9ofitnlna plaffana v gotovini LetO LVIII, V Uubllani, v torek, dne 13 maja 1930 St 108 1. izdaja st 2 ■m Naročnina Dnevna Izdaja u kril|«lH JggotU>l)o metetno 23 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrsia mali oglasi po 1'30 in 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlSInc po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din n Pn večjem ci naroČilu popust Izide ob 4 zjulrak razen pondeljko ln dneva co prazniku' Lretlnlitvo /e v Kopllaricill ulici it. 61111 MoKoplal se ne iiračajo. netranhlrana platna se ne aprclema/o * Vreanlitva telefon it. 20S0. upravnlitva ii. 2992 Informativen list za slovenski narod t/prava le »Kopitarjevi ul.il.ti * Čekov ni račun: L/ubl/ana itev. 10.OSO in 10.34S xa Inseraie, Sara/eva 41.7.56.1, Zapreb it. 39.011. Prana In llunat At. 2-1.797* Ob jubileju ljubljanskega velesejma Dalekovidni so bili možje, ki so leta 1921 prišli na misel osnovati po vzoru drugih mest velesejem tudi v Ljubljani. Mnogo težkoč so morali premagali in niso povsod našli potrebnega razumevanja za to institucijo, v veliki meri tudi pri onih, ki bi imeli od velesejma največjo korist. Zlasti trgovina in industrija sta presojali velesejem bolj pesimistično. Toda danes, ko smo neposredno pred otvoritvijo X. mednarodnega vzorčnega velesejma, imajo ti dalekovidni ustanovitelji velesejma to zadoščenje, da velesejem uspeva, je vsako leto večji in danes ni človeka, ki bi smatral naš velesejem za nepotreben. Glasovi, da se sejeni ne bo obdržal itd., se niso uresničili in sedaj računamo z velesejmom kot vsakoletno prireditvijo. Kmalu po vojni se jc pokazalo, da se naša industrija, obrt in trgovina lepo razvijajo in da njihova prodaja iepo napreduje. Opazilo pa se jc, da je trg za naše gospodarstvo zelo omejen, saj ni segal daleč čez slovenske meje. Priti jc moral velesejem, ki jc pridobil naši produkciji in trgovini odjemalcev po celi drŽavi, pa tudi v inozemstvu. Pokazal jc vsem, da imamo razvijajočo sc obrt, da nam mnogo stvari ni treba uvažati, kar obremenjuje občutno našo trgovinsko bilanco, dalje da je naša produkcija sposobna kriti v mnogočem potrebe v naši državi in da jc kvaliteta naše produkcije taka, da lahko konkurira z obrtno delavnostjo drugod v državi in cclo v inozemstvu. Velesejmi so bili najsijajnejša manifestacija našega gospodarstva, ki se jc ponavljala vsako leto in vedno privabila dovolj kupcev in interesentov. Velesejmi so vzgojno vplivali na našo produkcijo. Pokazali so nam, kaj zmore naša produkcija in katere predmete bi se šs izplačalo producirati. Mnogim našim obrtnikom je prcskrbel dovolj naročil, da so lahko svoje podjetje povečali, saj so dobili odjemalce tudi iz drug*h krajev države, dočim se je prej krog njihovih odjemalcev gibal v ozkih mejah okoli njih domačije. Omenjamo le našo pohištveno obrt, ki sedaj stalno razstavlja na naših sejmih, in ki vsako leto beleži nove uspehe zlasti, kar sc tiče kakovosti izdelkov. Povzpela se je na tako visoko stopnjo, da nam boljših kvalitet ni treba hoditi iskat v inozemstvo in da je popolnoma nepotreben uvoz pohištva iz tujine, ki ga šc vedno izkazuje naša uvozna statistika. Z velesejmom si je naša pohištvena obrt, ki se vedno bolj industrializira, pridobila odjemalcev ter ime tudi drugod v državi, tudi v onih krogih, ki so doslej domače proizvode smatrali za manjvredne in se niso mogli privaditi na misel, da je tudi domača produkcija sposobna izdelovati izdelke, ki so kvalitativno na višini. Največje važnosti pa je naš velesejem za tujski promet. Lahko rečemo, da jc eden izmed najyažnejših tujskoprometnih faktorjev, zlasti pa je koristil Ljubljani, ki je z njim ogromno pridobila. Pomisliti je samo treba, da privabi velesejem vsako leto na tisoče ljudi iz naših slovenskih krajev v Ljubljani, kamor najbržc ne bi prišli tako pogosto. Nadalje prihaja letno na tisoče ljudi iz ostalih pokrajin države, ki najbrže zaradi Ljubljane same nc bi prišli k nam, pač pa jih je privabil velesejem. Izračunati je treba, kako velike vsote puste tujci v Ljubljani. Koliko stanov je v Ljubljani, ki imajo znatne dohodke od tujskega prometa. Poleg vsega tega pa mnogo ljudi, ki pride v L^bljano na velesejem, porabi priliko ter si ogleda tudi druge naše kraje, ki imajo tako tudi korist od velesejmske prireditve. Skratka, velesejem stori izredno veliko za povzdi-go našega tujskega prometa, od katerega imamo vedno več dohodkov in ga negujemo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zaradi navedenih razlogov je potrebno, da se vsi zavedamo teh dejstev in da zlasti merodajni faktorji podpirajo prizadevanja agil-ne velesejmske uprave, ki se trudi, da vsako leto napravi prireditev tako privlačno, da oni, ki pridejo na velesejem, ponovno zopet prihajajo, saj vedo, da jim bo prihodnja prireditev zopet prinesla kaj novega, kaj pomembnega. Zlasti pa si velesejmska uprava prizadeva, da bo letošnja prireditev res uspela. Zaradi tega, ker so dosedanji prostori za to število razstav-Ijalcev bili premajhni, je zgradila dva nova paviljona, ki bosta lahko pod svojo streho vzela dobršno število razstavljalcev. Trdno smo prepričani, da bo, kakor doslej vsako leto, tudi letošnja prireditev zadovoljila, zlasti ker jc jubilejna, in želimo ljubljanskemu velesejmu, da bo šc nadalje tako 25 milijonov za Ljubljano se bo carinarnica z uradniško hišo in skladišči ter tlakovale ceste Belgrad, 12. maja. in. V Belgradu se mudi že več dni ljubljanski podžupan prof. Evgen J are in intervenira v zadevah ljubljanske občine. Belgrad, 12. maja. m. Finančni minister je podpisal rešitev, s katero se 1. sprejme predlog ljubljanske občinske uprave, da se lahko izvršijo dela za zgraditev poslopja za carinarnico, za carinska skladišča, za občinski trošarinski urad, in stanovanjskega poslopja za uradnike; 2. da se sme izdati potrebna vsota za nakup zemljišča za premestitev v raznih železniških objektov; S. da se sme presekati in tlakovati Vilhar-jeva, Šmartinska in Gosposvetska cesta, ter Lovska ulica in ostanek Resljeve iu Masarv-kove ceste. Stroški za vse ne smejo presegati 25 mi-ljinov dinarjev. Ministrstvo odobrava, da so stroški krijejo iz neangažiranega Iraldrmin-skega fonda. In je 8,600.0(1») dinarjev. Odobrava pa se obenem, da občina lahko najame 16,100.000 Din posojila pri Državni hipotekami banki, na podlagi kaldrminških dohodkov letno 1,600.000 Din. S tem je rešeno zelo važno vprašanje ljubljansko komunalne politike iu storjen velik korak k njenemu napredku. Državna hipotekama banka bo gotovo to posojilo odobrila na podlagi od države izdanega dovoljenja, da se ietno to posojilo izplačuje iz dohodkov kaldr-irimskega fonda. Žalostno stanje naših rudarjev Delegacij« rudarjev prt finančnem ministru, fci re obljubil svojo pomoč — Tudi ostati ministri s^ dali slično zagotovilo Belgrad, 12. maja. m. Zastopnika druge rudarske skupine g. Štuc. in g. Bedenik je dane.-* popoldne sprejel finančni minister gosp. Švrljuga. Po daljšem razgovoru sta mu naslikala žalostno stanje, v katerem se nahajajo slovenski rudarji, ter niu sporočila svoje želje in predloge. Prosila sla g. ministra, naj se zavzame za to, da bi se čimpreje pričel polni obrat in bi bil s tem dan rudarjem zopet zaslužek. Posebno sta poudarila nujnost državne denarne podpore rudarjem in njihovim rodbinam. Finančni minister g. Švrljuga je izjavil, da so mu te zahteve v glavnem že znane, da jih b9 vpošteval in da bo stopil v dogovor z ministrom za šume in rude in z ministrom /.a socijalno politiko. V sporazumu z njima bo uredil iu ukrenil, kar ie mogoče in potrebno, da se ta beda rudarjev vsaj omili. Imeli smo priliko razgovarjati se z zastopniki rudarjev, ki so nam povedali še naslednje o svoji intervenciji: Minister /.a socijalno politiko nima na razpolago nobenih fondov za podpiranje brezposelnih rudarjev, ki, kakor znano, po dosedanji zakonodaji za slučaj brezposelnosti niso zavarovani kakor ostali delavci. Minister jc delegaciji priporočil, naj tudi rudarji delajo na to, da se za rudarje ustanovi fond /a brezposelnost in /.a slične krize, ki bi znale nastopiti v bodočnosti. Delegacija je izjavila, da krivda ni na strani rudarjev, če se lo vprašanje svoječasno zanje ni ugodno uredilo. Rudarji so s svoje strani že doslej kakor bodo tudi v bodoče storili vse, da se sporazumno z vpoštev prihajajočimi faktorji ugodno uredi pereče vprašanje: podpiranje v slučaju brezposelnosti in sličnih kri/.. Minister zu socijalno politiko je obenem zagotovil, da se bo glede podpor sporazumel ! s finančnim ministrom. Slično zagotovilo so j dobili delegatje tudi v ostalih ministrstvih, in ! upamo, da se bo tn zadeva ugodno uredila. 59. zessedange Sveta DN Uvod h frasteosko-iialijanskim pogajanjem Ženeva, 12. maja. n. Danes dopoldne ob 11 sc je Svet Društva narodov sestal k 59. zasedanju pod predsedstvom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Nemški zunanji minister dr. Curtius je poročal o carinski mirovni konferenci. Henderson je že enkrat naglašal veliki interes angleške vlade, ki polaga največjo vrednost na bodoča pogajanja za boljšo organizacijo gospodarskih odnošajev, posebno v evropskih državah. Predlagal je, da se k bodočim pogajanjem povabijo vse države, ne samo one, ki so podpisale zaključni protokol carinske konference. Glede poročila o harnionizaciji pakta Društva narodov s Kellogovim paktom, o čemer se bo razpravljalo šele na septembrskem zasedanju Društva narodov, je podal danes samo Henderson nekako senzacionalno izjavo, da je angleška vlada, ki je do sedaj ugovarjala proti dalekosežnim spremembam pakta Društva narodov, pripravljena odobriti poročilo in da celo upa, da bo poročilo soglasno odobreno. Seja Sveta Društva narodov je bila nato odgodena na jutri. Na zaupni seji je Svet Društva narodov sklenil na angleški predlog, da se postavi na dnevni red palestinsko vprašanje. Angleški zunanji minister bo poročal o sestavi preiskovalne komisije za dogodke pri zidu objokovanja v Jeruzalemu. Henderson je danes opoldne povabil na kosilo italijanskega zunanjega ministra Gran-dija. Splošno se to smatra za uvod k francosko-italijanskim pogajanjem o mornariškem vprašanju, katerih sc ho udeležila tudi Anglija. Gandijev naslednik aretiran Angleška vlada aretirala Abbas Tjabija in 60 prostovoljcev — Gandiste bo vodila zdaj gospa Naidu — Patel oznanja neplačevanje davkov — Nemiri v Džalatpuru — Bombna letala delajo red v Pešavarju London, 12. maja. Dasi je položaj v Indiji slej ko prej zelo resen, se zdi, da bodo energične odredbe vlade revolucionarnemu gibanju nacionalistov kmalu kos. Sicer je dobila angleška vlada vplivnega nasprotnika v odstopivšem predsedniku ustavodajne skupščine Patelu, ki je na javnem shodu v Suratu pozval množico, da naj, dokler bo Gandi v zaporu, ali dokler nacionalni kongres ne sklene drugače, Indi ne plačujejo davkov. Na ta način da bo Indija dobila veliko ibitko za popolno neodvisnost in svobodo. Tudi bojkot angleških pa tudi drugih inozemskih izdelkov se nadaljuje, tako da so trgovci, ki kupujejo svilo iz Kitaja in Japonske, odpovedali naročila za čas treh mesecev. Bojkot pa trgovci izrabljajo v oderuško dviganje cen. Angleška vlada je v nedeljo aretirala v Karačiju Abbasa Tyabji-ja in 60 njegovih pristašev, ki so korakali v Darsano, kjer so hoteli zasesti tamošnje soline. Oblast je tudi odločena aretirati Patela, čim bi njegovo delovanje prekoračilo izveshio mejo. Abbas Tyabji je za slučaj svoje aretacije imenoval za svojo naslednico baje gospo Naidu. Podkralj javlja, da je za vzdrževanje reda in varnosti v Indiji mobiliziranih 312.000 mož oborožene sile. Sovražnost med Indci in muslimani narašča. V Karačiju se je ob priliki muslimanskega uspešno deloval v korist našega gospodarstva, kakor tudi tujskega prometa. praznika razvil večtisočni sprevod muslimanov, katerega so nacionalisti hoteli napasti. Vendar je policija to energično preprečila. V Lahoreju je oblast omejila muslimanske žrtve krav, ki se bodo smele zaldati samo v gotovem delu mesta in v zaprtem dvorišču. Razširjajo se mali letaki, podpisani od ^Vrhovnega poveljnika hindostanske armade«, ki jih nalepljajo ponoči in v katerih se prebi-i valstvo poziva, da se proti Angležem oboroži. Zaradi ogromnih tehničnih sil kakor tudi policije in vojaštva, ki s tanki patruljira po mestih, ni prišlo dozdaj do spopadov drugod kakor v Džalapuru. Tu so se množice zbirale po ulicah in skušale izzvati nerede, čeprav je oblastvo prepovedalo vsako zbiranje. Nastopiti so morali policijski oddelki z vojaštvom, nakar so se množice poskrile po hišah. Medtem, ko je vojaštvo krožilo po mestu, se je kakih 5000 oseb oborožilo s kamenjem in z drugimi predmeti, da napadejo vojaške čete. Pet kami-jonov strojnicami in z oddelki z bombami, ki so bili prepeljani iz Bombaya, je končno napravilo red. Položaj je še nadalje resen. Nemirna je tudi severozapadna krajina, kjer nacionalisti paktirajo z afganskimi obmejnimi plemeni in tudi z boljševiškimi emisarji. Haji Turan Gzai, vodja enega od indskih gorskih plamen, je prispel s svojimi pristaši 20 milj pred Pešavar in resno groža javni mir. Oblasti so zahtevale, naj se vrne s svojimi spremljevalci, nakar je Haji Tura Gzai napravil na cesti barikado s posekanimi drevesi. Odposlanih je bilo 40 zrakoplovov, da :>pre-iščejo teren«. Rezultat še ni znan. Kakor poročajo, bo na današnji popoldanski seji londonskega parlamenta tajnik za Indijo Wedg\vood Benn sporočil dan objave poročila Simonove ustavne komisije. To poročilo je rezultat večmesečnih posvetovanj Simonove komisije, ki je zborovala pod predsedstvom sira Johna Simona. Poročilo bo objavljeno istočasno v Indiji in v Angliji in bc imelo dva dela. V prvem delu se bavi poročilo s položajem v Indiji, dočim vsebuje drugi del predloge za indijsko ustavno reformo. Kakor poročajo, bo med objavo prvega in drugega dela poročila kratek presledek. Wedgwood Benn bo tudi poročal o dogodkih v Pešavarju. Kraljeva zahvala slov, zadrugarjem Belgrad, 12. maja. m. Predsednik Zadružne zveze minister za šume in rude g. dr. Korošec je danes prejel na pozdravni brzojav, ki je bil poslan z glavne skupščine Zadružne zveze tale odgovor: Prejemši z zadovoljstvom izraz udanosti, poslan z glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani je Njeg. Vel. kralj mi blagovolil naročiti, da se vsem, ki so bili udeleženi na skupščini, izrazi njegova srčna zahvala. Minister dvora B. Jevtič.« Stanje ministra Radivojeviča Belgrad, 12. maja. AA. Zdravstveno stanje prometnega ministra inž. Radivojeviča jc popolnoma zadovoljujoče. G minister je prebil noč prav dobro, temperatura znaša okrog 37 stopinj. Bolnik ne čuti nikakih bolečin. Čreva funkcijonirajo normalno. G. Radovoju-vič se subjektivno počuti dobro. Bogdan Medakovič f Dunaj, 12. maja. n. V tukajšnjem sanato-riju je danes umrl bivši predsednik hrvatskega sabora dr. Bogdan Medakovič v 75. lel'.;. Truplo bodo prepeljali v Zagreb. Profesor Plečnik v Splitu Split, 12. maja. z. Žirija za regulacijo Ba-čvic je imela več sej, ki se jih je udeležil tudi profesor ljubljanske tehnike arhitekt Josip Plečnik. Na seji so razpravlial: o načrtih, ki jih jc prišlo 22. Največ jih je iz inozemstva. Nemšho brodovje v Splitu Split, 12. maja. z. 14. maja pride v splitsko pristanišče oddelek nemške vojne mornarice in ostane tam do 21. maja. V tej skupini bodo 1 križarka in 5 torpedovk. Vse te ladje so najmodernejše konstrukcijo, zgrajene po vojni. Pri tej priliki pride v Split admiral naše mornarice Stankovič. V leku svojega bivanja v Splitu bodo nemški mornarji napravili več izletov v splitsko okolico. Plovba po Donavi Belgrad, 12. maja. AA. V zvezi z akcijo mednarodne trgovske zbornice, ki želi rešiti vprašanja plovbe na mednarodnih rekah in zlasti vprašanje plovbe na Donavi, jc sklenil jugoslovanski odbor te zbornice, da skliče konferenco predstavnikov naših gospodarskih organizacij in zainteresiranih gospodarskih ministrstev. Na tej konfercnci bodo pretresana v podrobnostih vsa ta vprašanja in bo določeno stališče, ki odgovarja interesom naše države. Na podlagi te konference bo sestavljena delcgacija iz zastopnikov jugoslovanskega nacijonalncga odbora mednarodne trgovske zbornice, gospodarskih korporacij, pristojnih ministrstev in njih zastopnikov pomor-i skega in rečnega prometa in združenja raznih brodolastnikov, ki bo imela nalogo braniti iu-j terese naše države na mednarodni konferenci 1 v Parizu. Anglija prekinila zveze v sveto Stolico itim, 12. maja. z. V vseli diplomatskih krogih je zbudila pozornost okolnost, da je angleški minister pri sveti Stolici Chilton bil nagloma premeščen v Cli i le. Istolako je tudi prvi svetnik poslaništva Randall zapustil Rim in odpotoval na Angleško. V vatikanski lega-eiji je ostal tajnik, ki po karijeri ni diplomat in ima samo nalogo čuvati diplomacijo, arhive in šifre. Ta premestitev so tolmači tako, kakor da je Velika Rritanija rluli nesoglasju s sveto Stolino, ki je nastopila proti malteškemu nil-nisl:v':i-imi predsedniku Stricklandu, dejansko prekinila zver.e s sveto Stolico. Ve»hfi gospodarska kriza na Madjarskem Hi-ilimpešta, "2. maja. z. Vprašanje prodaje letošnje letine prizadeva madjarski vladi velike skrbi. Že teden dni traja v Budimpešti anketa o tem, kako bi se omogočila prodaja žita. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je neka angleška tvrdka stavila madjarski vladi ponudbo za odkup vse letine na ^ladjarskem. V tem slučaju zahteva monopol za izvoz žita. Ta ponudba je povzročila veliko akcijo ue samo v trgovskih krogih, marveč tudi v krogih 1 mlinarjev, ker I i to pomenilo nadzorstvo tu- j ega kapitala nad madjarskim kmetijstvom. Rom.-gršk' odnošaji Atene, 22. maja. AA. Doznavajo, da jc romunski poslanik v Atenah g. Langarascano tekom svojih zadnjih razgovorov z grškim ministrom za zunanje zadeve g. M:halakopalo-som predlagal, naj se sklene nova trgovinska pogodba med Romunijo in Grčijo. Sedanja romunska pogodba jc bila sprejeta meseca septembra 1927. leta za nedoločen čas. Doumergue zapusti! Alžir Oran, 12. maja. AA. 1'redseduik francoske republike Doumergue jo posetil mestno hišo ter pregledal bolnišnice. Opoldne jc prisostvoval 6večancmu banketu. Popoldne je Doumergue zapustil Alžir. kjer mu je bil povsod prirejen navdušen sprt :ciu iu odkoder bo ponesel najboljše spomine. Hmdenharg se umakne I. 19J2 na deželo Berlin. 12. maja. \ V poučenih krogih trdijo, da se bo sedanji predsednik nemške republike llindeuburg uprila 1932 uuiaknil po končani predsedniški dobi a .Vnele', k \ vzhodni Prusiji. Volitve v G'trmi Šleziji Varšava, 12. maju. \A. Včeraj so bile volitve v Gornji šleziji. Potekle so v popolnem redu. Nikjer ni bilo incidentov. Nemci so postavili v imenu vseh meščanskih strank enotno listo, dočim so nemški socialisti postavili samostojno listo. Po dosedanjih izidih se zdi, 7 volivcev, od teh zu Nemce 4713, poljskih glasov jc bilo oddanih 8207. Pri-včerajšnjih volitvah je na tem mestu glasovalo 15.076 volivcev, od tega jc bilo Poljakov 10.341, Nemcev pa 4660. Podobno so pol jski glasovi narasli, glasov i Nemcev pa nazadovati v Cjiješinu v src/.ti Lublinjec in drugod. štetje glasov še ui končano, končni izidi bodo /liani tekom današnjega dne. Mednarodni rudarski kongres Varšava, 12. maju. AA. »Pat: poroča, da ")odo nu dnevnem redu mednarodnega kongre- j sa rudarjev v Krakovu tale vprašanja: t. konstituiranje predsedništva kongresa in izvolitev komisij. 2. Poročila izvršilnega odboru o dogodkih po kongresu v Nimesu. Poročila bodo podali: Obče poročilo g. Delapre. tajnik mednarodnega odbora; o racionalizaciji rudarske industrije Nemec g. Ilergcr: o strokovni izobrazbi rudarjev Nizozemec g. Wuiiderl»ilde; o izenačenju arbitražnih metod in oblik poravnave Anglež Cook: o izseljevanju iu priseljevanju Belgije v g. Detier: o borbi proti vojni Francoz g. Queutin; o denarni odškodnini zu primer nezgode in bolezni Nemec g. Bork-Schtilz; o kontroli delu v rudnikih Francoz g. Vignct; o rudarskih dopustili Poljak g. Stančik. 3. Volitve novega izvršilnega odbora iu določitev datumu iu mesta prihodnjega kongresa ruda rjev. Potresi in poplave Teheran. 12. maja. A A. Potres v Aser-hejdžanu je baje zahteval 2000 človeških žrtev. Potresi v okolici Salmasa se nadaljujejo. V bližini Urumyaha je nastala radi potresa razpoka v dolžini treh kilometrov. London, 12. maja. n. Po potresu v Indiji in Perziji prihajajo sedaj vesti o poplavah na otoku Cejlonu, ki so napravile ogromno škodo. Samo v Colombu je porušenih 10 hiš in je 10.000 ljudi brez strelu?. Električna centrala v mestu je pokvarjena, tako da ni električne struje ua razpolago. | I/, Svakopmunda v južnozapadni Afriki se poroča, da je bil iani nekoliko milj ocl brega luid podmorski potres. Morje je v iglo iui obrežje nu tisoče mrtvih rib, tako da sc oblasti bojijo epidemija Bojevit govor Mussolinija v Livornu Krepak protiodmev iz Francije Rim, 12. maja, AA. Agencija Štefani poroča: Včeraj dopoldne je prispel v Livoruo predsednik italijanske vlade Mussolini. Sprejela sta ga minister prometa in minister mornarice. K sprejemu se je zbrala ogromna množica il mesta in okolice. Vse mesto je bilo v zastavah. Tudi v mestu samem je bil Mussolini predmet viharnih ovacij. Najprej se je predsednik ital. vlade Mussolini napotil v pomorsko akademijo, kjer je pregledal gojence. Zatem je Mussolini prisostvoval službi božji pod vedrim nebom. Služba božja se je zaključila /. molitvami za kralja in Duceja. Po službi božji je Mussolini odšel v ladjedelnico. Tudi tu je Mussolinija pozdravljala velika množica. Mussolini je imel na delavstvo nagovor in mu zatrjeval, da vlada skrbi za blagostanje delavskega razreda. Tu je Mussolini sedel v avtomobil, ki se je komaj prerival skozi velike množice. Odtod se je Mussolini odpeljal na trg kralja Alberta. Sodijo, da je bilo tu zbranih 100.000 ljudi. Po dolgotrajnih in nepopisnih ovacijah je Mussolini stopil na tribuno, ki je bila postavljena sredi trga in imel na množico nagovor, v katerem je med drugim dejal: Italijanski narod si po osemletnem fašističnem režimu ne želi samo blagostanja, temveč zahteva zase tudi ugled in svoje mesto na svetu. Vsemu italijanskemu ljudstvu, pa tudi narodom izven italijanskih meja, želim povedati, da ne iščemo prenagljenih pustolovščin. Ce bi nas pa kdo napadel in hotel okrniti našo neodvisnost in našo bodočnost, ta ne ve s kakšnim temperamentom dvignem na noge ves italijanski narod. Ce bi kdo hotel napasti revolucijo črnih srajc, potem bi bil ves narod, ibi bili starci, deca, kmetje, delavci in vojaki eno samo ljudsko telo, žareča krogla, ki jo lahko vržemo proti vsakomur.* Mussolinijeve besede je sprejela množica z ogromnim navdušenjem. Mussolini se je nato odpeljal v vladno palačo, kjer se je udeležil intimnega kosila s predstavniki oblastev. Mussolini se jo moral opetovano pokazati na balkonu. Zbrana množica mu je prirejala neprestane ovacije. Pariz, 12. maja. n. Agresivni ton novega govora, ki ga je imel včeraj Mussolini v Livornu z vodilno mislijo, tla bo fašizem zdrobil vsakogar, ki bi se predrznil, zastaviti pot razvoju Italije, se smatra v Franciji za malo razveseljiv začetek ponovnih pogajanj v Ženevi meti Francijo in Italijo. Rim, 12. maja. n. Uradno poročilo o Mu-ssolinijevem govoru v Livornu izrecno ponavlja krepke Mussolinjeve izraze, katerih torej ni smatrati za oratorične cvetke. Ni nohtnega dvoma, da je ta nova grožnja enostransko naperjena proti Franciji. Impero« je na prvi strani z debelimi črkami objavil napis: »Nobena sila na svetu, to naj razume tudi Francija, ne more preprečiti italijanskih zahtev, ker je njena sila božje narave.« Tudi drugi listi pišejo sedaj jasno, Zdi se torej, da se nova francosko-italijanska pogajanja ne bodo začela baš pod srečno zvezdo. Zdi se torej, da se je ponesrečila tudi angleška posredovalna akcija. Pariz, 12. maja. n. Vsi pariški listi, celo Libertc , ki je doslej gojila velike simpatije za fašizem, se smatrajo za prisiljene, da so nastopili proti Mussoliniju ter svare francosko vlado, naj se ne da oplašiti po nobenih italijanskih grožnjah ali zavesti k prevelikim koncesijam. • •• Zopet notranjepoL kriza v Avstriji Angli,a in Francija zahtevata razorožitev Heimtvehra in Schulz- bunda — Nesoglasje v vladi Dunaj, 12. maja. n. V svojih nedeljskih govorih sta voditelja Heinivvehra, knez Star-hemberg iti dr. Steidle zagrozila vladi, da mora misel razpustitve ali razorožitve samoobrambnih formacij opustiti. Ce bo vlada prišla z raz-orožitvenimi načrti, se bo Heiimvehr postavila proti njej. Ker je podkancler in vojni minister Vaugoin. ki je zdaj postal načelnik stranke, na dunajskem shodu krščanskih socialcev razvijal bolj heimvvehrovski program kakor program lastne stranke, se je že pokazala opozicija proti novemu voditelju krščanske socialne stranke od strani poslanca Kunschaka. Kar se tiče raz-orožitvenega predloga vlade, je naperjen le proti nošenju orožja, o razpustitvi obrambnih zvez pa ne bo nobenega govora. Sicer je pa znano, da Avstrija no dobi inozemskega posojila. ako no razoroži lako Heinivvehra kakor Schutzbunda. V svrho. da skrajša začenjajoče se strankarske boje, namerava vlada že jeseni izvesti nove volitve, ki bi se imele sicer vršiti šele prihodnjo spomlad. V vladi sami vladajo velika nesoglasja. Včerajšnje heiimvehrovske prireditve, med njimi tudi proslava desetletnice tirolskega Heinivvehra v Innsbrucku, so potekle povsod v miru in redu, samo v Gradcu je prišlo do manjših spopadov, pri čemer je bil en mož težko ranjen. Poljska element miru na vzhodu Varšava, 12. maja. I.- Spričo armudnegu povelja ruskega komisarja za nu rodno obrambo Vorošilova. ki govori o neki nameri svetovnega kupitaliznuu tla napade Rusijo, piše ofieio/.-nu »Gazeta Polskii . da tuko Poljska kakor \ se ostale baltiške držav e niso interesirune uu pudcu sovjetskega režima in du bi bila ude-' le/.ba teh držav nu kakršnikoli intervenciji proti sovjetom blaznost. Misel, du bi se ustva-iila neodvisna Ukrajina kot barijem proti Rusiji. spada v preteklost Te oficijo/.ne izjave imajo tem večji pomen, ker se istočasno opažu precejšnje izboljšanje odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Poljsko-nemško prijateljstvo bi pomenilo vsekakor boljšo garancijo za ohranitev miru na vzhodu nego kakšne protiruske koalicije. Tudi Kstonija. Kioska in latiška republika so solidarne, s Poljsko, du je treba tako s prijateljsko politiko napram Nemčiji kakor napram Rusiji utrjevati stabilnost razmer nu severovzhodu Evrope. Rusija ima preveč delu. da uredi svoje razmere doma, da bi mogla biti miru opasnu. na drugi strnili pa so tudi.resni nemški krogi nehali igrati se / mislijo, du drže Poljsko v šahu s pomočjo Rusije in odlični nemški politični in kulturni delavci čedaljebolj propagirajo idejo ncmško-poljskcgtt sodelovanja. V Španiji je zdaj vse mirno Madrid, 12. maja. Vesti, da je bil nameravan pod vodstvom štirih generalov puč, ki naj bi vpostavil diktaturo, ki naj bi bila še ostrejša, kakor je bila diktatura Primo de Rivere, so se izkazale kot močno pretirane. Res jc samo, da je neki minister sedanje vlade zaupno opozoril dr. Maranona, predsednika Ateneja, v katerem se vrše prireditve repubiičanov, ki z nečuveno vehfcmenco posebno napadajo kralja, da bi tako sistematično hujskanje mladine moglo vesti zopet do vojaške vla^e. Republikanci so to svarilo, ki je bilo mišljeno čisto dobrohotno, razumeli tako, kakor oa je nevarnost diktature v resnici že Iu in so sklicali zaupen sestanek, na katere" i so pozvali tudi dva republičanska generala in ju vprašali, da bi armada v takem slučaju republi-čanom pomagala. Generala sta odgovorila, da so republikanci v armadi v taki manjšini, da Vergilova proslava Rim, 12. maju. AA. V v .seli podeželskih središčih se je včeraj na svečan način proslavila 2000 letnica pesnika Vergiin. Kot govorniki so nastopili odposlanci italijanske kraljevske akademije. Pesniku Vergilu so predočovuli kol o/.nunjevalca bodoče slave Italije in kot prvega velikega nacionalnega pesnika. Športne novice Milan. 12. miaja. AA. Lahkoalletičrie tekme med reprezentancama Italije in Francije so končale z zmago italijanskega moštva. Rim. 12. inaja. AA. Včerajšnji nogometni izidi: Arsizijo : Brescia 2:0. Legnano : Atalanta 1 : 0. Biellesse : Reggiana 2 :0, Fiorenttria : Lecce 1 : 1. Rim. 12. maja. AA. Pri mednarodnih jahalnih tekmah je zmagala skupina italijanskih jahalcev, ki so jo tvorili polkovnika Forquet in Borsarelli ter major Betoni. Tekem se je udeležilo sedem na-vodov. Zagrebška vremenska napoved, \očinomn napol oblačno. Nestalno. •Zmerno toplo, J je bolje, če republikanci svojo agitacijo omilijo. Ker jc tudi socialistična stranka izdala parolo, da naj se delavstvo nc udeležuje nobenih pučističnih poskusov s strani republikanske buržuazije, so izgledi za kal.o revolucij ov republikanskem smislu vsaj zaenkrat slabi. Na drugi strani je treba vzeti v poštev, da kralj sam ne želi povratka vojaške diktature, ker je sam toliko moder in j v zadnjem četrtletju dal toliko dokazov državljanske previdnosti in spretnosti, da je kaj takega kakor želja po povratku diktature pri njem popolnoma izključena. Kralj pa tudi nc misli zamenjati Berenguera z drugim človekom, ker je ta, čeprav nima izvanrednih zmožnosti, vendar zaradi svoje neoporečne poštenosti najboljša oseba, na katero se more kralj zanesti, da bo vpostavil normalne razmere. Razne novice z vsega sveta Pariz. 12. maja. AA. Havas poroča: Senator Pams, bivši minister in bivši kandidat za predsednika republike, je umrl. London, 12. maja. AA. Stanley lialdvvvn je bil predlagan za kancelaria univerze y Canibrid-geu. Volitve bodo prihodnjo soboto. Bologna, 12. maja. AA. C cirkusu • -Gleich*. ki razpolaga z velikim zverinjakom, so se sprli lastniki s pomožnim osobjcip. Krotilci divjih zveri so se hoteli maščevali nad lastniki s tem, da so skušali odpreti kletke divjih zveri. Policijska oblast je še pravočasno posredovala ter dala prijeti sedem krotilcev Montevideo, 12. nvaja. AA. V bližini Ha Punta Boava jc zašlo |>oštno letalo, ki vzdržuje poštni promet med Buenos Airesom in Rio do Jflrtfelrom, v gosto meglo in hude nalive. Piloti so izgubili ori-jentacijo, vsled česar .je letalo padlo v pečine. 4 potniki in piloti so bili ubili. Dunajska vremensko napoved: Severne Alpe: Zaenkrat ;ii nevurnrsli slane. I/premeni ji-vo. hladilo vreme, v prostih legali vetrovno. — ti/ne Upe: Precej jasuo, višja temperatura, Prvi vsepoljski evharist, kongres v Poznanju Poljaki hočejo letos manifestirati svoje ka. toliško prepričanje. Pokazati hočejo vsemu svetu, zlasti pu lastnim političnim voditeljem, da je katolicizem bistveno spojen s poljsko narodu odušo. Mordu je laku manifestacija nu Poljskem sedaj bolj potrebna kot kdajkoli poprej. Zakaj tudi nu Poljskem so sc začele /hirati sile, ki skuša jo mladini iztrgat* i/ duš vero. Svobodomiselno učiteljstvo postaja v tem o/.i-ru zelo pre.lr/.no, ker čuti oporo v prosvetnem ministru. Letošnja manifestacija poljskih katoličanov pomeni tudi pi vi javni nastop katoliške akcije. ?.<• več let so poljski škofje, du-hovniki in verniki /. vedno večjo vnemo urt-s-ničevuli principe katoliške akcije. Po dekaiii-jali so se vršili sestanki duhovščine, kjer je spoznala pomen in bistvo katoliške akcije, katoliška akcija, ki ni nič drugega kot sodelo-vanje neduliovnikov s Cerkvijo pri vzvišenem poslanstv u širjenju kraljestva božjega, ter poglabljanje lastnega verskega življenju, taka katoliška akcija je mogoča samo tam, kjer jo apostolski duh. Apostolski- verske "gorečnosti pu ni brez obnove- v duhovnih vajali iti pogostega prejemanju sv. vakra mentor. Zato so sc /lasti. letos vršile vsepovsod duhovne vaje m; dijaštvo in katoliška oinludinsku društva, ki so bile vsepovsod Izredno dobro obiskane. . Ko vidi človek ogromne množice ljudi, k; se bore /a iste ideale, in ko opazuje čudovito požrtvovalnost in ncutrudljrvo delavnost pri drugih ljudeh, tedaj nehote odpade i/, njegovo duše velik del lagodnosti in brezbrižnost. V ognju in navdušenju drugih se podesetorita njegova energija in požrtvovalnost. Ta mohi-lizuciju katoliških sil ima tako namen odstraniti tudi tisto razdaljo, ki jo je povzročila pripadnost raznim političnim strankam na katoliškem temelju ter pritegniti k verskemu življenju mlačne/o. lako se vrši letos od 27. do 29. junija prvi vsepoljski evharistični kongres v Poznanju. Posvečen je predvsem razpravljanju o poglobitvi katoliške akcije. Udeležile se ga bodo številne deputacije poljskih izseljencev iz Francije iu Amerike. \ posebni sekciji se 1h> razpravljalo o delu zu cerkveno zedinjenje. Kakor nu.nireč cirilinetodi j-ko gibanje predpostavlja v kakem narodu precejšnjo stopnjo verske gorečnosti. tako na drugi strani šele cirilnieto-dijsku misel poglobi in razširi apostolsko delavnost. \ slovunskein svetu i>a je edino s pomočjo resnega in sistematičnega delu mogoče spojiti narodno in versko misel. \ vsukem slovanskem narodu treba dati pobožnosti domač in narodni pečat, torej oživotvoriti misel, ki jo je vrgel med Slovence prelnt dr. Gr.ivcc v svojem članku Slovensko kutoličanstvo« v Kraljestvu božjem«. Dokler narodna misel ne bo črpala i/ vi i ske in dokler se ne bo pobož-11: is t prilagodila narodne mu značaju, tako dolgo sc bo slovanski živ el j [izgubljal v tu jini v verskem in narodnem o/iru kljub vsem napornim poskusom, tla se ohrani. Poljski evharistični kongres se vrši v Poznanju ravno zato, du bi se poudarila narodna strun poljske katoliške religioznosti. V po-/nanjski katedrali počivajo ostanki prvih poljskih kraljev. 'I u je imel svojo prestolnico Me-šek. ki je I. N()0. pokristjanil poljski narod, iz Poznanja se je širila poljska oblast in omogočila uspešno širjenje in poglobljen je krščanstvu, Nu velkopoljskeiu ozemlju v Gncznu so cela stoletju počivali ostanki sv. Vojteha, |>o lodu siccr Čeha, a tako polnega cirilnietodij-ske mi^li. da poljski narod šc danes nobenega svetniku tako ne časti kakor njega. V Poznanju se bo koncem junija zužgal kres, ki bo inorAl vplivati tudi nu ostale kuto-liške in pravoslavne Slovane. -b- Delniška družba za izvoz kmetijskih pridelkov Belgrad, 12. maja. /.. Danes popoldne ob 4 se je vršil ustanovni občni zbor Priviligiranc delniške družbe za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je bil v dvorani glavne Zadružne zveze. Otvoril ga ie predsednik Združenja izvoznikov Dragiša Mateju-. Za predsednika je predlagal glavnega ravnatelja Državne hipote^ame. banke Vojina Cijuričiča. Ta je pri tej priliki podal poročilo ustanovitvenega odbora, nuglasil je, di znaša osnovni kapital 30 milijonov. Razdeljen je "a delnice po 100 Din, ki se glasijo na ime. Sedaj se emitira polovica tega zneska. Nj. Vel. kralju so poslali brzojavni pozdrav. Nato so bile volitve v upravni in nadzorstveni odbor. V upravnem odboru so: kot zastopnik trgovinskega ministra g- Edo Markovič iz Zagreba, upravitelj patri,jarhijskih posestev Cvijanovie iz Dalja. OČI glavne Zadružne /.veze Gjuro Survin. Kosta Andič iz Belgrada, predsednik Agrarie \i Novega Sada Miiller, dr. Vladimir G laser iz Ljubljane. Od strani izvoznikov: Oskar Weiss iz Za-greba. Mihajlo Bajloni iz Belgrada. Gedeon Djun-djerski iz Novega Sada, Dragiša MatejlP, Voja Pel-kovič. Milivoj Sičarevič, vsi iz Belgrada. V nadzorstvenem odboru so: od finančnega ministrstva Dragomir Drago,jevič. Od glavno /:!• družne zveze Vekosjav Gortan, I)joka Perin iz Sarajeva. Joea Budišin i/. Vel. liečkoreka, od strani izvoznikov Dragoslav Majdanuc iz Belgrada. S'avko Mesarovič iz Srenfskc Mitroviee in Stevo Matic i'' Skoplja. Belgrajske vesti Belgrad, 12. maja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je ]»odpisal odlok, ' katerim je pomaknjen v višjo skupino predstojnik zayodu zli zaščito dece v Ljubljani g. dr. Bogoljub Dragaš, Belgrad, 12. maja. ni. Na svoji seji je odboi Prlviligirane agrarne banke odobril nastopna posojila: 325 hipotekami)! posojil v znesku 10 milijo-nov-158.000 dinarjev, 1037 zadružnih posojil v znesku 8465.850 l)in in dve menični posojili l"1 36.000 Diu. Belgrad. 12. maja. AA. 25. in 26. maja bo v Dubrovniku konferenca zastopnikov poslodavsk/r zbornic iz vso države. Na dnevnem redu Ikk.o vprašanja našega gospodarstva. Po končani kon-ferenci- se napotijo udeleženci iz Dubrovnika * Podgorleo, da službeno obiščejo zbornico za '101 » 1'odgorici. Slovenija sprejema Čehoslovake Prisrčen sprejem v Ljubljani Ljubljana, 12. maja. Češkoslovaški strojevodjo, ki so mudo od 2. maja daljo na ekskurziji po Jugoslaviji, ko doživeli v nedeljo dopoldne veličasten sprejem. Na slavnostno okrašenem kolodvoru jih je pričakovala velika množica ljudi, tukajšnjih železničarjev, Sen-stva, zastopnikov oblasti in organizacij ter drugega Sprevod s kolodvora po Miklošičevi cesti občinstva. Ko so se polegli burni pozdravni klici, jo goste — okoli 30« po številu — pozdravila cela vrsta govornikov, zastopnikov raznih oblasti in organizacij, dalje zastopnica ženstva, v imenu gostov so je zahvalil g. Stuhly, gna. Elza Dežma-nova pa je ljubko deklamirala pozdravno pesem. Pevci »Sloge« so zapeli »Kde dumov mu j«. Gostom in njihovim damam so bili izročeni šopki. Nato so je razvrstil po Masarykovi in Miklošičevi cesti velik sprevod z godbo »Sloge-,; nn čelu. V sprevodu so korakali go svoji situli, veliki čuši podobni |X)sodi iz bronu in nepreglednem številu gomil in žar, je sedanji rod, ki tod biva, potem ko je na žrtvenik \ojne dal svojih sinov, sklenil, da tudi vlije iz bronu ne več situlo marveč mogočen zvon 1710 kil težek, ki naj bo spominski glasnik vojnih žrtev, budi-telj k miru, slogi, delu in samozutuji. Ne ene situle marveč tisoč in tisoč bi napolnile solze našega rodu, ki jih toči dan za dnevom zu mrtvimi sinovi in izgubljenimi brati. Preko teh starodavnih grobišč in preko prelepih posavskih bregov do Sv. gore. Sv. Miklavža iil Mo iave in še uuprej: mini iu in bratske ljubuvi znanilec, to javljaj strmečim bregovom: Slovenija ne žabi nikoli trpinov, ki padli so v obrambo sinovom. l'o 40 metrov in več visoki mlaji, postavljeni |x> raznih dohodnih cestah v Vače, pred tiho cerkvijo in še drugod z raznimi napisi poudarjali to-le: Mrtvili ne za bi, žive pa drami. Pred slavnostjo je visel na dveh mogočnih lipah pred cerkvijo iil čakal, da sc posvečen in maziljen dvigne v zračne višave. Prelepe o,h rede je izvršil moravški g. dekan Janko Cegnar. se v cerkvi z globoko občutenim govorom spomnil žrtev domače vaške fare, ]>o-udarjal kako silno so slovenski funtje in možje iz dal jne Galicije in od drugod hrepeneli po domačih zvonovih iu nato imel sv. inašo z. asistenco. Nato se je ljudstvo zbralo na odprtem prostoru pred cerkvijo in tam je spet bivši vojni kurat Bo li a o opisal kako silno slovenski rod ljubi svoje zvonove, kako neizrečeno hudo je bilo ljudstvu, ko se je posl.ivljalo med vojno oo verigo v trga I tako jc napeta! Za tako stvar je treba imeti roko, kaj nc?« Četrti dan: »Vi bi znali še denar delati?« j.Saj ga delam!« »Da ga dclntc?« se je začudil in šel. Peti dan: >Scm si mislim, da znute denar delati! Ali ga ne bi nekaj odstopili meni? Saj bi plačal tako primerno reč, no, da bi oba imela nekaj.< »Odstopil? Ga nimam še prav dosti narejenega,« »A tako?« Sesti dan: »No. ali imate danes že kaj več denarja narejenega?« »Ga imam malo več — pa ga ima župnik.• »Župnik?« se jc mesar globoko začudil. •Seveda! Oh. vi mc niste prav razumeli, jaz ko slikam, si delani denar!« Posihmal mesar ni več hodii občudovat napet«; verige lintvcrjevc. Janez Pucolj. Kaj pravile? Gospodje okrog »Slovenca«! Prav in lepo je, da lako vestno pišete in poročate o snovanju pnotituberkutoznih lig po Slovenskem. — Nam, ki živimo po delavskih revirjih, kjer po bednih stanovanjih jetika kosi očete, matere, otroke in samske delavce. so storili gospodje z ustanavljanjem lig proti jetiki dragoceno uslugo. Interes naroda in države zahteva, da tako početje vsakdo podpira po svojih močeh. Cilj je vreden plemenitih žrtev, ker gre za rešitev zdravja in življenja tisočer in tisočer. Kako bomo sodelovati? Mi delavci bomo morda zmogli še kako paro za bojni fond, več bomo storili ,s propagando in podpiranjem pre-davanj. Izobraženci nas bodo učili, nam predavali in nam nudili sredstev, kako se varovati jetike v družini. — Tisti pa, ki imajo denar, denar in zopet denar, listi bodo odrinili celo po kak slotak ali tisočak! In to je lista reč, ki sc mi zdi, da je treba reči odkrito besedo! Brali smo, kako strašna beda vlada med delavstvom. Posebej opozarjam na poročilo iz Kočevja, kako tam stradajo in gladujejo mladi delavke. Med rudarji strada sedaj do 10.001> družin! Ali javnost ve, kaj se to pravif Slaba .stanovanja in lakota — lo dvoje proizvaja je-liko kar na debelo! Zato prašam človekoljubne in plemenite gospode od protituberkulozne lige: Ali bo Vaše delo r korist naroda imelo kak uspeh, če pu ljudje ne bodo imeli dostojnih bivališč in potrebne hrane? Kaj bo pomagalo kočevskim delavkam tucat predavanj in filmov, če pa bo reva zraven od lakote omedlevala Ali tli res lako, gospodje? Če je tako res, rsaj ponekod, je jasno, da bomo protituber-kulozno lige prosili za pomoč! Delo protituberkulozne lige bo uspešno in blagoslovljeno tembolj. čim večjo moč bo imela: preganjati vzroke jetike! Merila je res. du bo zato kak tisočak manj prifrčal v blagajno. Zato bo pa manj jetike med ljudmi! In zato ravno gre! Koledar Torek, 13. maja: Servacij, mučenec. Osebne vesti konkurznega izpita dne 7. iu 8. maja 1930 e Ljubljani so se udeležili sledeči gg.: Kister Frane, kaplan v Ribnici, lic Andrej, kaplan v Leskovem, Jenko Mihael, kaplan v Trebnjem. Jeraša Franc, kaplan v Preddvoru. Kirar Franc, kaplan v Cerknici. Knkel Franc, ekspezit pri Sv. Jošlu nad Kranjem. Kovači« Anton, kaplan v št. Jerneju, Pecnik ]an"7. kaplan v šmihelu pri Novem mestu, sinko-vrr Stanislav, kaplan v Žireh, Zupane Alojzij, župni upravitelj v šmihelu pri Žužemberku. Novi grobovi ■+■ Urof Joi. Ant. Barbo. V Novem mestu je v nedeljo zvečer nenadoma umrl bivši drž. |>osla-nec iu kranjski deželni odbornik grof Uarbo, grn-ščak na Rakovniku pri Št. Rupertu. Truplo pokojnika jo bilo prepeljano na Rakovnik, kjer bo v četrtek ob 10 dop. blagoslovljeno Ipi' v št. Rupertu pokopana v rodbinsko grobnico. V teku zadnjih 10 let se je rajni g. grof, ki je bil osebno kavalirski značaj, bavil s kmetijstvom in drugimi gospodarskimi zadevami. -f- Nu Boh. Beli je umrl g. Friderik Olifčič, posestnik iu trgovec, odlikovan z redom sv. Save. Pogreb bo v sredo ob 0 dop. N. v m. p.! Mola kronika •k Razpisane župnije. Z okrožnico je bila dne (1. maja 1930 razpisana župnija Bohinjska Bistrica v radovljiški dek;'niji. Rok razpisa poteče '25. maja 1980. ir Otvoritev postajališča Selu pri Otovcu«. Dne 15. maja t. i. se otvori na progi Kurlovae —Novo mesto postajališče Sela pri Otovcu« med postajama Črnomelj in Semič. \ tem postajališču bodo .imeli postanek vsi potniški vlaki, ki so razvidni i/ voznih redov na postajali. it Nutečaj. Konjeniška podčastniška solu \ Nišu sprejme dne I. oktobra 19'vO večji- število gojencev i/ prebivalstva in vojske. Pravico udeležbe pri natečaju imajo vsi mladeniči od 17 do 21 leta starosti, ki znajo pisati in brati. Pofroje natečaju, kaki dokumenti so potrebni in kako lepe izglede imajo v bodočnosti, more vsak kandidat zvedeti pri občini in orožniški postaji, pri vojnem okrogli in pri tej šoli. •Ar Ušel starišem. Iz Stožic pri Ljubljani. Že prejšnji teden jo je od doma nenadoma pobrisal posestnikov sin Franc Presetnik, p. d. Trkov. Fanl bo slar okrog 17 let; kam se je namenil, nihče ne ve. Že en teden ga pogrešajo in starši so v resnih skrbeh zanj. Sodijo, da jo je fant pobral ven iz države; zadnje čase je veliko govoril in sanjaril o širnem svelu, zanimal se jp za Carigrad, Pariz. Potem ga je hipoma zmanjkalo, nobene sledi ni za njim. ir Draga cigareta. Nekje v Srbiji jc imelo okrajno sodišče te dni prav zanimivo pravdo. Rn-denko Rajovič jc tožil Sekulo Kaludjeriča radi tatvine ene same cigarete. Iu lo cigarete iz najslabšega savskega tobaka. Sedela je namreč ob neki priliki v predmestni kavarni družba moških, med njimi tudi Sekula Kaludjeiič. Prisedel je potem še Radenko Rajovič; iz žepa je potegnil tobač-nico ter zvil iz savskega tobaka cigareto. Poleg njega je sedel Sekuln. ki jc meni nič lebi nič vzel Rajovičevo tobačuico izpred njega nu mizi ter pričel sebi zvijati cigareto, — iz tujega tobaka. Prašal seveda ni, če sme. ln Rajovič je bil užaljen, pa je tožil. Radi uboge cigarete se je vršila na sodniji razprava. Sodnik jc predlagal spravo, ki sla jo toženec iu tožitelj res sklenila. Obloženi Ka-ludjerič je plačal za tisto cigareto kar štiriindvajset dinarjev. Pa mu je bilo žal, ko je odhajal iz sod-nije. češ: morda bi do konca ostali pri 100 Din, kolikor sem sprva zahteval. Drag je bil ta špas kljub temu! Ali je nemščina na naš h srednjih šotah potrebna? XVIII. S prihodnjim šolskim letom 1930-31 se bo pnčel postopoma izvajati na vseh naših srednph šelah nov stalni učni načrt. Dosedanji začasni učni natrt, ki ie v letošnjem šolskem letu dosegel 7 razred realk in gimnazij, bo prihodnje solsko leto veljal še od 2.-8. razreda vseh treh srednješolskih tipov. Novi učni načrti še niso objavljeni, zato je važno, da se tudi. čeprav v zadnji uri, v tako važnem vprašanju, kakor je vprašanje, katerih jezikov se uči naša srednješolska mladina, še enkrat sliši mnenje najširših krogov. Anketa v >Slovencu« ie v dosedanph >z]a-vah z izredno enedušnostjo potrdila važnost pouka nemščine. Pti tem pa se ni prezrla francoščina. To je tudi čisto naravno. Vsi, ki smo absolvirab še staro gimnazijo, smo se učili navadno francoščine kot neobveznega predmeta. Znali smo ceniti velik ptmen francoščine in gnala nas je tudi neka ljubezen do francoskega naroda. Vodnik nam je bil vzgled. Iz domače zgodovine smo vedeli, kako velik korak naprej je napravil naš narod v tisti dobi ko je bila tedanja inteligenca francosko •orientirana. Z lahkoto sc je dijak, ko je šel v nižjih razredih skozi strogo delovno disciplino latinske šole, učil v višjih razredih v urah izven rednega pouka francoščine. K učenju nemščine je pa silila prejšnjega di-iaka stroga realnost, pa tudi brezsrčni državni * V Službenih novinah št. 105 od 10. maja t. 1. je objavljen »Zakon o ureditvi jugoslovenske svobodne cone v Solunu , dalje Zakon o odpravi belgrajske kaznilnice-, »Uredba o načinu vzgoje v zavodih za vzgojo dece in mlajših mladoletnikov , »Uredba o ustanovitvi zdravniške komisije , Pravilnik za polaganje višjega drž. strokovnega izpila za uradnike finančne kontrole II. kategorije- in Izmenjave in dopolnitve v pravilih o polaganju drž. strokovnega izpita uradnikov ministrstva trgovine in industrije.. -jfc- Velik proces v Belgradu. V petek se jc •pričet v belgradu velik senzacionalen proces. Na obtožni klopi sede advokat lliju Uskokovič, bel-grajski duvkar Dušan Ilič in Uskokovičev odvetniški konoepient. Vsi Irije so osumljeni, da so hoteli po smrti Stane Uskokovičeve, ki jo je povozil avlo, z nedovoljenimi manipulacijami prepisati njeno veliko premoženje na dozdevno družinsko skupno premoženje hišne -zadruge Pera Uskokoviča. Na. val občinstva k tej razpravi je bi! tako velik, dn je morala skrbeli policija za mir in ml v justični palači. Osumljeni davkar je bil obtožen, da je potrdil napačne dokumente. Razprava bo trajala več dni. ir Občni zbor Društva intlustrijeev in velc-trgovcev v Ljubljani se vrši v sredo dne 14. t. m. ob pol -1 popoldne v posvetovalnici Zbornice, za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Razprava bo važna, zato je želeti čini verje udeležbe članov. ir Razglas. Lov občine Velike Lašče se bo oddajaj v zakup na javni dražbi za dobo od 1. julija 1030 do 31. marca 103U v petek dne ti. junija ob 13. uri v občinski pisarni v Vel. Laščah. Druž- beni pogoji se lahko v pogledajo pri okrajnem načelstvu v Kočevju, soba št. 5. it Velika loterija društva ruskega rdečega križa. Prvo žrebanje le velike, po svojih dobitkih zeio privlačne loterije bo pod državno kontrolo v sredo, dne 14. maja. Zadetih bo 800 dobitkov in 8 premij. Ker ima ta loterija dvoje žrebanj in vsaka srečka brez doplačila velja za obe žrebanji, se opozarjajo lastniki srečk, da jih hranijo tudi za drugo glavno žrebanje, ki se vrši nepreklicno dne 14. nov. letos. Izid prvega žrebanja bo objavljen 21. maja. — Prodajalci srečk se opozarjajo, da takoj sklenejo obračun za prodane srečke. it V gorah se izkaže kakovost vozil. Švica je najboljše preskuševališče za vse avtomobile. Mnogo voz pride preko strmih prelazov le polagoma in v velikih razdaljah, ker se motorji preveč raz-grejejo. Da je Mercedes odlično gorsko vozilo, je najboljši dokaz okolnost, da je bilo v letu 1929 okroglo 40 odstotkov vseh v Švico uvoženih nemških avtomobilov tvrdke Mercedes. Tudi Continental obroči so se v Švici sijajno obnesli po svoji trpežnosti. ■k Pri zastrupljciiiih, ki jih povzroči pokvarjena brana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josefc-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupijenjih s svincem »Franz-Josef«-voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično proti-sredstvo. »Frani-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Zadnja pot dr, Fr. Vodopivca Ljubljana. 12. maja. Vse velike simpatije iu velik ugled, ki ga je užival zadnji slovenski veliki župan dr. Fran Vo-dopivec, so so danes na njegovi zadnji poti manifestirale v velikem obsegu. Pogrebni sprevod, ki je šel za njegovo krsto, je učinkoval po odličnih udeležencih in po svoji izredni dolžini Med zvo-nenjein zvonov ljubljanskih cerkva je krsto s pokojnikovim truplom blagoslovil škof-koadjutor dr. (i. Kožman. nato se je razvil po Erjavčevi cesti. Kongresnem Irgu, skozi \Voltovo ulico, po Miklošičevi cesti in Komenskega ulici na pokopališče k Sv. Križu ves veliki žalni sprevod Pred krsto je šla šolska mladina, dva voza s krasnimi venci, duhovščina s škofom tir. Rozmanom, prav tako v dveh vozeh, za temi pa štirivprežen voz s krsto. Za sorodniki so kot prvi korakali: g. ban ing. Ser-ner, divizijski general Sava Tripkovič in g. podban dr. Pirkmajer. dalje pa cela vrsta odličnih zastopnikov oblasti in korporaeij, med katerimi naj omenjamo: predsednika višjega sodišča dr. Rogino, rektorja univerze dr. Dolenca, ljubljanskega župa- na dr. Pura, policijskega direktorja dr. Guština, predsednika OUZD dr. Kreka, predsednika Pokojninskega zavoda g. Vrtovca, predsednika bivše oblastne samouprave dr. Natlačena, bivšega predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Brejca in druge odlične osebnosti, dalje je šlo za krsto skoro vse uradništvo banske uprave, višje in nižjp, zastopniki tujih držav, mnogo višje duhovščine, vseučiliški profesorji, zlasti z juridično fakultete, mnogo upravnega uredništva, ludi z dežele, zastopniki drugih uradov, člani občinskega sveta, društvo Jadranske Straže., ki je svojemu pokojnemu predsedniku poklonila ludi lep venec. Ves dolgi sprevod je zaključilo veliko število drugega pbčin-stvn in ženslva. Nad odprtim grobom se je poslovil od pokojnika zastopnik banskega uredništva, ki jc poudarjal, da nas je pokojnik mnogo prezgodaj zapustil, čemur je bil vzrok, ker je imel preveč bremen na svojih ramenih. Dr. Franu Vodopivcu bo slovenski narod ohranil v svojem srcu nepozaben spomin. pritisk. Prvo velja še danes. Omenil bi samo eno dejstvo in sicer, da je velik, bistven del našega naroda pod nemškim gospodstvom. V živem stiku s tem delom naroda mora ostati naš narod v celoti, zlasti pa nača inteligenca. Za to pa je neobhodno potrebno popolno obvladanje nemščine. Tudi okolnost, da se vsled svoje preteklosti in geogralskega položaja najlažje spopolnjujemo do popolnosti v znanju nemškega jezika, sc mi zdi važna. Na vsak korak slišimo zlasti v naših mestih, to velja tudi za Belgrad, govoriti pristne Nemce, ki hodijo k nam po trgovskih poslih pa tudi kot turisti. Ker pa je nemščina težji jezik kakor pa francoščina zlasti za one dijake, ki se uče latinščine, bi se morala nemščina poučevati, kot prvi tuji jezik v vseh razredih vseh tipov srednjih šol, da se doseže res temeljito znanje jezika. Po prevratu je pri nas učenje nemščine bilo nepopularno. Polagoma smo se šele zavedli realnosti in sedaj dosezajo že boljši uspehi. Trpi pa vsled povojne miselnosti tista generacija, ki je šla v preteklih 10 letih skozi srednjo šolo, ker ne zna nobenega tujega jezika res dobro. Ako začne sedaj prosvetna uprava zopet z eksperimentom in izločitev nemščine iz učnega načrta sploh ali pa tudi le deloma je eksperiment, bo srednješolska mladina to takoj začutila in posledica bo še dalje : ista — znanje tujih jezikov med našo inteligenco j bo zopet padalo. Dr. K. Capuder. Kal bo danes 7 Drama; Zaprta. Opera: Norma. Red A. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar. Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar. SiSka VIL 0 Lastniki avtomobilov iu motornih koles, ki so že dobili nove policijske reg. številke za svoja vozila, pa teh številk doslej še niso prijavili mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstropje (soba St. 3), naj to nemudoma vsaj pa do 20. maja t. I. store, sicer bodo občutno kaznovani. Temu uradu je treba sproli prijavljati tudi vsako spremembo beflisi v lastništvu, bodisi v uporabljivosti ali nastanitvi vozila. Vsako vozilo, ki je nastanjeno na teritoriju mestne občine ljubljanske, mora bili prijavljeno tudi v mestnem vojaškem uradu, kjer so na razpolago tudi tozadevne popisnice, ki jih morajo lastniki izpopolniti za svoja vozila. 0 Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos 19., 20., 21., 22., 23. in 24. maja v Mestnem domu — Krekov trg št. 2, ter se prične vsak dan točno ob 7 zjutraj. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, Ui je nabil po mestu, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, 1. nadstropje. Vsakdo naj se točno drži v pozivu navedenega dneva in ure ter naj si pravočasno oskrbi vse potrebne dokaze, ki jih mora s pozivnico vred predložiti rekrutni komisiji, ako hoče doseči kako ugodnost. Kdor se doslej za nabor še ni prijavil, naj lo nemudoma stori, sicer bo sam, kakor ludi njegovi sorodniki in službodajalci v smislu vojnega zakona najobčulneje kaznovan. 0 Vojaška prisega obveznikov rojstnih lei-nikov 1880 do 1910 se vrši z.a mesto Ljubljana v nedeljo, dne 25. maja 1930, točno ob U v dvorani Mesluega domu — Krekov trg 2, I. nadstropje. Kdor doslej, kot vojaški obveznik, še ni prisegel kralju Aleksandru I. in se doslej v la namen tudi Se ni prijavil, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstropje, kjer prejme tozadevno z.glasnlco, s katero se bo na dan zaprisege izkazal Brez izkaznice ne. bo nihče prlpuščen k zaprisegi. © Pregled častniške opreme se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo, dne 25. maja 1930, točno ob 9 v dvorani Mestnega doma — Krekov trg 2 1. nastropje. Vsi v Ljubljani bivujoči rezervni in drugi častniki, ki imajo svojo častniško opremo od države, se morajo omenjenega pregleda zanesljivo osebno udeležiti z vso dobljeno opremo. Kdor so ni v evidenci tukajšnje komande ljubljanskega vojnega okrožja, naj se v ta namen nemudoma javi v mestnem vojaškem uradu Ambrožev trg št. 7 I. nadstropje, kjer se mora redno prijavljati tudi vsaka sprememba bivališča itd. O Pouk o pravilni kuhi s plinom. Sedaj, ko se plinski kuhalniki in štedilniki vedno bolj rabijo, saj je kuhanje na plinu ravno v poletju najbolj prijetno, zanima gotovo vsako gospodinjo, kako se kuha in peče na plinu, da je poraba plina čim najnižja. V sredo in petek, t. j. dne 14. I. m. ob I popoldne in dne Hi. t. m. ob 8 zvečer, bo varčno kuhanje na plinu pokazala praktično gdč Perg z Dunaja in sicer v šl. Jakobski šoli (vhod iz Flori-janske ulice). Brezplačne vstopnice se dobe v pisarni mestne plinarne. Sedeži so numerlrani in je vstop omejen le na število sedežev. O Stavbne nasvete, uačrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Pierre l'Ermite: Življenje, polno lepih pesmi Kako jc vendar že daleč, kar se je včeraj Tgodilo ... Če se mudiš na zemeljskih potih, čutiš vsaj trdna tla pod svojimi nogami. Cas je val na drveči vodi. Cas ne ubeži preje, dokler nas ne odtrga v svojem besnečem teku s seboj. Zato ga pa moraš prav izrabiti. ^ . Najpreje moraš torej svoj življenjski tek pripoznati. Ta je namreč tvoj! Popolnoma nekoristno ie gledati z zavidnimi očmi na sosedovo življenje — naravno se zdi, da je boljše. Toda ni tvoje življenje, torej tudi ni tebi namenjeno. Tvoja pot leži vendar pod tvojimi nogami. Samo pojdi po njej! j. Spominjam se stare podobe, ki sein jo nekoč videl v neki izložbi. Predstavljala je rokodelskega pomočnika — v roki je držal robec, ki je bil ves črn. Med silno ploho je našel zavetje pod nekim starim mostom. Revež dviga roke, otrple od mraza, s kretnjo najgloblje hvaležnosti: Moj Bog, zahvalim te, ker si mi dal, da sem našel ta most, ko toliko drugih ljudi trpi vso nevihto na nezavarovanih potih I... To je bil moder po* m k. Posnemaj ga! Nc pripadaj k onim, ki za [ varstvo, ki so ga našli v času preizkušnje na j poti življenja, nc najdejo nikoli niti besedice zahvale. * Treba pa je tudi to življenje urediti. Ti vendar dobro veš, da sili vate dan na dan množica reči in ljudi in ti hoče ugrabiti čas z vsem mogočim prigovarjanjem. Tudi če bi ti ne vzela niti enega vinarja, ti bo vendar vzela s smejočo radostjo, ne da bi opazil, tvoj čas . In to je gospodar - svet... to je gospa soseda na cestnem vogalu..., to je prijatelj v krožku..., to je tovariš, ki te zvabi h kozarcu dobre kapljice ... To je prevzetni svet, nekoristna knjiga ..., šop nevtralnih časopisov . . ., katalog, poln brezpomembnih stvari ... To je neopredeljivo, nič, ki li postane nekaj in le ovira, da ne moreš biti cel človek. Torej ne smem vsega videti. ..? nc vsega slišati. ..? ne vsega čitati...? — Le navidezno! .. . Ali tudi vse ješ .. .? Čemu pač hočeš vsak dan vse vedeti, kar se v velikem svetu zgodi...? Kdo bi govoril o utrudljivem siromaštvu vseh revnih ljudi, ki jih množica nekoristnih reči, ki se v njih nakopiči, stlači? Stara šara človeškega mišljenja!... Ne, še obstoja sveti red dolžnosti. In jaz ljubim pregovor, ki krasi steno moje zboro-valne dvorane: najtežja dolžnost li bodi največja dolžnost. Ti pa ne smeš samo priznati svojega življenja, ne ga samo urediti, temveč tudi braniti. Česar ne braniš, ne moreš obdržati. Braniti ga moraš z vsemi svojimi močmi, z božjimi in s človeškimi. Moč tvoje slabosti, blagoslovljene od Boga, je neomejena. V onem, ki te krepi, zrno-reš vse. Če te človeško presojam, si vedno nekaj vreden; nikar sc ne podcenjuj! Tvoja cena ni velika, pa je vendar šc vedno cena! Boj se slabotnežev in pesimistov . . ., boj sc vednih nezadovoljnežev ..., ljudi z ukle-njenimi rokami.. ., boj se ljudi, ki pridejo k tebi zjutraj onega dne, ko potrebuješ vse svoje moči in ti rečejo: »Kako si vendar videti slaboten!. .,« Ta mal stavek, — zdi se, da nič ne pomeni —, je električni tok, ki more mimohiteče uničiti. Moja zunanjost je enostavno taka, kakršno pač imam! ... In s tem je to končanol * Končno pa moraš svoje življenje tudi ljubiti. Ono je tvoje bojišče..., ono je tvoja zemeljska usoda ..., z njim in z njegovo vsakdanjostjo se pokoriš za svojo krivdo in si pridobivaš večno življenje, Planinec ljubi svoje bolestipolne in trpke gore. Mornar ljubi morje ... morje, ki je vendar v svoji bolesti tako Irpko. Ti, ti pa ljubi svojo dolžnost, ki ti io je načrtala božja roka. Če ljubimo, je to vedno moč. ., da, že plačilo..., celo solnce je, ki sije vkljtib solzam. Tako govoriti je lahko!... mi boste oporekali; naš čas pa je prav posebno slab..., naše obzorje je vsepovsod temno . .. Res? Ali bi rajši živeli ob času Ahilovem...? ali med tridesetletno vojno...? ali v dobi kulturnega boja...? ali pa sedaj \ Rusiji...? Naše zemeljsko obzorje bo vedno naseljeno. Živeti se pravi pričakovati nesrečo vsak dan kot gosta. Temu življenju moraš pogledati v obraz, pri tem pa moraš vedeti, da se širi za vsem tem, kar jc vzrok vsemu — križ, • Bodi torej pripravljen na pohod! ... Na pot z veselo pesmijo!... ... S pesmijo pod sinjim nebom ... ... S pesmijo pod sivim nebom ... ... Pa tudi s pesmijo pod temnim nebom ... Kajti peti se pravi verjeti..peti s® pravi biti prepričan, da za vsako nočjo luč sveti..., da za vsako preizkušnjo ljubezen plameni... ljubezen in globoko in sladko plačilo za toliko naporov..., in da jc naše upanje polno nesmrtnosti... (Prevel Jože K) Vozni red za Din Z lPMšv ^S naprej, ako se naroči le en izvod) za vse železniške in avtobusne proge oiOvemjc o"-bite v Tiskarni sv. Qrila v Mariboru. Matihot □ Krstna predstava slovenskega dola ua mariborskem odru. V najkrajšem Pasu se vrt" prva vprizoritev nove Krajgherjeve drame »Na fi-onti sestre Živec Drama se vrši Pasa svetovne vojne v zaledju. Režira g. J KoviP. Predstave so neprimerne za deco. H □ Nova planinska postojanka na Kubanskem otvorjena. Dolgo, dolgo že ni videla steza s postaje Brezno-R.bnica preko Renišnika k Sv. Pankraciju toliko planincev kakor v nedeljo, dne 11 I m [z Maribora m iz Dravske doline ter iz avstrijske strani so prišli vneli planinci k svečani otvoritvi in blagoslovitvi nove svetopankracijske planinske iin^lmun /o lin i l.,....,...: • • . ' . rite v nove koče je nato izvršil s pozdravnim -Tovorom predsednik mariborske podružnice SPD dr. Se-njor, nakar so sledili pozdravni govori zastopnika Aljaževega kluba prof. dr. .tohurt«. predsednika : Mejo- prof. Baša ler zastopnika -Jadrana odvetnika dr. BergoPa. Veselo in živahno planinsko rajanje, ki je sledilo blagoslovitvi ter otvoritvi novo planinske postojanke, je združilo jugoslovanske ter avstrijske prijatelje planin v vedrem, pristnem planinskem razpoloženju. TJ Radi potvorbe podpisov na zadollnici ter potvorhe imnstrskcga akta pred senatom Pred tro-filanskim senatom sc je zagovarjal včeraj 47 letni bivši poštni uradnik Franc Marinšek iz Maribora Na zatožni klopi sedi radi potvorbe podpisov ter njih overovitve na svoji zadolžnici z dne '20. se|>-tembra 1928, na podlagi katere jo potem prejel od Hranilnega in posojilnega konzorcija javnih nameščencev v Ljubljani posojilo v znesku 6600 Din; nadalje radi potvorbe akta min. pošte in telegrafa 7. dno 20. sept. 1828, št. 11(554, na katerem je jio-"flredil ludi podpis šefa računovodstva iu glasom katerega naj bi ministrstvo izjavilo, da se bo od obtoženčevo plače odtegovalo mesečno po 200 Din do popolnega izplačila dolgov. Razen lega se tudi obtožuje, da je dne 10. maja 1929 in 25. maja 192!) izvabil od tukajšnjega fotografa K. Maverja fotografski aparat v vrednosti 1I0U Din ter 140 Din posojila za pot v Belgrad. Kadi tega je bil obtoženec pozneje odpuščen i/, poštne službe. — Senatu je (predsedoval sodnik okrožnega sodišča Guzelj, dr Lešnik in dr. Kolšek prisednika. Obtožbo je zastopa namestnik drž. pravdnika Sever; zapisnikar Z. Vrslovšek. Obsodba se je izvršila na podlagi milejšega avstrijskega zakona in je bil obtoženec obsojen na sest mesecev jefe 7. običajnimi poostritvami. Kazni ni sprejel. □ Smrtna kosa. Umrla je v starosti 41 let Valburga Neubauer, Počekova 325. Pogreb pokoj-nice bo jutri ob 10 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ V mnoštvu so se pojavili na sobotnem trgu Številni lihotapčuni in tihotapčulje ter skušali v zavetju marci vršili izmenjavo vrednosti v tem-le znamenju: saharinček za penezščke. I/, podstrešnega skrivališča častitljivega poslopja na Glavnem trgu pa so lieukanljivi fin. organi prepoznavali svoje dobre in stare znance od severne meje ter izvajali posledice v smislu zakona. Bilanca sobotnega pred-poldne se je odločno glasila: imeniten plen. □ TePaj za pridelovanje krme se vrši na vinarski in sadjarski šoli v četrtek, dne 22 maja. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 dopoldne in od 14—17 popoldne. Prijave je poslati na naslov ravnateljstva tukajšnje vinarske in sadjarske šole. □ 3215 brezposelnih je iskalo zaposlitve preko tukajšnje posredovalnice dela v času od 1. januarja do 10. maja i. 1. Prostih službenih mest je bilo 2091, dela je dobilo 14(51 oseb. V času od 4. oštenjak, pravičen in ljudomil. "Pogreb bo v torek popoldne ob 4. Kat. akademiki .>Zarjani so napravili v nedeljo v Trbovljah nenavaden vtis. Ze ob prihodu so se za nje zanimali, ob 10 se je zbrala pa polna cerkev ljudi pri sv. maši, kjer so poslušali cerkveno petje Zarjanov. Med sv. mašo so prejeli sv. obhajilo obenem še z drugimi moškimi. Ker imamo res težko gospodarsko krizo, smo se vsi nadejali, dn bo popoldanska prireditev slabo obiskana, nabralo se je pa v Društvenem domu natlačeno polno ljudstva. Program akademije je bil dobro izbran in je občinstvo očaralo petje in igra akademikov. Ob i>ol 8 so peli še pri šmarnicah in ljudstva je bilo zopet v cerkvi natlučeno potno .kot na velikonoč , kakor sc je nekdo izrazij. Po šmarnicah so zapeli še pred spomenikom za padle vojake Oj Doberdob;, ki je marsikomu iztisnil solze iz oei. Ves nastop akademikov Zarjanov je bit zelo posrečen, prinesli so veliko solnca v naše bedne Trbovlje, podžigali nam zopet veselje do dela, ker vidimo, da napreduje krščanska misel vsepovsod. Želimo še več enakih nastopov. - •'tok. - odstrani lakoi in brc/, sleilu „Crpnic Orlzol" Dobiva sc v lekarnah. drogen joli in parfmnerlJuU. Zulo gn: »Cosinochoinia, Zagreb SmiCiklasov« 5,1. Telefon 4M9 Delo naših železnic (Iz statistike za leto 1928.1 Nedeljski spori SK Ilirija prvak Dravske banovine Prešla nedelja nam je dala letošnjega prvaka Dravske banovine. Po ostri in ogorčeni borbi si je po dveletnem presledku priborila Ilirija osmič ponosni naslov prvaka LNP. Podzvezno prvenstvo se »n ni vršilo pod tako neugodnimi okoinostmi za ljubljanski klub kakor letošnje. Skoro gotovo je že bilo, da bo šlo v jubilejnem letu LNP prvenstvo iz Ljubljane v Maribor, kajti izgledi za zmago po porazu 5:3 prošlo nedelje v Mariboru, so bili zelo majhni. Ravno to dejsivo je podžgalo domače moštvo. da je tako igralo kakor že par let ne. S lako ambicijo in voljo menda moštvo Ilirije še ni zaigralo. Tako, da je bil Maribor skoro da poražen. Doseženi rezultat 4:1, je zaslužen, pri boljši desni zvezi bi bil pa lahko še večji. Ilirija sic?r ni imela take izrazile premoči, toda vse akcije napada so bilo izvedene s tako energijo, da je odlična obramba Maribora morala kloniti. Vkljub temu, da se je igralo obojestransko zelo ostro in s silnim tempom, je bila igra fair. Tudi z igro obeh moštev smo lahko zadovoljni. Oba finalista sla pokazala, da se nahaja naš nogometni šport na precejšni višini. Le škoda, da slab sistem prvenstvenega tekmovanja ne dopušča, da bi se samo naši vodilni klubi borili med seboj ludi za točke. Potem bi igrišča bila veliko bolj obiskana, kajti, da vlada med našim (jbčinstvom zanimanje za šport, ako se obeta res športni užitek, pokažejo tekme, ko se srečajo Ilirija, Primorje, Maribor. Ta zadnja tekma je pa prinesla rekordno število gledalcev. Okoli 3000 je bilo gledalcev, ki so gledali borbo za prvaštvo. Nevtralec, simpatični Dunajčan Mies.% je podal o našem nogometu zelo zanimive izjave. Od novega prvaka pa pričakujemo in tudi želimo, da bi v borbi za državno prvenstvo zastopal naš slovenski nogomet uspešno. Tudi v Belgradu so imeli odločilno tekmo. BSK in Jugoslavija sta pomerila svoje moči. Podlegla je po skoro izenačeni borbi nczasluženo Jugoslavija s 4:0. Zmago je odločila odločnejša napadalna vrsta. — V Zagrebu jc pa gostovalo profesionalno moštvo Huday iz Budimpešte. Gradjanski je profesionalce premagal s 3:2. Pa tudi Mariborčani so imeli mednarodno tekmo. Zgornje-avstrijski prvak Donawilz je igral proti Železničarjem in dosegel rezultat 3:3. — V Splitu je Hajduk odpravil Saška iz Sarajeva s 4:1. Hazenašice so se udarile na dveh frontah. Največje zanimanje je vladalo za tekmo naših najboljših družin Mura in Concordia. Po trdem boju je podlegla Mura v Zagrebu s 6:4. V Ljubljani je pa Atena odpravila Savo iz Sevnice s 27:2. TENIS. Pri nedljskem izločitvenem kolu za klubsko prvenstvo države, ki sta ga igrali Atena in Ilirija na prostorih Ilirije, so bili sledeči rezultati: Single, gospodje: Dacar—Kinel 6:1. 6:3, Bleivveis—Novak 5:7. 6:3, 6:3, Zajec Vaso — Stojun 6 : 0, 6 : 4, Medved—Pogačar 3 : (i, 3 : 6. Double gospodje: Dacar, Bleiweis — Kmet, Novak 6:4. 6:4. Zajec Vaso, Koblar — Zajec Lado, Koželj 6:2, t : 6, 7 : 5. — Single dame: Ksenija Itavnihar—Ina Šapla 6 : 4, 6 :2, Doda Graselii—Boža Šapla 9 : 7. 6 : 3 Double, dame: Ksenija Itavnihar, Doda Graselii — Ina šapla, Boža šapla 6:2, 1:6, 6:2. Končni izid: Atena : Ilirija 8 : 1. V nedeljo igra Atena proti Celju v Ljubljani. MoSive SK liirije, prvaka Dravske banovino. - Na desni: Mednarodni sodnik Miesz s kapetanom Maribora Kirbišem pri žrebanju prostora. J red nami je statistika naših železnic za 1.1028, ki jo je izdelalo glavno železniško ravnateljstvo. Hvalevredno je delo naše železniške uprave, ki vedno hitreje izdaja take publikacije. Zlasti pa moramo omeniti, da se statistika vsako leto bolj izpopolnjuje; vsebuje vedno več novih podatkov, nadalje postaja vedno bolj detajlirana, tako da bo prav lahko služila za orijcntacijo. Splošni podatki o delu naših železnic so deljeni v normalnotirne in ozkotirne železnice, nadalje je dodan pregled železnic v ekspoalataciii javnih in privatnih ustanov. Dolžina naših železnic stalno narašča in še sc grade nove proge. Od 1. 1022. pa do konca leta 1028. je bilo zgrajenih 1.400 km novih prog. Samo v letu 1028. se je dolžina naših železnic povečala od 8.968 ua 9.141 km, torej za 173 km. Momentano sc gradi še prog 235 km, večinoma sc jc gradba začela koncem leta 1927. Vozni park se je ludi lani povečal: število lokomotiv jc naraslo od 2.771 na 2.805, potniških vagonov od 5.718 na 5.733, število tovornih vagonov pa od 59.525 na 61.422. Večjo izrabo voznega parka kaže delo lokomotiv iu vagonov. Tak') se jc od leta 1927 na 1928 povečalo število loko-motivskih kilometrov od 00.9 na 69.4 milj., nadalje so narasli tonski kilometri od 12.9 na 13.3 milj. še očitnejši pa je napredek z ozirom na 1. 1922. in z ozirom na eksploatacijsko dolžino železnic. Na I lokomotivo je odpadlo I. 1928. 25.028 lokomotivskih km ( 1927. 24.631), na I km pa 7.747 (7.621), nadalje jc odpadlo na I lokomotivo j 4.802 brutotonskih km (1927. 4.707), na 1 km pa ! 1.486 (1.472). Poraba premoga je narasla od 1.4S ua 1.54 milj. ton, maziva pa od 6.57 na 7.054 milj. ton. Vlakovni kilometri so znašali 45.9 (1927. 43.8) mili. II. Število transportiranih potnikov iu tovorov jc znašalo: Poštnočekovni promet v aprilu 1930 je znašal 5.056.8 milj. Din napram 4.881.5 milj. v marcu 1930; od vsega prometa je bilo v aprilu brez gotovine 48.05% (48.92% v marcu). Število načunov se je jiovečalo od 18.181 na 18.248, od tega v Zagrebu od 5.442 na 5.458, v Ljubljani od 5.236 na 5.242, v Belgradu od 3.854 na 3.896 in v Skoplju od 867 na 877; padlo pa je v Sarajevu ofl 2.782 ua 2.775. Vloge so padle v celi državi od 816 na 808.7 milj, od tega v Belgradu od 319.1 na 315.4, v Sarajevu od 112.1 ua 105.5 in v Skoplju pa od 35.8 na 28.1 milj., narasle pa so vloge v Zagrebu od 213.6 na 222.6 in v Ljubljani od 135.5 na 137.1 milj. Hran. vloge so narasle od 128.9 na 137.1 inilj.; pri tem se je povprečna višina vloge znižala od i634 na 1593 Din. 1922 1923 1924 1925 1920 1927 1928 31.2 milj. 31.4 milj. 40.0 mili. 40.0 milj. 42.0 milj. 46.2 milj. 49.0 milj. 11.4 inilj. ton 13.2 milj. ton 18.5 milj. ton 18.6 milj. Ion 18.3 niil|. ion 18.7 inilj. ton 18.1 milj. ton Borza Dne 12. maja 1930. DENAR Devizni tečaji se dvigajo; dinar notira v Curihu 9.125, druge devize pa so čvrstejše. Promet je bil danes izredno znaten, posebno v devizah Ncwyork iu Praga, katerih jc bilo zaključeno nad milijon Din, ter Berlin. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključnih devizah z izjemo Trsta. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276 -2282 (2279), Berlin 1349.75-1352.75 (1351.25), Bruselj 790.14 bi.. Budimpešta '.»9.05 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.86— 799.86 (798.36), London 274.73-275.53 (275.13), Newyork 56.43- 56.03 (56.53), Pariz 222.14 b!.. Pra- Jesenice Čudna pota ukradenega hlapa. Neka domača tvrdka je te dni dobila iz inozemstva več vagonov raznega elektrotehničnega blaga. Ko je bilo blago j že ocarinjeno, so uslužbenci tvrdke zapazili, da , manjkata dva mala električna motorja ter večja množina vijakov iz medenine, vse v skupni vrednosti okrog 2000 Din. Mislili so. da se je blago pri jirekladanju iiač nekam založilo. Medtem pa je jeseniško orožništvo že dognalo zanimive stvari glede tega blaga. Oba motorja so otroci našli nekje |>oleg kolodvora pri železniškem podvozu; oba zal>o.ia sta bila razbita. Tudi vijakov sc je še nekaj našlo. Stvar si razlagajo na ta način, da je neznani tal pač ukradel dotične zabojčke v mnenju, da je " njih bogve kakšna vrednost; ka pa je videl, da so ukradene stvari zanj skoraj brez pomena, jih jc zavrgel ter so jih potem našli otroci. 2ivahna majska nedelja na Jesenicah. Po cclotedenskem deževju je nastopilo solnčno jutro druge nedelje v maju. Ob enajstih je godba Krekovega prosvetnega društva priredila poleg hotela Triglav |)romenadni koncert katerega program jc prinesel že petkov »Slovenec«. Koncerl je privabil obilo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo krasnim izvajanjem nelahkih komadov. — Zvečer pa jc dramsko prireditev v Krekovem prosvetnem društvu obiskalo toliko občinstva, da je bila dvorana natrpana do zadnjega prostora. Mnogo jih je odšlo, ker niso dobili vstopnic. — Šesti razred osnovne šole napravi v petek majski izlet na Sušak, Trsat in Baker. Učenci nestrpno pričakujejo (renotka, ko se bodo odpeljali proti našemu Jadranu katerega bodo prvikrat občudovali. Vozni red. Ker se Jeseničanje mnogo vozijo po železnici, posebno z jutranjim vlakom številne pletilke v Lesce, delavke v tekstilni industriji v Kranj, itd. bodi tu omenjeno, da bo že v četrtek 15. maja vozil jutranji vlak 16 minut preje kot pa doslej namreč ob 6.0), naslednji osebni vlak pa celih 53 minut pozneje namreč šele ob 10.37. Isto-tako vozi popoldanski za 16 minut preje kot do-zdaj, večerni pa 19 minut poprei. Tudi jutranji brzovlak bo vozil drugače namreč 19 minut pazneje kot dosedanji, večerni pa 4 minute preje. Novi brzec bo z Jesenic odhajal ob pol petih popoldne, (oda šele od 15. junija dalje. Tudi prihod vlakov na Jesenice bo drugi. Prvi jutranji bo prihajal pol ure kasneje, popoldanski pa 20 minut kasneje. Delavci, ki delajo v jeseniških tovarnah in stanujejo na Dovjem in Mojstrani, se bodo z nočne službe lahko že ob pol sedmih vračali domov. Tudi kdor bo imel v Kranjski gori opravka, bo lahko že ob 8 gori, dasi jc nerazumljivo, zakaj ima ta vlak na Dovjem več kot )>oI ure postanka. Od četrtka dalje torej (reba paziti, da ne bo nepotrebnih zamud, bodisi za one, ki prihajajo na delo v tovarno K1D, ali za one, ki se od tu odpeljejo. Lični vozni red Expres pa je za 10 Din na razpolago pri kolodvorskem vratarju .traiikah iti drugod. S pomočjo lega bo mnogim marsikatera neprijetnost prihranjena. Ti podatki kažejo, da naš potniški promet stalno narašča. Na drugi strani pa je blagovni promet zelo stacionaren zadnja štiri leta, čeprav se jc n. pr. gosjjodarska konjunktura v 1. 1928 izboljšala, pa vendar takrat železnice niso bile v stanu zadovoljili vse zahteve, ki so se stavile nanje, šele v letu 1929 je zabeležiti razmah blagovnega prometa. V zvezi s tem je važno primerjati dohodke; tako so znašali dohodki (v milj. Din): potniški tovorni I <>22 311.8 631.5 1923 450.7 1.022.2 1924 024.3 J.738.0 1925 701.3 1.599.0 1926 710.4 1.572.5 1927 710.9 1.512.8 1928 722.0 1.667.6 Dcčim je vse do leta 1928 dohodek v blagovnem prometu nazadoval, se je I. 1928 dvignil vkljub nazadovanju prometa. Dvig potniškega prometa jia je zopet znatnejši, kakor jia so narasli dohodki, šle-vilo potnikov v t. iu 2. razredu pada, stalno pa narašča število jjolnikov v 3. razredu. Ravnotako narašča absolutno in odstotno število potnikov z režijsko vozni no in popusti. Nadalje je ugotoviti, tla je v letu 1928 jiadlo število potnikov v brzovlakih, naraslo pa v I. in lil. razredu osebnih in mešanih vlakov. Blagovni promet razen režijskih prevozov nazaduje; delež režijskih prevozov je na normalno-tirnili progah naraslel od 12.99% na 16.78%. Na ozkotirnih |ia je ves blagovni jiromel razen brzo-voznega in ekspresuega blaga naraslel; posebno pa je tu naraslel zojiet režijski promet (od 21.08% na 23.44%). ga 167.39—108.19 (167.79), Trst 295.80—297.80 (296.80). Zagreb. Amsterdam 2276-2282, Berlin 1349.75 -1352.75, Bruselj 788.94-791.04, Budimpešta 987.55 -990.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86-799.86, London 274.73—275.53, Newyork ček. 56.43 50.03, kabel 50.54-50.74. Pariz 221.14 -223.11, Praga 167.34- -169.19. Trsi 295.79—297.79. Skupili promet brez kom|5enzacij je znašal 12.97 milj. Din. Belgrad. Berlin 1349.75—1352.75, Budimpešta 487.55—090.55, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.8U -799.80, London 274.73—275.53, Ncwyork 56.43-56.63, Pariz 221.14—223.14, Praga 167.39—168.19 Milan 295.93--297.93. Curih. Belgrad 9.1250. Amsterdam 207.90, Atene 0.70, Berlin 123.285, Bruselj 72.05, Budimpešt? '»0.275, Bukarest 1.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.8S. London 25.1025, Madrid 63, Nc\york 516.75, Pari2 20.265, Praga 15.31. Sofija 3.74. Trst 27.09, Varšavs 57.85, Kopenhagen 138.20, Stockholm 138.00, Oslo 138.20, 1 lelsingfors 13. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.525, valuta) 12.475. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za vojno škodo je bila slabeiša in ie tečaj popustil, nasprotno pa se je učvrstili 7%iii Bler. Promet v drž. papirjih je bil znalen. Bančni papirji so slabejši, oslabel je tedaj 1'rašledione in Jugobanke. Znaten promet je bil v delnicah Osješke sladkorne tovarne pri čvrstejšem tečaju. Ljubljana. 8% Bler. pos. 90.50 bi., 7% Bler. 85 bl„ Celjska (»s. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 165 den., Vevče 132 den.. Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pap., 7% inv. pos. 87.50—88 (87.50) agrari 54.50 den., vojna škoda ar. 426—426.50 (426. 426.50, kasa 426—426.50 (426.50, 426, 425.50). maja 426—427.50, dec. 429— 429.50 (429). 8% Blerovo |)os. 96.97. 7% Blerovo pos. 84.75—85 (85), 7% pos. Drž. hip. banke 84.25 -85.50. — Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Katolička 34 den., Poljo 58 den., Kreditna '»6—100. Union 190—198, Jugo 79-80 (80—90), l.j. kred. 120 den., Medjunarodna 60 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 900 —905 (900), Etno 150-160. Srbska 179-182, Zemaljska 145—149. — Industrijske delnice: Nar. šum. 20 den., Guttmann 165—170, Slaveks 70-75. Slavonija 200 - 205 (269). Našicc i400 bl„ Danica 110—115, Drava 267.50 den., Sečerana Osjek 372.50—373 (370—372.50, 375 —372.50) Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 170 den., Brod. vag. 112 den., Union 120 den., Vevče 125 den., Isis 32—33 (32.50), Ragusea 440 den., Trboveljska 437 -445. Belgrad. Narodna banka 8500 - 8580, agrari 54.50, vojna škoda 432.50 -434.50, maj 432 -433.50, junij 435—436. Dunaj. Don. sav. jadr. 9-1.05, VViener Bank-verein 18.50, Creditansialt 51. Escompteges. 170, Union 24.50; Mundiis 172.25, Alpine 30.65, Trboveljska 58.90, ltinia Murany 01. Žito Teden je začel popolnoma brez interesa za nakup. Interesenti očivitlno pričakujejo nadaljnjega padca cen. Kakor kažejo jioročila Vojvodine, imajo s tako oceno trga popolnoma prav, kajti današnje poročilo Novosadske borze porota o slabi tendenci, kljub temu, tla so čikaške notacije za spoznanje višje. Novi Sad. Pšenicti bač. 77 kg 100—192.50, 7? kg 195—197.50. gornjebač. 78 kg 197.50—200, gor-njeban. 195—197.50. ban. Tisa šlep 78 kg 197.50— 200, srem. 77 kg 175-177.50, 78 kg 170—175, koruza bač., srein. 90—92.50, ladja Dunav 90—92.50, jimij 92.50—95, ban. 85—87.50, ladja Bega, . Dunav 90—92.50 Vso ostalo neizpremenjeno. Promet: 15 vagonov pšenico, 20 vagonov koruze, 2 vagona ovsa, 1 vagon ječmena. 3 vagone moke. Tendenca slaba. Budimpešta. Pšenica: maj: 20 -20.13, zaključ 20.11-20.12, jun. 20.24-20.36, zaključ. 20.32-20.34, okt. 19.01—19.30, zaključ. 19.12—19.14. Rž: maj 10.27, zaključ. 10.27—10.30. junij 10.45, zaključ. 10.55 —10.60, Koruza: maj 11.85—12.10, zaključ. 11.55— 11.57, julij 11.50-11.60, zaključ. 11,55-11.58, avg. 11.75, zaključ. 11.71—11.75. transit maj 10.70, zaklj. 10.71-10.75. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsk.v & Co.. Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1224 goved, od teh iz Jugoslavije 52. Na konlumačneni trgu pa je bilo 863 romunskih in poljskih goved. Cene: voli najboljši 1.90, I. 1.45 do 1.75, II. 1.80—1.40, III. 1.10—1.20, krave I. 1.10 do 130, TI 1—1.10, biki 1.15—1.50. najboljši 1.55, klavna živina 0.70—0.95. Tuiideiu-fl. I.-a blago se ja držalo le slabo, vso druge cene so ostale nespremenjene. t Zemlja sc je vdrl« pri kalijevem rudniku Vlenenburgu ob železniški progi Halberstadt-Hlldersheim v Nemčiji, ker je vdrla voda v rudniške rove in izpodkopala lla. Pod dvotlruo železniško progo je nastala 70 m globoka in 100 m široka jama. V trenutku, ko se jo zemlja vdrla, jc vozil po cesti avtomobil rudniške uuravo. ki jio io potegnilo seboj. Potniki so sc rešili. da nam bo čimprejšnja evropeizacija domačinov pri našem delu koristila. To pa je bila usodna pogrešita. Afričan mora ostati Afričan.« Neki Rene Vaulande je spisal knjigo o delovanju Belih očetov v Kabiliji, v kateri piše med drugim: »V kabilski vasi Tagniount-Azouz me je sprejel k. (1., misijonski predstojnik, ki ga je spremljal neki šele pred kratkim v misijone došli holandski pater. Ta mi je dejal: »Red se rekrutira samo iz Francozov. Ker pa pravila o kengregacijah dopuščajo v gotovi meri tudi druge narodne pripadnosti, bi morali tudi drugim odpreti vrata.« Pisec nadaljuje: »Ta holandski pater bo Kabilom prav tako vcepljal naš jezik. Iu io me spominja na besede, ki ttti jih je govoril predstojnik bratov, ki imajo v Egiptu krščanske šole: »Mi smo vedno bolj in bolj prisiljeni, da sprejemamo inrzemce, tujce. Toda ne bojte se. Mi jih nacionaliziramo. In oba dva I Katoliška naloga v Severni Afriki Ob evharisiičnem kongresu v Kartagini V letu 1881. so udarili Francozi iz Alžira v Tunis in ga zavzeli; vendar so pustili domačo vlado tuniškega beja, tako da je ostal Tunis le pod francoskim protektoratom. Nadvlada Francozov je imela to dobro posledico, da je Francija s pomočjo tuniškega beja lahko razširjala tod svojo kulturo. V času, ko so Francozi zasedli Tunis, je tam obstojal apostolski vikarijat, in sicer že iz časov sv. Vincencija Pavelskega (1645). Tedaj je bil apostolski vikar neki italijanski prelat. Ta pa se je moral na političen pritisk Francozov umakniti. Po dolgih pogajanjih je Rim imenoval za njegovega naslednika alžirskega luiezoškofa Lavigerie-a, eno izmed naj-markantnejših osebnosti nove Francije. La-vigerie je bil mož širokega obzorja, apostolske gorečnosti in velik političen talent. — >Edini veliki politik, ki ga je imela Severna Afrika,« tako ga je imenoval neki francoski katoliški pisatelj. Njegov škofovski sedež je bil pod starim naslovom : Kartagina« povzdig-lijen v nadškofijo. Leon XIII. se je v svoji buli, s katero je povzdignil Kartagino v nadškofijo, spomnil velikega privilegija, ki ga je papež Leon IX. za vedno podelil kartagin-skim škofom, ko jih je napravil za metropoli-te vse Afrike. Podlaga za novo vstajenje kartaginske cerkve je bila dana z obnovitvijo primata stare afriške cerkve. Ali pa se je do sedaj ugodno razvijala? Nikar se ne dajmo premotiti od velike množine priseljenh Francozov, ki so se zbrali pod okriljem nove cerkve v Kartagini. Glavno vprašanje je: Kako pa je z domačini? Spreobrnitve Arabcev so silno redke. Med berberskint prebivalstvom Severne Afrike imajo Beli očetje nekaj misijonskih postaj, toda morajo prenašati velike šikane oblasti in odpor kolonistov. Te postaje imajo kakih 1000 do 2000 vernikov, kar je spričo 10 do jl5 milijonov domačinov francoske Severne Afrike zelo malo. V Tunisu, Alžiru, Rabatu obstojajo cvetoče krščanske šole, ki jih posegajo tudi mohamedanski otroci, katerih očetje 90 naziranja, da je katoliška moralna vzgoja še vseeno boljša, kakor pa vzgoja brez Boga v vladnih šolah. Usmiljeno delo redov vzbuja med prebivalstvom rastoče simpatije do krščanstva. To je vse. O kakem : vstajenju« kartaginske cerkve tedaj ne moremo govoriti. Kaj pa bi bilo treba storiti, da bi se to vstajenje uresničilo. Francija mora odstraniti vse zunanje zapreke apostolata. Dokler bo francoska vlada lxxlisi v kakršnikoli obliki sovražna krščanstvu ali versko r-nevtralna«, bo slaba misijo-narka katoličanstva nasproti mohamedancem. Dovolj bi bilo, če bi se dovolila krščanstvu svobodna pot med domačine. Katoliška misija pa bo morala, če bo vlada to dovolila, delati resno in se opirati na nauke Pija XI. o ustanovitvi domačih cerkva. Iz domačih vasi, ki so krščanske, se mora črpati bodoča domača duhovščina. Radi okoliščin, ki pa jih ne moremo zvaliti na misijonarje, je Severna Afrika ena izmed tistih redkih cerkvenih pokrajm, kjer se v pogledu domačega duhovništva (po stoletni nadvladi Francije) ni moglo ničesar pozitivnega storiti. Predolgo je tudi gospodoval v francoskih rni-sijonili Severne Afrike evropeizem in nacionalizem. Preteklosti sicer v tem oziru ne moremo tako trdo obsoditi. Vsi misijonarji so bili pač otroci svojega časa, celo veliki kardinal Lavigerie, ki je sanjal o tem, da bi napravili domačine v »srcu, besedi in morali« za Francoze in ki je govoril o »verskem protek-toratu« in o »duhovni aneksiji« Francozov nad Tunisom. Misijonarji 19. stoletja so se si-rer v tem pogledu tudi pregrešili, toda morejo jih opravičiti besede, ki jih je pred nekaj leti v Alžiru spregovoril škof Dupont iz Ugande: »Tipanje v temi in zmotah je nerazdražen pojav pri tako veliki nalogi, kakor je prodiranje vere v ta črni svet. Tudi mi, misijonarji smo napravili mnogo pogrešk. Prevečkrat smo zamešali med seboj vero in kulturo. Mislili smo. Japonsko domoljubje Dober poznavalec Japoncev Henry Hel-sett je objavil zanimive podrobnosti o japonskem domoljubju. Veliko senzacijo je izzval v svetu umor komunističnega poslanca profesorja Yamata, ki ga je ubil bivši policist Hu-koji Kuroda na la način, da ga je dvanajstkrat prebodel z nožem. Profesor je bil kratkoviden idealist iu preveč borben pristaš stranke japonskih delavcev, katero je vlada razpustila. Policist je bil orodje v rokah tajnega patriotskega društva, čigar člani so najsvečanejše prisegli, da bodo ostali zvesti dosedanjemu stanju iti to skozi vseh svojih sedem življenj, v katera verujejo Japonci po naukih svoje vere. Takih tajnih društev je v Tokiu nad sto. Nekatera izmed teh društev imajo v programu tudi tnržnjo do tujcev. Konservativnega Japonca najbolj razjari, če vidi Evropejca ali Američana kako pleše z Japonko. Eno teb patriotskih društev se je odločilo, da napravi temu konec. Ko je večja družba zvečer plesala v tokijskem hotelu »lin-perial«, s^"1 vdrli v plesno dvorano maskirani patrietje bodali v rokah. Hoteli so poklati Obcramcrgauskc pasijonske igre so se začele prete od vseh strani sveta. Naša slika nuni vrla Nemca, ki sent ju pred kratkim sprejel, ne bosta videla nobenih učencev, dokler ne bosta govorila in mislila francosko, kakor vi in jaz!« Naj bo evharistični kongres v Kartagini, pri katerem so Francozi na svojem kolonijal-nem ozemlju gostoljubno sprejeli teliko :>ino-zemcev« in »tujcev«, pomedel v francoskih misijonih teh dežel z zadnjimi ostanki nacionalizma, ki je po besedah Pija XI. pravi bič za apestolat. Potem se bo gotovo izpolnila napoved, ki jo je francoski jezuit Bessieres zapisal v neki knjigi o novi kartaginski cerkvi, navajajoč besede preroka Izaije: »Puščava in stepe se bodo veselile, pustinja bo zavriskala in razcvetela kakor lilija.« Kartaginska cerkev bo resnično vstala! Papež odlikoval Žida Ko se je kardinal Doughcrty, nadškof v Filadelfiji, vrnil domov, je objavil, da je papež Pij XI. odlikoval Alberta Greenfielda, znanega židovskega filantropa, s komander-skim križem Pija IX. Greenfield je daroval veliko vsoto boromejskeniu seminarju v Over-brooku. klo nedeljo ob navzočnosti velike množice ljudstva kaže prizor: Kristus pred Pilatom. vse tujce. Niso pa računali z iznajdljivostjo hotelskega ravnatelja. Ta je brž ukazal orkestru, naj igra japonsko državno himno, čije zvoki so toliko ukrotili napadalce, da so mirno obstali na svojih mestih. Orkester je toliko časa sviral državno hitimo, dokler ni prišla policija. Maskirani patriotje bi raje poginili, kakor omalovaževali državno himno. Stali so toliko časa nepremično, dokler ni prišla policija, ki jili je razorožila in aretirala. Sovjetska odlikovanja V Rusiji je izšel zakon, ki iznova urejuje sovjetska odlikovanja. Boljševiki so poznali doslej samo dva redova, in sicer red :.Rdeče zastave; iu red »Rdeče zastave dela«. Sedaj so vpeljali še dva: :>Ljeninov red« in »red Rdeče zastave«. Kdor je odlikovan z redom "Rdeče zastave«, dobiva mesečno 30 rubljev, ostali trije redovi vržejo po 25 rubljev na mesec. Povrhu imajo imejitelji vseh redov prosto vožnjo na železnicah, ne plačajo dohodninskega davka, odštevajo nižjo najemnino itd. Sovjetska odlikovanja so torej zelo dobička-nosna. Maršal Jcsei Jacques Jolfre, zmagovalec v bitki ob Mami, je hudo obolel. Maršal je star 78 let. Plamemca „svobodeu ugasnila Ob vhodu v ne\vyorško prislanišče se dviga velikanski spomenik »Svobode«. Upodablja jo nadčloveška visoka ženska, ki dviga v stegnjeni desnici žarečo planienico, seveda ne smolnato, pač pa električno, ki na daleč sveti. Nedavno je nad pristaniščem divjal silen vihar. Strele so treskale in udarile tudi v planienico svobode ler jo ugasnile. To se je prvič zgodilo, odkar so Američani postavili spomenik. Babjeverneži smatrajo ta slučaj za slabo znamenje. Razbojnik kupuje sir Zalo zabavna in obenem razburljiva zgodba se je te dni odigrala v neki trgovini z jestvinanii v Nevvarku. Trgovec Cohen jo pregledoval blago v svojem lokalu, ko naenkrat zapazi pred svojim nosom samokres. Obenem ga neki glas zaprosi za deset dolarjev. Gospod Cohen ni izgubil prisotnosti duha, ampak je vprašal bandita, oenut rabi teh deset dolarjev. In preden mu je bandit mogel odgovoriti, je trgovec s smehom predlagal, naj mu proda samokres. Nekaj časa je trajal molk, nato pa je bandit odložil orožje in se opravičil trgovcu, ki mu je dal nato bankovec za deset dolarjev. Bandit si je v isti trgovini kupil sira in kruha in potem izginil, mastoč so s sirom. Radio Programi Kadio-Ljubljana i Torek, 13. maja: 12.30 Reproducirana glas lis. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 1?.30 Koncert radio orkestra; 1H.30 Jos. Zidarič: Uvod v lutkovno gledališče. 19 l)r. Stanko Leben: Italijanščina. 19.20 Uvod v opero. 19.30 Prenos iz ljublj. opere: Norma (Bellini). 22 Časovna napoved in poročila. Sreda, 14. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert liadio-orkestra. — 18.30 Otroški kotiček, ra-dio-tetka. — 19 Podobi iz slovenske literarne zgodovine, prof. Franc Koblar in Fran Lipah, čl. nar. gledališča. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 20 Klavirski večer gospe Osterc-Val jalove: Uvodno besedo o »Starih italijanskih mojstrih« govori gosp. St. Osterc. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sreda, 14. maja. Belgrad: 20 Prenos iz Prage — 21. Koncert tamburaškega orkestra — 22.15 Večerni koncert radio-kvarteta. — Budapcst: 17 Ogrske narodne pesmi — 20.35 Koncert priložnostne glasbe, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10 Popoldanski koncert — 17.30 Prenos nogometne tekme med reprezentancami Anglije in Avstrije — 20 :L'infedelta in kalejdoskop, ki slik«, čustvuje, karikira in kolorira. Čc se čemu v glasbi more reči skrajni naturalizem, senzualizem in individualizem, potem je ta glasba vredna te opredelitve, in če se moderna idealistično misleča struja proti čemu bori in tepe. sc bori proti temule stilu. Nič manj vreden pa zato ni ta Bravničarjev prvenec, ki ga naravnost spoštujem kot prvenca, s stališča invencije in fantazije, kolorističnega in iustrumen-tacljfikega talenta, ki se v njem kaže. Kljub načelni estetski nai>aki. ki jo delo v sebi ima, je delo Bravnifiarju gotovo v čast in mu moram k njemu čestitati, želeč mu nadaljnjega razvoja v sfere, ki jih današnja kulturnost od glasbenika zahteva. Delo je z izredno ljubeznijo naštudiral gospod Neffat, režimi |ki g. Debevec, ki mu gre zasluga, da je postavil na naš operni oder, sc mi zdi, prvo eksaktno režirano stvar sploh ... Tudi inscenator g. Vavpotič je storil v svojem okvirju veledelo, da no zamolči m solistov gg. Betetta (župan), Janka (Kobar), Zlodeja (Kovač), Jacinte (Stnlter Stotter), dalje Grbe, Mohoriča, I'erka, Simončiča, Pečka, Gostiča, Spanove, Medvedove in R.imšakove, ki so vsi storili, kar so mogli. O posameznih kreacijah bi rad pisal še po reprizi. V. slovenski lirični mehkobe polni dve Ravnikovi skladbi, nanovo je oživela Adamičeva Vragova nevesta, Kogojevi Vrabci so pa bili nekak monstrum pevskih težkoč. Brez dvoma je Učiteljski zbor v kratkih petih letih ogromno napredoval. Odkar je zadnjič pri nas nastopil pa do sobote je pa napravil energičen skok dalje (očividno je češka turneja bila lepo bodalo za razmah) in ga moremo uvrstiti brez pridržka med prve zbore v državi. Blizu osemdeset pevcev ima zbor, ima močne soprane, lepe base, altov pa tako lepih nisem še nikoli čut. Intonacija je bila sigurna, dinamika izvrstna, vokalizacija eksaktnu, prednašanje uprav idealno in skoro ne bi verjel, da je hi zbor star komaj pet let. Nekaj stvari, 11. pr. Vragovo nevesto, Lajovčeve Žabe, J apandopula i. dr. je zbor pel v vseh ozirih tako da ga moram v pevskoteliničnem oziru vzporediti z naso .Matico iz njenih najboljših časov jkmI Hu-badom. Vse pa je bilo doživeto in prečuteno podano in do kraja pretehtano in obdelano, kar smo čutili še tedaj, ko je bil zbor že precej utrujen od dolgega programa. Zbor ima še lepo prihodnjost pred seboj, preteklost pa zelo častno, ta preteklost je ena sama pot navzgor, kratka pa strma. Koncert je bil srednje obiskan. Naša opera bi bila svojo predstavo Učiteljskemu zboru na ljubo lahko odpovedala. Pa je bilo petje hvaležno sprejeto in je treba reči, da je pri vseh pošteno mislecih ljudeh Učiteljski zbor, če prej ne toliko, sedaj prodrl na vsej črti. V nedeljo je bil v Unionu mladinski koncert L nekoliko skrajšanim programom. v. Mladinska proslava materinskega dne v gledališču V soboto popoldne so gojenke osnovne in srednje šole na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani uprizorile M. Grošljeve pravljično igro »Dve Marički ali Brez mamice«. Pri igri so sodelovali tudi nekateri akademiki, vodstvo igre pa je bilo v rokah pisateljice gdč. Grošljeve same. V operi, ki so jo docela napolnili otroci s svojimi mamicami, je bilo veselja, priznanja in ginjenja, kajti igra »Dve Marički« ima polno veselih, ganljivih in podučnih prizorov. Gdč. Grošljeva ima v svojih igricah, ki se seveda ne kosajo z umetnostjo, veliko gibkost izraza, zna najbolj preprosto sredstvo porabiti za nov vesel domislek, naj bo to segava rimana pesemca na znano narodno melodijo ali pa znane situacijske smešnice z novo, drobno veselostjo. Posebno sta ugajala oba lakaj-čka s svojo zaobljubo treznosti in pa simbolno rajanje s srcem. Vsa prireditev je imela veselo, domače lice in smo prirediteljici prav hvaležni za njeno požrtvovalnost in neumorni optimizem, s katerim poživlja naše skromno mladinsko gledališče. Razpis Društvo »Trgovski dom« v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih, slikarskih, pleskarskih, steklarskih, parketnih in tapetniških del v palači »Trgovskega doma« v Simon Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobijo od 15. t. m. dalje med uradnimi urami v tajništvu gremija trgovcev _ Beethovnova ulica 1 v Ljubljani. Ponudbe, ki morajo biti opremljene v smislu razpisa, jc vložiti do 24. t. m. do 11 dopoldne pri Gremiju trgovcev v Ljubljani. Društvo »Trgovski dom« v Ljubljani. -m razredno loterija čilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola drugi dan, dne 9. maja 1930 Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja.) Din 20.000 št. 1087, 24.445. Din 10.000 št. 14.928, 75.704, 77.570. Din 4.000 št. 6254 , 52.869, 85.552, 87709. Din 2.COO št. 2850, 7226, 7514, 9863, 14464, 21593, 25043, 26584, 34279, 36900, 40041, 41681, 44471, 46626, 49388, 49.578, 53604, 54459, 54590, 60733, 61744, 63285, 65910, 67054, 68643, 69310, 70275, 70622, 75.473, 77405, 77523, 77909, 80057, 84510, 86127, 88144, 94818, 96359. Ali sle že poravnali naročnino? Errata corrigel V sestavku »Iz primorske književnosti« v tej rubriki, natisnjenem v »Slovencu« dne 10. t. m., se je vrinila debela pomota, ki je ni kriv naš književni referent iz Belgrada, ampak mi, ki dotičnega stavka v naglici nismo razumeli in ga prekorigirali tako, da je postal Silvio Pellico Hrvat. Dotični odstavek se mora glasiti: »Žalostno - -tragična je zgodba o hrvaškem Silviju Pelli-ku — Mateii Kuhačeviču, ki so ga pet in dvajset let...« itd. Iz društvenega življenja Preda vanje o Severni škotski priredi Turi-stovski klub Skala v sredo dne 14. majn v sejni sobi Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. — Krasote severnih dežel so razmeroma zelo malo poznane. Zdravo in ostro podnebje samotnih hribovitih krajev in otokov ter nepregledno hladno morje in bele noči, imajo veliko privlačnost za onega, ki jih enkrat upozna. Izredno je Škotska bogata v zgodovinski in prazgodovinski romantiki, l/ežela Maebetha in Stuartov. kolonija junaških Vikingov hrani mnogo zanimljivosli, katere nam bo v kratkem predavanju podala Miss Copeland s spremljevanjem krasu i li diapozitivov Dodatno k predavanju bo pokazanih več slik iz Galeških hribov, ki tvorijo alpsko skupino v zapadnem delu Anglije. K predavanju so vljudno vabljeni vsi člani in prijatelj Skale. — Odbor. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajukti ima vajo daues zvečer ob 8. Vsi gg. pevci, ki hočejo sodelovati pri proslavi društvene 75 letnice, ki bo 14. in 15. junija t. 1., naj se zanesljivo udeleže današnje vaje. Pevski zbor Glasbene Matice: Danes ob '20 važna vaja vsega zbora. V sredo 14, t. m. nastop v Filharmoniji. — Odbor. Laboratorij »ALGA« Sušak sprejema vsak dan veliko število zdravniških in zasebnih priznanj, kakor tudi fotografij, v katerih nam vsi navdušeni pišejo o naglem in izrednem okrevanju z Energin-železnatim kina-vinom V KRVI JE ZDRAVJE I Samo močna, čista in zdrava kri lahko brani in vzdržuje naše telo. — V tem najboljšem letnem času je krepljenje krvi potrebno vsem otrokom, vsem odraslim, ki so MALOKRVN1, BLED1ČN1, NIMAJO TEKA, IMAJO SLABE ŽIVCE, NEMIRNO SPANJE itd. KRI potrebuie hranilnih sredstev, ki vsebuje o železo. Eden tak preparat poznajo vsi zdravniki in ga je preukusilo na tisoče ljudi, preparat, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah pod imenom železno kina vino »ENERGIN" potrebuje vsak deček in deklica med 12 in 15 letom, v dobi hitrega razvoja, ker je to doba, ko morata imeti MOČNO, ZDRAVO IN CISTO KRI. »ENER IN« potrebuje vsak šolo obiskujoči otrok. — V lekarnah : 1 polliterska steklenica Din 40'— Po pošli razpošilja: Laboratorij »ALGA' - Sušak. 3 velike steklenice »ENERGIN« Din 128'—, 6 velikih steklenic »ENERGIN« Din 248'— 1 velika steklenica zastoni HO ®c/JO S " N 80 00 ■e-su 3 (U t »M > _ ij b .os ►"giSlS « ji o •■ ? — sfia-sa ^ooN i| ■Š 1 g IS-5 •§.5(3.53-2 Q S J n cb gRs" 5 N t i B g ,8 S N >Q 8 1 s-jsc 'S tu Q E <*> a S—. j! < Q BhJ . -r a O > JI <> Q B 3 rt ® Igo g*-I Maurice Constantin \Veyer: 28 V Človek se shlan:a čez svojo preteklost • • . Vpregel som se torej v novo sani, na katere sem položil mrtvo truplo, in za menoj sta — hvala Bogu — obe vpregi poslušno in stoično vlekli oba tovora. Kri-žema čez prsi zvezana jermena sta mi jemala skoraj sapo. Mrtvec ni klecal lo gosposko na moji volji, tiščal jo tudi na moje prsi in rame, pritiskal proti bokom in na kolena. Postal je moj tiran, kakor sem bil jaz tiran svojih psov. V daljavi so tvorili volkovi nase spremstvo. Ce bi prišli bliže, bi se ne niogel zoperstaviti izkušnjavi, da enega počim. Dejal sem si, da bi to morda ostale ustrahovalo. A držali so se previdno v precejšnji razdalji, v negotovosti, da li je tu sploh kaj dobiti, ali nič. Videl sem, kako so se križali v svojem lahnem diru, kako so se ustavljali, ozirali in obračali, videl sem jih sedeti na nekem griču kakor pse, tako cla bi si človek mislil, da vidi njih ostra ušesa. Potem so izginili za snežnim nasipom, v katerega varstvu so sc plazili, tla so za miljo naprej zopet prilezli na dan. Eden je bil tako predrzen, da je mirno sedel, dokler se mu nismo približali na kakih šestdeset korakov. Ustavil sem se, vzel karabinko, ki sem jo bil privezal zraven mrliča. Ko sem baš hotel počiti, se je dvignil in počasi odšel — tako da ni bilo vredno zapraviti naboj na tako negotovem cilju. * Tako sem taval naprej. Podnevi previdno, v vedrti pripravljenosti... ponoči skoraj brez spanja. Mrtvec me ic tesno držal v objemu, lakomen moie krvi. Čutil sem, da hujšam. 2e na tem sem to videl, ker so se moje snežke manj pogrezale v sneg. S tem pa je trpela tudi gaz za sledeče sani, ker je bila premalo trdna. Najhujše je bilo, da so imeli psi že vnete noge. Ko smo zvečer taborili, sem moral prihranjevati masti od svojega lastnega dela. Raztopil sem jo med svojimi dlanmi, sklonjen Čez siromašen ogenj, ob katerem mi je hrbet ledenel, ne da bi se vsaj spredaj mogel ogreti. Trudil sem se, potresavati z mišicami in udi kakor živali, da se ugrejem, a zaman. Ko je postala mast mehka, sem namazal ž njo hudim psom — ki so mc v zahvalo skušali ugrizniti — noge. Nato so se zvili v klobčič, lizali mast ter izlizavali ranjena mesta... Res sem se rešil volkov, a zato sem izgubil liosto. Skrbno sem gledal, da bi kje zapazil kako znamenje vegetacije. S trudom sem grebel sneg, da najdem vsaj toliko kuriva,kolikor ga potrebujem za čaj. Moja zaloga svežega mesa st> je vznemirljivo zmanjševala. Razdelil sem svoj pemunikan na posamezne porcije — jaz, ki sem bil dvojne porcije vajen! Posledica tega jc bila, da sem se pri vsakem najmanjšem naporu opotil in da mi je bilo srce do vratu in da se mi je napravila trepetajoča koprena pred očmi. Še sem se zavedal svoje zdelanosti in izčrpanosti, a hkrati sein tudi vedel, da še nadalje uničujem svoje sile. Dokaz temu mi je bil moj sicer tako razsežni korak, ki jc postajal krajši... Zapazil sem, da posla-jam čezdalje bolj razdražljiv, cla sc ob vsakem najmanjšem šumu zdrznem in da me obliva po hrbtu mrzla grozna zona. Časih sc mi je zdelo, kakor da se mi ježijo imaginarni lasje na hrbtišču kot so jili gotovo pred desetimi tisočletji imeli naši predniki, ki so prebivali v jamah. To vam je šlo gori do tilnika in jo nabijalo moje lase na neznosen način z elektriko. V tistih dneh se me je polastila divja želja, tla rešim za vsako ceno svoje življenje in žrtvu jem mi Ivo Iruplo. A tega ni maralo; vsako jutro je zahtevalo z neizprosno trdovratnostjo, cla mu posvetim vso svojo pozornost. Prišel sem tako daleč, da sem ga začel sovražiti, tega neusmiljenega gospoda, ki me je tiral v smrt, da bi družbe ne pogrešal. Psoval sem ga na najsurovejši način, tako cla so še moji psi potegnili rep med noge ... Prijelo me je blazno poželenje, da bi ga tepel, da bi ga suval v njegove zledenele boke. Le z naporom sem se vzdrževal... * Prišel je dan, ko ni bilo ničesar za pod zob. Premeta I sem prtljago mrtvega tovariša in sem skuhal nazadnje v svoji stiska stare mokassinec (indijanska obutev), ki sem jih t