni trgovini. Kmetijski zadružni-ški strokovnjak min. inšpektor Miloš Stibl e r referira o državni akciji za kmetijski in obrtni kredit, vprašanju, ki je največje važnosti za bodočnost našega narodnega gospodarstva. Sokolom, zlasti tržaškim, dobro znani načelnik Miroslav Ambrožič podaja uvod v sokolski sistem narodne telesne vzgoje, vseučiliški profesor dr. Karel O z val d je napisal članek o izobraževanju naroda ob izredno zanimivem praktičnem primeru danskih ljudskih univerz in njihovega načina ljudske vzgoje. Vseučiliški profesor dr. France Veber, (ki je pravknr izdal Eksploatacija drva * rr » » Slavonia . * i ■ -.-. t * » Srpska banka a t • s ■ » Trgovsko-obrtna banka ■ • Jadranska banka i . • • • Goranla , . . . t. « « Dubrovačko parobrodno dr. Banka Brod na Savi . , » PraStedlona.....£11200 11250 Slovenska eskomptna banka 630 Narodna šumska industrija • 780 8C0 Beograd, valute: dolar 35,10 do 35,25, funti 137 do 139, franki 245 do 247, lire 139 do 140, leji 49 do 49,50, levi 42,50 do 48, marke 57 do 57,25, češke krone 46,25 'do 46,75, napoleondori 118 do 119,50, drahme 270 do 275. 575 920 423 1475 1300 745 410 1900 10G0 6200 305 695 950 425 1550 1350 750 415 2050 11C0 310 Vremensko poročilo Liabljana 806 m nad morjem D a i 24. man a S o C ll< r, u Vetrovi Nebo 7. ni 14. nri 21. nri 7M-* 781-6 735*8 -0-4 9 2 69 brca vetra «1. Jngrap. megla oblačno dež Srednja vforajmja temperatura 5-5, normalna 6 J Vremenska napoved: jožao dež. vreme Solne« vzhaja ob S'U za&aia ob 1S M \ X i Iz teme v luč Roman« Kdsj mf je prvikrat prišla v glavo fnisel — ona grozna misel, da ne more niti ta posebni in novi položaj docela pojasniti Pavlinine apa-itije in pomanjkanja vsakega življenja — da sama plahost ne more biti Jdocela vzrok vseh mojih težav, ki sem j2i imel, da bi jo pripravil do govorjenja in celo, da bi mi odgovarjala na moja vprašanja? Opro-ščal sem jo na vsemogoče načine. Bila je utrujena; bila je v zadregi; ni mogla misliti na nič dragega kakor na tako hitri, iznenadni korak, ki ga je naredila danes — še vse hitrejši zanjo kakor za mene — ker sem ijaz vsaj vedel, da sem jo ljnbiL Navsezadnje sem tudi jaz utihnil in milje in rae so potekale med tem, ko sta ženin in nevesta sedela drug poleg drugega, ne da bi izpregovorila besedico, še manj, da bi se milovala. Čuden položaj je M to r— čudno potovanje! Naprej, naprej proti severu j» hitel vlak, dalje, dalje, doJder ni jel mrak legati na bežečo pofersjmo; ijaz pa sem sedel m zrl na brezčutno, a lepo dekle po*eg sebe, radove-! Vedno bolj se je temnilo zunaj, in to je vozna luč posvetila na čisti, bledi obraz dekleta poleg meče, ko sem opazoval njen nikdar se i spreminjajoči izraz na njem, njegovo lepo, a vedno isto bledoto. me je obšla čudna bojazen — strah, da. ne tri bila obdana z ledenim oidepom, ki ga nobena ljubezen nikdar ne bi mogla raztopiti. Nato sem utrujen in malone poparjen nekako zaspal. Poslednje, kar se spominjam, predno sem zatisnil oči, je bilo, da sem vzlic svojemu sklepu prijel tisto belo, lepo oblikovano, voljno roko v svojo in sem z roko v roki spaL 227 Spal! Tfe, RIo je spanje, Se spanje pomeni vse drugo, samo ne mir in počitek. Nikdar izza one noči, ko sem čul tisto priglušeno žensko ječanje, se mi isto ni tako razločno povrnilo, nikdar se moje sanje niso tako zelo približale resničnosti groze, ki jo je slepi človek pred leti občutil! Prav hvaležen sem bil, ko se je tisto strašno kričanje vedno bolj razlegalo in navsezadnje doseglo svoj višek s tem, da je prešlo v ostri žvižg, ki je oznanjal, da smo blizu Edinburgha. Izpustil sem roko svoje žene in se streznil. Hude in žive so morale biti tiste sanje, zakaj pustile so mi debele kaplje potu na čelu. Ker še nikdar nisem bil v Edinburgha in sem si želel nekoliko ogledati mesto, sem bil nameraval ostati dva, tri dni tamkaj. Mem vožnjo sem povedal ženi svojo namero. Pritrdila 110 je, kakor da bi bil čas, kraj zadeva, ki je zanjo malo pomena. Nič ni n*oglo vzbuditi njenega zanimanja, se mi je dozdevalo. Peljala sva se v hotel in skupaj večerjala. Soditi po najinem vedenju, ?va mogla biti največ prijatelja (Dalje prihodnjič.) iS 08 7. do 11. aprila in oŠ griče S dof 21 Kelta DezffleriJ, Leopo« in FeEIa,' od 11. do 16. aprila, izvzemši nedelje in I bratje pok. KeHn Bernarda, 1000 dolar, praznik. J Knafeljc Frančiška in Jakob,mati Iš3ejs se spodaj navedeni upravičenci do pmrtmn, oziroma zavarovalnin, ki so sedaj še zaplenjene pri vladi »Združenih držav ameriških*. Da se vedo zglasiti pravi sorodniki, je paziti na razvrstitev imen: prvo je ime dediča in razmerje njegovega sorodstva do poleg navedenega umrlega zavarovanca, d očim zna-čijo številke za imeni zneske zavarovalnin v dolarjih. Ker bo notranje nrinistotro v Beogradu pričelo izdajati sedaj pra^i predložitvi potrebnih listin certifikate, na podla^ gi katerih je mogoče dobiti te zavarovalnine od ameriške vlade, in imam za mnogo naših rojakov, kaj»h naslove so mi mogle sporočiti slovenske podporne organizacije, tozadevno postopanje že v teku, vabim še gori navedene, da se zgfet-sijo pri meni Od vsake družine zadostuje po eden član, ki naj prinese seboj družinske pole. Ker ni mogoče vseh hitro odpraviti, prosim, da se razdelijo gori navedeni po črkah svojih imen tako. da pridejo če le mogoče od črke A do L v dnsh od 1. do 6. aprila, od H do Gospodarska pisarna dr. Ivana Čeme. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, IL nad stropje. Naslovi sledečih' se iščejo kot neznani: Ah čin Marija, žena pok. Ahčin Lu-3ovika, 425 dolarjev. Ancelj - Košer Cecilija, sestrv pokoj. Ancelj Josipa, 467 dolarjev. Bačar Neža, žera pok. Bačsr Joai-oa, 440 dolarjev. B e 1 č i č Angela in Marija, /«na- in hči pok. Benčič Ignaca, 350 dotepjesr. Brezovnik Neža, sestra pokojnega Pečnik Josipa, 170 dolarjev. Dedič neznan, po pokojnem Bartn Johnu, 500 dolarj.Tr. Dedič neznan, po pokojnem Bortrik Franku, 1000 dolarjev. Fajon Antonija, žena pokojnega Fa-jon Janeza, 377 dokrjffv. Fatur Marija, mati Fstur Johna, 442 dolarjev. Dedič neznan, po^pok. Gorišek Heleni, 1751 dolarjev. G e rine k Ro?alija, sestra pok. Ger-mek Antona, 214 dolarjev. Golob Frančiška, Ivana m Ivan hčeri in sin po pek. Golob Janezu, 376 dol. Golob Lojz*, Marija in Uršula, hčere po pok. Golob Janezu, 376 dolarjev. Golob Jožefa, soproga Golob Jožefa, 894 dolarjev. Gradišar Katarina, Martin, Franc, Ana in Maija, žena, sinova in bčeri pok. Gradišar Martina, 1000 dolarjev. Horvat Lojze, brat pok. Horvat Josipa, 515 dolarjev. Horvat Marija, Hifriii pok. Horvat Ivana, 371 dolarjev. Hren Marija, setra pok. Hren