117. številka Ljubljana, v sredo 21. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan nei'er, izimšt nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za av strij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po >'> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka atolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. Za zboljšanje delavskega stanja. n —0,_ Vrednostni ali produktivni kapital je tisto nemirno morje, katero nikdar ne počiva! Na dnu njegovega bistva delajo se viharji priBlužljivosti kateri poljejo gibljivo tvarino v valove, istokrat po gubne in upropastujoče! Kdor se a svojim podjetjem napravi na nepokojno to valov je, svest si mora biti, da bode doživljal dogodke, ki se bodo, biro vrsteč se, pobijali drug druzega in ki njim bode treba po-drejevati svoje misli in načrte. Denarna vrednost, da govorimo konkretno, bi ne bila to, kur je, ako ne bi imela v sebi neukrot-nega nagona deluti dobička in pomnoževati se. Fa-brikant, ki del svoje osobnosti vidi v kapitalu, založenem v svojo obrtnost, gledal bode za tega delj, da se mu glavnica v resnici amortizuje in še lepe obresti donaša, to pa bode skuhal dosezati z velikim proizvodstvora in majhnim troškom. Valovita izpre-minjanje cen ga morebiti prisili, da svojim delavcem ukaže delati po sedemnajst ur na dan, da jim pa za to koncem tedna odšteva Bamo po štiri goldinarje, če denemo, da si stvar mislimo v sedanjem času 1 »Delavski materijal" je najbržoj mrmral v tacib okol-nostih, dosta težko pa, da je z njimi tudi svojo misel spravljal v dotiko! In to je bilo še dobro! Vbo drugače pa je postalo v tistem bipu, ko je v razmerje mej kapitalom in delom posvetilu misel, misel namreč na jednako in svobodno osobnost človeško! Tedaj je navstalo socijalno gibanje! Neimejoei svet je izpregledal ter uvide), da je zavisen, ukovan in nesvoboden, da-si je njegova osobnost svobodna sama po sebi! Iskalo se je razloga in našlo se je, da je posamezen nesvoboden in zavisen, kei ne premore toliko, kakor njegov zupovednik, ker se zemeljska dobra nejednnkomerno razdeljena. Ta istina, prošinena s samozavestjo svobodnega človeka, ustvarila je socijalizem! Zlasti delavec v fabriki, prišed do samozavesti, videl jo vsaki dan na svoje oči in Cul na lastni ušesi, kako se to godi z njegovo osobno svobodo! Kmalu bil je uverjen, da on s svojo i elo poltjo je črni suženj, katerega po svoji volji rabi in zlorabi plačujoči podjetnik in čegar delu se cena v najboljšem slučaji ravna po kompasu, merodavnem za kapitalistično oseko in plimo! Postal je vsled tega delavec socijaleu hipobonder, ki se je ozirati je! po LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolsto), poslovenil I. P.) (Dalje.) XXV. Poglavje. Pripravljanje k bitvi. Mej razbojniki je nastalo tako gibanje, beganje in kričanje, da se še Maksim ni utegnil zahvaliti Serebrjauemu. Ko so se nazadnje razbojniki postavili v red in dvignili se iz gozda, je Maksim, kateremu so vrnili koDJa in orožje, dohitel kneza. — Nikita Romanovič, — rekel je, — poplačal si mi danes, da sem te reši! medveda. — Kaj, Maksim GregorjeviČ, — odgovoril je Serebrjani, — saj zato živimo na svetu, da pomagamo drug drugemu! — Knez, — poprijel je besedo Perstenj, jahajoč poleg Seivbrjp.nega, — gledal sem te in mislil: Eh, škoda, da ga ne vidi oni korenjak, katerega sem zdravnikih! Postal je on sestaven del socijaluega vprašanja, katero sedaj trka na naše duri, in mu jih odpreti treba, če nečemo, da bode prepozno! Državni naš zbor je že nekaterekrati vsprejel tega čudnega gosta. Imenito mu je v delavskem vprašanji naproti bitel s preustrojo rokodelstva, z nadzornico postavo, z redom z& rudarstvo in te dni bavi se nam s šestim poglavjem obrtnega zakona, ki hoče delavski stan zagraditi pred silovitostjo podjetniško ! Zakon hoče odslej čuvati, da se fabriškemu delavcu ne odtoči zadnja kaplja njegove moH in da sr mu prezgodaj ne usuši kapital, ki ga nosi v svojih rokah! Zakoni se nadalje pripravljajo, ki bode delavca rešili najhujše skrb', če bi podel v nezgodo ali bi nanj prišla bolezen in onemoglost! In tako dalje! S kratka: naš zakonodaveo zbor bode posredovalno posegal mej zakone, ki se z gotovostjo in Btrogostjo vršijo s podjetniške in delavske strani in ki se je bati, da se ne ujedd! V varstvo hoče vzeti slabejšega, a pri tem ne oškodovati močnejšega, pred vsem pa preprečiti socijalne vihre, ki Be iz zamolklega sedanjega busanja csuti prete na vznemirjeno Človeško družbo! Ta dobra volja, uravnati razmerje mej velikim obrtnikom in fabriškim delavcem, razlegala se je jasno skoro iz vseh govorov v državni naši zbornici v generalni debati k šestemu poglavju obrtnega zakonu. Človeška moč ni v stanu zapovedovati visokim zakonom, ki molčeč in redno opravljajo svojo službo v nacijonalni ekonomiji, ona ne more odpraviti nejednakosti, ki jo oni neprestano snujejo mej nami, kakor drugi zakoni neravno morsko površino, ali kur se storiti da, to storimo, — staviti jim moremo nasipe in dajati tolažila za njihove nasledke! V tem smislu in duhu lotil se je socijalnih reform naš državni zbor, ki bode po t-;m potu ua-predovaje mogel kažipot postati drugim drŽavam. Res smo v Avstriji pozno, stoprav zadnja leta začeli pisati prva poglavja socijalno-revolucijonarne zgodovine, ali simptomi uezdravega organizma razvijajo se zadnji Čas tudi pri nas tako, da se ni več obotavljati s treznim ruzmišljevanjein stvari in neod-lagaiiiin delom. Uprav čudno nam je tedaj bilo čitati poročilo, da je bila naša zbornica čisto vsakdanje razpoložena po deloma praznih sedežih, ko se je zadnji četrtek začelo govoriti o — socijalnem vprašanji. In debata je bila z začetka plitva iu po tej plitvi vodici brazdali so govorniki nizke cene! Do- bili so se na državno zborski levici možje, ki so imeli v dandanašnj h okolnostih pogum razglašati in priporočati manchestersko gasio : „Laissez faire, lais-sez aller"! Predrzno to zaupanje v organični razvoj stvari! Zahtevalo se je z jedne strani, da bi vsi po-taknili svoje glave v pesek, z druge strani pa se je pripoznavalo socijalno nevarnost ia potrebo, a ometalo se je nasvetovano in osnovano sredstvo, ne da bi bo pa vsaj poskušalo bilo priporočati katero drugo pomoč! V našem socijalno razburjenem času govoril je Auspitz ven pri oknu, hujskal kapital zoper delo, meščanstvo zoper plemstvo, češ da je predloga sovražna kapitalu in meščanstvu! Padala so v zbornico izustila, da Avstrija ne sme socijalnega vprašanja poskusiti rešiti za svoje zemlje sama brez družili držav, da je delavce treba izsesavati, ker drugače da obrtnik izhajati ne bo mogel! V istini, nekatere trditve bile so v tej debati poslane v svet, samo da ga iznenadijo! Poslanec dr. Bilinski in pa knez A. Liecbteuste>n sta si stekla največ parlamentarne časti v tej debati, zastopala sta stvar v nje visokem pomenu z vzvišenega stališča. Kar bi se pristajalo govoriti pravemu liberalcu, to se je čulo iz ust aristokrata-fevdalca! Ne»mo se zadnjič motili trdeč, da liberalizem, kateri jedino more rešilno poseči v sedanje socijalne razmere, da ta liberalizem ni doma pri avstrijski „zjedinjeni levici", Izkaženi avstrijsko-nemški liberalizem, ki ni hotel razširiti volilske pravice, on tudi ne more biti udun iu kos nalogam, ki so zvezane z reševanjem socijalnih problemov. Ako se je na levici izdala parola, glasovati Bamo zt tega delj za prehod v socijalno debato, da bode „liberalnim" poslancem možno, trgati od predloga odsekovega, kur je na njem še ostalo dobrega za delavca, to je socijalna politiku „ ustavo vercev in liberalcev' naših s tem dovolj označena! Upati pa je, da navzlic takim „manevrom" osnova zakona vzide iz podrobnega razgovora prikladna in zvesta svojemu namenu: zboljšanju delavskega stanja O tem pa prihodnjič! »Glasbene Matice" občni zbor 19. mbji 1884. ' Dalje.) Vrhu omenjenih denarnih virov donesla je tudi šolnina, ki se je vsled sklepa v o.lborovej seji dne 6. septembra 1883 pobirala pu 1 gold. na mesec od učencev premožnejših starišev; majhen pripomo- jaz ostavil na Volgi! Če tudi je on slab človek, moj sovrstnik, vender bi se ti prikupil in ti njemu! Ne zameri, da ti povem, vidva sta podobnega značaja. Ko si ti spregovoril o svetej Rusiji, in so se zažarile tvoje oči, spomnil sem se jaz takoj Jermaka Timofejiča. Domovino on ljubi, jako jo ljubi, če tudi je razbojnik. Večkrat mi je rekel, da mu je težko zastonj tlačiti zemljo, da bi rad služil domovini. Ob, ko bi zdaj njega poslali na Tatarje! Sara bi pobil celo stotnijo. Kadar krikneš: za menoj fantje! tedaj se mi zdiš višji in silnejši, in vse se vali in suče okrog tebe. Podoben si mu, za Boga, da si mu podoben, nikar ne zameri, da ti to povem! Perstenj ae je zamislil. Serebrjani jahal je previdno, gledajoč v temno daljavo; Maksim je molčal. Zamolklo so se razlegali po poti koraki razbojnikov ; zvezdnata noč se je tiho razpenjala nad spečo ztmljo. Dolgo je šla tolpa po potu, kiteri je kazal Tatar, katfrega sta peljala s sabljami v rokah Hlopko in Poddubni. Kar se zaslišijo iz daljavo čudni, zmerni z\uki. To ni bil človeški glas, ne rog, ne gosli, nekaj podobnega šumenju vetra v trstji, ko bi trsje moglo zveneti, kakor steklo, ali struna. — Kaj je to? — vprašal je Nikita Romanovič, ustavljajoč konja. Perstenj je odkril kapo in priklonil glavo skoraj do sedla. — Počakaj, knez, da bodem poslušal! Zvuki so so čuli zmerno in otožno, zdaj kakor srebrni valovi, zdaj kakor šumljanje dreves v gozdu, pri tej priči so umolknili, kakor da jih je odnesel stepni veter. — Končal je! — rekel je Perstenj, smejajoč sej — Lej! kake prsi! Pol ure je tulil, pa se ni nič oddahnil! , .— Kaj je to? — vprašal jo knez. — Čebuzga! — odgovoril je Perstenj. —To je pri njih, kar je pri nas rog ali žalejka. Morajo že biti B:iškirci. Tu je rasna drhalj s banom, Ka-zanci in Astrahanci ter drugi nogajski pagani. Slišiš, zopet so začeli 'grati. (Dalje pri k) ček; sicer ni znaten, a pokrije se ž njim najemščina, svečava, kurjava in postrežba. Ker se je nauk v glasbeni šoli pričel začetkom oktobra, oziroma že sredi septembra, a dosih-mal še odbor ni bil popolnem zagotovljen zastran subvencij, zato je moralo glede učiteljskega osobja ostati pri provizoriji prejšnjega letu, ki se je le v tem spremenil, da sta druHvu začasno pomagala poučevati g. VViedeman in g. Staral. Na razpis natečaja po raznih časopisih dobili smo 7 ponudeb. Vender si odbor iz prej omeujeuih razlogov ni upal oddati službe, vthu tega pa tudi nobeu kompetent ni povsem ugajal društvenim zahtevam. S prestankom gledališčne sezone odšel je g. \Viedeman prostovoljno in ,.Glasbena Matica" je prišla zastran učitelja goslarjev z nova v zadrego. Tej zadregi v okom priti, razpisala se je služba še jedenkiat, »\ zaman, dasiravuo pod ugodnejšimi uveti. Ker je b la potreba po učitelju nujna, dogovorilo se je po privatni korespondenci z g. Drobečekom, bivšim gojencem Praškega konservatorija, ki je s pričetkom maja službo nastopil. Tako je za zdaj utrjen temelj mlademu zavodu, ki obeta obilo plemenitega saiiii. Odbor je vsled sejinega sklepa tudi uložil prošnjo do slav. deželnega odbora, naj bi Glasbeni Matici blagovolil prepustiti kak prostor za šolo v reduti, a tej prošnji ni mogel zadostiti, ker ni imel nobenega prostora na razpolaganje. V odborovi seji dne 29. septembra 1883 ae je konečno določila uredba glasbenega učiteljstva, nagrada učiteljem in število učnih ur na teden. Pri vsprejemu učencev naj se poleg zmožnosti gleda tudi na to, da li so stariši za domačo stvar vneti in narodui prijatelji, ter zaslužni, da se učenci oproBte šolnine. — Ker so tioški za šolo dosihdob že precej narasli, dovoli odbor izposoditi si 200 gld. od usta-novnine, ki se pa imajo takoj povrniti, ko bode „Glasbeua Matca" dobila prvo podporo in dne 17. jati. t. 1. se je posojilo zopet uložilo v obrtniško podporno diuUvo. Napravila se je v šolski sobi tudi nova železua peč, ker je pretočeno zimo kljubu obiluej kurjavi skoro zmrzovala mladiua mej naukom. V dan 17. jauuvurja t. 1. je bila odborova skupščina na znanju vzela poročilo tajmkovo o raznih ulogah iu resitvib, ter o denarnem stanji, pročitala se je cesarska /ahvala na odborovetn čestitanji ze- vanje narodnih napevov, istotako je vsega priznanja vreden njegov trud za razprodajo, kajti skoro 2 tretjini jih je sam razpečnl. Ker je tudi on nesebično I .rep ust 1 zakup „Glasbeni Matici" skoro brez odškodnine, mu je društvo dvojno hvalo dolžno in zbor gotovo temu radostno pritrdi. Slava! Članom „Glasbeue Maticu*1, ki plačujejo šolnino za svojo deco v glasbenej šoli odbor v istej seji sklene dati to olajšavo, da so za 2 meseca učnine prosti. Glede na neugodno stanje društvene blagajnice je odbor tudi stopil v dogovor z odborom dramatičnega društva, da bi ono tudi glasbenemu učitelju pripomoglo do boljšega inaterijalnega stanja s tem, da vzgojo pevskih močij in vodstvo muzikalnega dela dramatičnih predstav izroči učitelju glasbene šole. Dramatično društvo je izprosilo na posredovanje odbornika „Glasbene Matice, g. dr. viteza D!eiweisa, v to s vrbo 200 gld. in upati je, da bode odbor dramatičnega društva to svoto obrnil kmalu v določen namen, in da se bodo začele vzgojevati dramatične pevske moči in prirejati muzikalije za prihodnjo gledališčno sezono. Pred dohodom gosp. Drobečka se je odbor še jedenkrat sešel dne 16. aprila t. I. v posvetovanje in je konečno določil njega dohodke; artistični odsek pa se je poveril, da sestavi n»črt za ves nauk v glasbenej šoli — Ker je XI. društveno leto s koncem aprila t. 1. poteklo, odločil se je dannSnjemu občnemu zboru 19. duu t. m. ter razglasilo vabilo po časopisu. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. maja. V petek bodo v državnem %born volitve v delegacije. Čehi so ponudili Nemcem kompromis. Češki Nemci se pa še neso odločili, ali ga vsprejmo uli ne, najbrž ga bodo zavrnili. Moravski Nemci pa imajo dva fjlns.i večine, zato bodo iz Moravskega samo Nemci voljeni v delegacije, ker tu na kak kompromis niti misliti ni. IMzcnska trgovska zbornica je vsprpjela nek predlog, da se v Kasperskej gori ustanovi dvojezična obrtna šola. Nemški odborniki so se temu predlogu ustavljali in predlagali, da naj se poleg nemške ustanovi samostojna češka obrtna šola, a njih predlog je bil zavržeo. Iz tega se vidi, da se stran srečnega potoda presvitle cesaričine Štefanije. I Nemci nikakor uečejo učiti češčine, če tudi bi to bilo za nje potrebno. Dopis se je a siava-klici vzel na zuunje. Na prošnjo ,,G'asbene Matice" do slavnega Ogt»rskl miuisterski predsednik poslal je na vse občine okrožnico, da naj pazijo, da se pri deželnega zbora, naj bi s podporo iz dramatičuega i volitvah ne bodo godiii nikaki izgredi, nepoatavuosti in državi sovražne agitacije. Bog zna, ka) sedaj minister razume pod izrazom državi sovražne agitacije. Včasi Be je že na Ogerskern vsako svobodno gibanje Slovanov smatralo za državi sovražno. Tako so zaprli vse slovaške šole, ker so bile državi sovražne, morda je sedaj ta ukaz ravno tako uaperjen proti nemagjarskim narodnostim. Viiaiijc države. Kakor se iz Otinja poroča, podal se je crnogorski knez Nikita v spremstvu ministra notranjih zadev Božo Petroviča, ministra vnanjih zadev Raioniča, upravitelja linam: Matanoviča, turškega in grškega zastopnika v Cetinji, Djeva efendija in Psvlla, in mnogo drugih v severne in vzhodne okraje Črne gore. Veliki manever bolgarske milice bode okoli Varne. Zbralo se bode 24 batalijonov, ki bodo tja prišli že koncem maja in se utaborili na višinah okrog Vame. Kakor se sliši bode grški kralj v družbi z bolgarskim knezom navzoč pri teh manevrih. Kakor se poroča iz Carigrada, sti Rusija in Anglija v posebnoj noti opozorili Turčijo, da še m odstopila mesta Kotura in njega okolice Perziji, kakor to določujejo določbe Berolinskega dogovora, in da naj tjakoj pošlje turške komisarje, da v spora-zumljenji z ruskimi in angleškimi komisarji določijo mejo. Kakor je izvedela „Noid. Allg. Zeit." pride mesto Li-Fong-Pao-a Šu-Tsing Čen za kitajskega poslanika pri Berolinskem, Rimskem in Haagskem dvoru, ter francoskej republiki. Bival bode v Bero-linu, v Parizu ga bode zastopal jeden poslaniški namestnik. V Londonu se še vedno misli, da se bode kmalu doseglo sporazumljenje mej Anglijo in Francijo zaradi egiptovske konference. Ko se to sporazumljenje doseže, bode Aaglija povabila velevlasti h konferenci, ki bode najbrž v Londonu. V povabilu bode se znova razložilo namen konference z ozirom na prtddogovore s Francijo. Da se bode doseglo sporazumljenje mej Anglijo in Francijo, kaže to, da je pri poslednjem snidenji internacijonalne sodne Komisije angleški delegiranec glasoval s francoskim, dozdaj je namreč Anglija vedno glasovala v tej komisiji z manjšimi vlastmi, in tako tem pomogla vzdržavati ravnotežje. Zaradi tega glasovanja se je pa takoj umaknil Delgijski delegiranec, španjski zaklada pomagal dati na svetlo A. Foeisterjevo opereto „Gorenjski sluveek'', dosel je odpis, da slavni deželni zbor ni mogel uslišati odborove želje. Zato je odbor premišljeval, kako spraviti na svitlo z lastnimi sredstvi to dovršeno delo, ki bi bilo na čast blovenskemu narodu iu še posebej nGlasbeuej Matici". Dasiravuo opereta za posumezue glasbenike nema toliko praktične vrednosti, vender je v tako obsežneui deiu, kakor je opereta, nakopičenega toliko krasuega gradiva, da bi prijatelji glasbe morejo iz tega zaklada zajemati igre za klavir, samospeve, duete, tercete, eveterospeve iu zbore raznega značaja. Z opereto bi bilo muzikalnemu občinstvu podano toliko materijalu, da društvo tekom treh let ali še več ne prijavi toliko umotvorov, ki vrhu tega neso tolike glasbene veljave. Odbor misli to delo vender le s Časom na svitlo dati, ako se pogodi z g. lastnikom, kateremu je bila piiznana deželna nagrada zaradi tega izbornoga dela. Rokopise društvenim m uzi k a lij ara, za 1. 1883 na svitlo danim, so izročili skladatelji „Glasbeni Matici" brez vsakeršne odškodnine. Odbor spolnuje svojo najprijetneje dolžnost, da izreka svojima častnima članoma gospodoma A. Nedvedu iu A. Forsterju in g. odborniku R. Burgarellu tudi po občuem zboru svojo najsrčuejo zahvalo. Slava! Po njih rodoljubnem delovanji je naša glasbena literatura obogatela za 4 lepa dela: slovensko mašo „Slava Stvarniku" za moški zbor, in Marijino pesen „Sv. Devici v častu v.a sopran in ženski zbor ter orgije, obe kompoziciji od A. Nedveda; „Venec Vodnikovih in na njega zlo ženih pesni" za velik mešan zbor in klavir od A. Fbr sterja in samospev s klavirjem „Nazaj v planinski raj" od R. Burgatella. V istej seji se je tudi sklenilo, da društvo založi I. zvezek „narodnih pesni" nabranih po g. odborniku Janko Žirovniku v Gorjah. Tiskalo se je tega dela 500 izvodov iu večina se je razprodala, tako da društvo hrani le malo še teh zvezkov. Kakor je zaslužno g. Žirovuikovo nabiranje in priredo je pa naznanil,' da misli isto storiti, — Kakor se iz Aleksandri je poroča, se misli Egipet dovoliti s posvetovalnim glasom pri konferenci. Ako bodo velevlasti to dovolite, poslan bode Nuber paša kot odpoalanik h konferenci. Nuber paše misija bi pa ne imela oikake zveze z misijo Blum paše, ki je zaradi svojega obširnega poznHnja egiptovskih financ poklican v London, da pomaga izdelati definitivni finančni načrt. Poročila iz Sudana neso nič kaj vesela. Po noči mej 18. in 19. t. m. približali so se ustaši na 50 metrov Suakimu in začeli streljanje, ki je trajalo dve uri. Več hiš je poškodovanih. Dopisi. Iz Si. .Ilirija na južnej železnici v 20 dan maja. [Izv. dop.] (Poskus ustanoviti „ortsgrupo" nemškega šulvereina.) Iz Celja vam že telegrafično poročano, da se ta „orts-grupau ni ustanovila ; bočem vam še poročati o celem dogodku. V nedeljo dne 18. maja se je s posebnim vlakom ob 1fi5. uri popoludne pripeljalo okoli 160 Celjanov z u-itetimi delavci rž Štor, katere so tam vzeli v svoj vlak. Kmetje okoličani so to po časnikih zvedeli in namenili bo si, osobno ogledati ustanovitev. TrŽani so bili vsi od doma, da se jim ne bi moglo očitati v kakem slučajnem nemiru, da so ga prouzročili. Shiho jeden tržan, občinski svetovalec, je bi doma. Kmetje so Bi pa hoteli jedenkrat to ogledati posebno zaradi tega, da vidijo, na kak način se šulverein v takih krajih, kakor je Št. Jurij, kjer ni, razen dveh, Človeka, ki bi se strinjal z nameni šulvereina. Kako taktno in vzgledno so se v tem slučaji obnašali tr-žani, razvidi se iz tega, da je tu in tam prišel kmet k znanemu tržanu in omenil bodoče zborovanje; pri tej priliki so tržani vsacemu svetovali, da naj Celjane čisto pri miru puste, naj dehijo, kar hočejo, in naj sklepajo, kar hočejo; svarili so jih, da Bog ne daj, da bi jih provocirali ali dražili, ker se lahko prigodi, da bi se kmetje, posebno pa kmetski fantje razburili in tako v nepremišljenosti storili kaj ne-postavnega, za kar bi le sami škodo trpeli itd. Vidi se torej, da so se tržani celo suma vznemirjenja pazljivo izogibali in želeli, da bi se Celjani čisto pri miru pustili. Jako razumni kmetje okolice Št. Jurijske so na to odgovarjali, da nikakor ue nameravajo nobenega vznemirjenja, da vedo, kako se jim je obnašati, da postave ne prekoračijo, da hočejo samo zaradi tega zborovanj« udeležiti se, da tam izražajo svoja mnenja, kar je po njihovem mnenji vsakemu dovoljeno, rekši: „če oni smejo svoja mnenja izraze vat i, smemo tudi mi naša." S tem namenom se je zbralo kakih 30 kmetov iu pričakovalo došle goste. Mej temi je pa tudi bilo nekaj kmetskih fantov, ki so že od kolodvora spremljali Celjane in ž njimi vred prišli v gostilno. Prišli so Celjani, mej njimi: dr. GlantBchnigg, dr. Stepischnig, dr. Higersperger, dr. Neckerman, Celjski župau; tudi ni manjkalo dr. Ausserer-ja iz Sevnice. Kmetje so mirno sedeli in zborovanje se je mirno pričelo. Začel je govoriti neki Wiesend, knjigovodja v Štoreh, mlad človek z očali, (tega bo namreč bili naprosili, da naj bo proponent „Ortsgrupe" v Št. Jurji, ker tam nobenega ni; vidi se že iz tega, kaka velika potreba je bila ustanoviti „ortsgrupo" v Št. Jurji). Govoril je in, ko je izrekel „nemški šulverein", so kmetje zaklicali: „Živio Slovencilu Celjanom že to ni bilo po volji, da bo udeležijo kmetje iz okolice, ker dobro vedo, da niti jeden ni njihovih mislij, a navajeui samovlastno vladati in terorizovati vse drugače misleče, so začeli po Ce-Ijaosko zabavljati na občino, ki ne skrbi za red. Mej tem je neki žaljivo omenjal osobe župana gosp. dra. Ipavica, ki ga celi Št. Jurijski okraj časti in ljubi, kakor svojega očeta more ljubiti dete. To je nekako razburilo kmete, ki pa so bili vedno mirni in le pri vsakem pričetem govoru so poudarjali: „Mi smo tukaj sami Slovenci. Mi ne potrebujemo šulvereina. Mi si bomo šolo sami napravili. Mi se ne strinjamo z nameni šulvereina; le odidite, od koder ste prišli". Mej tem so se vedno vkup pomikali Celjani, 160 na številu, iz samega strahu pred 30 kmeti, ki pa so bili mirni iu katerih cela pregreha je bila ta, da so izražali svoja mnenja in da tako Celjani svojih govorov neso mogli zgotoviti, ker so jih kmetje s svojim mnenjem preglasovali. Celjani so bili, kakor povedano, vsi vkupe zlezli proti nasprotnemu izhodu, posedli so tudi kuhinjo Neudelnove gostilne. Mej tem jih je pa nekaj zbe- žalo, posebno tisti, ki so imeli seboj gospe V tej svojej skupini so dobili jednega kmetskega fanta, ki je šel menda ravno na stran, in tam so ga prijeli, vrgli na vroče ognjišče, zvezali in hrabro tepli z „boksarjiu. To Celjanom Še ni bilo dovolj in poslali so po žandarje, kateri so iz Celja prišli trije, domačih pa so bili štirje. Vladnega komisarja ni bilo nobenega, sami žandarji so prišli iz Celja, ako« ravno je pri nas žandarmerijska postaja. Žandarji s spremljajočimi Celjaui prihite* jako razburjeni z nasajenimi bajoneti. Mej potom zgrabili bo vsakega, na katerega so Celjani pokazali Mej temi so aretirali tudi na ulici njim ravno nasproti došlega učenca Praunseisovega, ki je rekel: „Jaz Bem tudi Siovenec!u Alo, marš! zgrabili so ga zaradi tega. Potem udarili so žandarji v gostilno; tam so aretirali vsakega, na katerega se Celjani in Sehe-scherko s prstom pokazali, brez da bi bili vprašali zakaj, ali sploh stvar pretresovali. Po tem takem so imeli Celjaui politično oblast seboj v žepih, da so jih brez vprašanja žandarji ubogali in strastno izpolnjevali njih želje. Mej potom do kasarne so Celjani uietniko z „boksarji" obdelavah pred očmi žandarjev. Kako nepreuiUljeuo so žandarji postopali, kaže tudi to-le: Mej potom iz trga do kasarne je srečala eskorta dva kmeta, ki Bta ravno prišla po cesti. Zagledavši jednega, reklo se je: „Hola! ta je tudi celi dan rogovilil!J Aretirali so ga, ako ravno ga ves dan še v Št. Juriji ui bilo, kajti ravno je prišel. Čez pol ure so ga seveda izpustili. Zaprli so jih kakih devet in zvezane gnali v Celje; mej temi so pošteni in mirni ter spoštovani kmetje; fantje so večjidelj zbežali. V Celji ni bilo niti pri sodniji niti pri sodišči nobenega sodnika, ki bi jih bil vsprejel in razsodil, je-li zapor opravičen ali ne. Sedijo se dandanes v zaporu. Preiskava bode spravila vse na dan. Celjani so skleuli ustanoviti mune-tu v Št. Jurji, kjer ne marajo za šulverein, „ortsgrupo" za Št. Jurij v Štoieh, in Št. Jurijski kmetje si imajo sami pripisovati, da ne bodo imeli sedeža te „orts grupe" v Št. Juriji. Vprašanje: Kdo hujska ua Spodnjem Štajerskem ljudstvo? Kdo ga provocira? Z Raclovlcc 19. maja. [Izv. dop.] Nas občinski zastoji je včeraj jednoglasno sklenil iu takoj odposlal naslednje pismo: Blagoroduemu gosp. Josipu SeuČarju, c. kr sodnemu pristavu, prej v Metliki, zdaj v Senožečah. Posebna mi je Čast in preugodna priložnost naznaniti Vam jednoglasni sklep občinskega zastopa ua Radovici v seji dne 18. maja 1884, po katerem se Vam ima na odhodu iz sodnega okraja Metl'-skega, — kjer ste celi dve leti kot pristav in sodni vodja z občudovanja vredno pnduostjo, gorečnostjo, nesebičnostjo in nepristrauostjo na korist našemu od vseh stranij zatiranemu ljudstvu mirno, dostojno in postavno poučno delovali in po ukazib pravosod nega ministerstva slovenskim strankam z vidno iskreno radostjo s slovenskimi zapisniki in razsodbami ustrezali, in zarud vsega tega naše popolno zaupanje v polnej meri zaslužili, — javna večna zahvala izreči in v našem narodu najblažji spomin ohraniti. Z odličnim spoštovanjem občinski urad na Radovici dne 19. maja 1884. Župan: Martin Rezek. Domače stvari. — ( i m e n o v a n j a. i Častnimi kanoniki Lavau-tinskega stolnega kapitelna so imenovani gg. Martin Stranjščak, dekan v Hočah, Toma Rožanec, konsiBtorijalni svetnik in dekan pri bv. Magdaleni v Mariboru iu Martin Juvanec, dekan v Šmarji pri Jelšah. — (Nedeljski dogodki v Št. Juriji) ob južni železnici pokazali so z nova, da nemški „SchulvereinovciH so zgolj narodni „agents provocateurs", zoper katere Slovani upravne naše organe zaman kličemo na pomoč. Veseli nas, da to pripoznavajo in obsojujejo sami nemški listi. Tako na pr. o zadnjem dogodku piše »Grazer Volks-blatt": „V Št. Juriji pri Celji je zadnjo nedeljo zupet prišlo do škandala. Naš ljubeznjivi, nedolžni sScbulvereinu je tam napravil svojo nemško šolsko podružnico in pri tej slavnosti se je, kakor poročila govorijo zelo naivno, nabralo 160 udeležencev iz Celja in Štor, potem pa še gostov iz tistih krajev v okolici, kateri imajo nemške prebivalce; to se pravi: na shod so prišli sami okoličani, kar tudi drugače biti ne more, ker Št. Jurij šteje po zadnji narodni štet vi 4130 slovenski in le 25 nemški govorečih prebivalcev. Sicer se ne more odobravati (če je res!? Op. uredništva), da so slovenski fantje zbor „attaquiraliu in aranžeVje hoteli napasti, od česar jih je pa odvrnilo žandarmstvo, ki je pnšlo dokaj krepko: toda bolj zoperne provokacije skoro ne more biti, nego je to. da se na S p o d njem Štajerskem v trdo slovenske kraje zanaša agitacija nemškega „S ch ul v er ei nau. Tu gotovo ne gre rešiti „zatirano" nemštvo, nego pravi se to pomikati se naprej proti Slovencem in to je p rov o k aci j a. V Grade* je bilo vse raz sebe, da se je na nekem vrtu prepevalo slovenske j>esui; sami pa se po sto mož naslavljajo v Št. Juriji in hočejo tam napraviti germa-nizacijsko postajo!! Človek bi še bil prijatelj germanizacije; ali partisani našega nemškega „ So.hu I-vereina" naj to stvar lepo pri miru puste; za to imajo preokorue roke in druzega ne izzovejo, nego — poleno. Kako malo navdušenja more to društvo vzbuditi celo v nemškem prebivalstvu, — kdo bi tega ne mogel prijeti z obema rokama?" — Tako Grašk: list, ki tudi, kakor pravi, nema „Ubel LustJ, da bi germanizoval, ponemčil nas Sloveuce. Da mu postopanje „Schulvereiua" vender ne ugaja, kaže, da je društvo to celo Nemcem — premo n-strežno! — („Narodni Listy") pišejo v svojej 136. Štev. dne 16. t. m.: Gledališčni vlak v zlato Prago uameravajo naši vrli bratje Sloveuci meseca avgusta t. I., ter se je k temu podjetju oglasilo do sedaj že okolu 250 osob. Akoravno smo popolnem preverjeni, da v slovanski ideji ne nahajamo toliko blagega sočutja za našo sveto stvar, kakor ravno v tem tako britko skušanem narodu, kateri je, akoravno že čez tisoč dolgih let boreč se proti tujemu nusilstvu, ua literarnem polji povzdignil se do stopinje, da mora nehote strmeti tudi največji mu nasprotuik, vrnder moramo ginjeni priznati, da nas je ta ukrnp bretovske ljubezni popolnem iznenadil. To ue bode slučajni obisk samo nekaterih prijateljev češkega naroda — ne, narod pošlje svoje sinove narodu, ter bode s tem slavnim činom vsemu I svetu dokazal, da smo slovanski narodi složni v vseh svojih načelih in da nam mora sedaj biti gaslo: solidarnost slovanska. — Iz globo iue srca veselimo se prihoda uaših milih bratov od Mure, Drave, Save, Soče, ter od obali morja jadranskoga in ni nam treba zagoiovijati jim, da jih pričakuje vsak Čeh z odprtima rokama. — (Društveniki meščanske vojašnice v Ljubljani) imajo v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri v magistralni dvorani svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Letno poročilo in sklep računa za 1. 1883. 2. Poročilo pregledovalnega odbora. 3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1884. 4. Volitev štirih družabnikov vod.-tva namesto letos vsled doBluženja izstopivših m 5. Posamezui nasveti. — (Društvo „Ljudska kuhinja") ima v ponedeljek 26. maja ob 6. uri zvečer na starem strelišči svoj občni zbor, v katerem se bode poro čalo o društvenem delovanji preteklega leta in volilo nov odbor. Delovanje tega društva zasluži pač vso podporo, kajti nad 100 dijakov raznih šol dobiva tu v posebnem oddelku za malo krajcarjev za-dostljivo tečne hrane, a tudi Ljubljanskim pravim revežem je ta zavod v veliko korist. Odvrača pa tudi kolikor toliko od žganjepitja, kajti za male krajcarje se revež lehko nasiti in ni treba segati po nesrečnem žganji. — (Ogenj) navstal je včeraj v dimniku hiše gospoda Dolenca na Poljanski cesti ter v kuhinji, kjer se je sušilo svinjsko meso, hitro razširil se in pokončal mnogo krač in klobas, tako da je precejšnja škoda. Ogenj pogasili so domači ljudje, predno je prispela požarna bramba, ki je bila jako hitro na mestu. — (Novi državni petdesetaki.) Državna centralna denarnica bode koncem tega tedna izdavati začela nove bankovce po petdeset goldinarjev. — (Stara „Presse" je prinesla v 139. št. feljton z nadpisom: „Pompeium resurr eetum", v katerem uekov Kaden govori o na novo vstavšem, oživevšem mestu Pompejskem, oziroma o slavnostih, ki so so te dui godile. Pisatelj pravi, da je vzel latinBk napis, ker v feljtonu slavi čase, v katerih so celo dekle in kočijaži govorili latinski. Saj je to menda res kočijaška latinščina, če se piše „Pompeium resurrectum !" Prvošolci, vzemite v roke modri ali rodeči svinčnik ! — (Is Trsta) se nam piše v 20. dan t. m.: „Sokol" imel je v nedeljo izlet v Boljunec pri prav lepem vremenu. Priiedši pred vas, bil je prav lepo z godbo in zastavo slovensko od tamošnjega vrhovnega župana Dolinskega, E. Lampe-ta, starešinstva in ljudstva vsprejet; skozi lepo napravljeni slavolok, na okinoani vrt odveden, kjer so se vrli mladiči odpočili, in okrepčani po izvrstnej brežanki, zopet ob 9. uri zvečer v Trst mirno vrnili. — Minulo soboto imeli so pekovski delavci svoj veliki shod, pri ka-terem so razpravljali o svojem težavnem poslu. Posvetovali so se, kako bi po najkrajšem potu zamogli prisiliti gospodarje, da osnujo* pekovsko zadrugo, in ker se kažejo nekako nasprotne, pa stvari kolikor bodi ovirajo z gospodarskega iu tudi z narodnega stališča. Ker delavci zahtevajo pri zadrugi tudi slovensko uradovanje; so neki gospodarji nemški in laški, pa tudi odpadniki unšega rodu, temu lepemu dejanju svojih pomagačev nasprotni in gledajo koristni stvari škoditi in tako vse zavlačujejo. — Umrl je minoli teden deželni mestni odbornik in poslanec prvega okraja Skedenj, Anton Pogan, za mrtudom. Na mesto umrlega za ta okraj ki.ndidiral bode baje Peter Peršič, C, kr. čolni višji uradni oficijal. — Dne 18. t. m. bili ste obe ruski ladiji „Strelok" in „Svetlanu" z zastavami odičeni; pa tudi avstrijska pilotska paruika sta v znamenje prijazuosti bila z zastavama okinčana in z rusko (bela z modrim kri* žem sv. Andreja). Rusko vojništvo obdržavalo je svete in vojaške ceremonije; ravno ko je poludne ustrelil, splezajo vojaki na jadra ter z ura-klici in gromovitim streljanjem topov obeh ladij pozdravljali so iz daljne Adiije svojega bodočega cara. L'danemu nazdravu sledil je grom topov z Grada. — (Slovanska zabava na Dunaj i.) Slovansko pevsko društvo na Dunaji priredi soboto 24. maja v dvoraui i vrtu pri hotelu Zilliuger (WJen, Wiedner Hauptstrasse 25) zabavo z velezanimivim programom. Zabava nosi ime „Darasky večer". Posvečen je ženskemu zboru od moških pevcev, akoravno imajo dame ves arrangement. Pojo se češki, ruski, hrvatski, srbski in slovenski moški, ženski iu mešani zbori. Izmej teh so nekateri prav šaljivi. Slovenski zbor je Nedvedov: „Oblakom," Krasen mešani zbor. Slovenci, ki ljubijo pošteuo zabavo in domoljubno slovanske pesni, gotovo bodo z veseljem obiskali ta večer. — (Učitelj skezadeve) Gosp. Josip Božja, učitelj v Begunjah pri Cerkuici, imeuovau je nadučiteljam ua dvorazreduica v Košani; začasni učitelj v Krašnji gosp. M. Kos postal je derinitiven na isti šob. — Gosp. H. Po d kraj Še k, učitelj v Borovnici, dobil je radi bolehanja šest teduov odpusta. — (Z železnice.) Ob 20. t. m. naprej imajo poduevni brzovlaki mej Zidanim Mestom in Trstom tudi vozove tretjega razreda; mej Zidanim Mostom pa mej Dunajem jirej in slej samo vozove II. in I. razreda. — Kdo bodo nosil v glavi te večne izpre-membe V — (Krapinske toplice.) Drugi izkaz o gostih iu tujcih v Krapini uašteje do 11. dne maja 77 strauk s vsega vkup 95 osobami. Prebiva tudi tam eksceleuca bivši minister pl. Streniavr. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunaj 21. maja. Vošnjak in tovariši interpelujejo vlado zastran dogodkov v Sent-Jurji: Ali bode vlada ukazala, da žandarji ne aretujejo nepostavno mirnih ljudij, ki nobenega motenja javnega reda zakrivili neso, in ali sme „ Schulverein" povsod zborovati brez vednosti župana in brez politiškega komisarja. Justični minister si je precej dal poročati iz Celja ali so aretovani še zaprti in zakaj. Dunaj 21. maja. „Wiener-Zeitung" objavlja zakon o obdačenji žganja in naznanilo zastran novih petdesetakov z dne 1. febru-varja 1884. Princ Leopold Saksonsko-Koburški zvečer umrl. Budimpešta 21. maja. Uradni Ust objavlja cesarjevo ročno pismo, s katerim se državni zbor skliče v 25. dan septembra, dalje ministersko naredbo, s katero se določijo splošne volitve od 13. do uštetega 22. junija in sankcionirani obrtni zakon. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek 23. maja 1884. Lek t dober kop. Bolujočim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi Se i d 1 i t z - p r a S k iu, kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica s navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. k r. dvorni založnik, na Ihinaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690 — 6) Tujci: dne 20. maja. Pri Nloun i Bii-k z Dunaja. — Wonermanm iz Trsta. — Schulhof z Dunaja. Pri MasUel: Walter, Tauser z Dunaja. — Schubert z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji t Pali iz Gradca. — CJueiser iz Celja. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 20. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 12 um. 737-22«». 73842 mm. -f 15-6 C [si. zah. 4-34-8° C si. szh. -1-17 8« C Si szh. j »8. jas. jan. ooo sm I I I I I Srednja temperatura 4- 194°, za 4*5° nad normalom. dne 21 maja t. 1. (Izvirno tel«»Kraticno poročile * Papirna ren a......... Srebrna renta .... .... Zlata ren ... . fi°/n marčna renta........ T.ondon . ..... . Si-ebro ......... Napol.. . ......... C kr. cekini . ...... . . Nemške marko ..... 4°/0 državne nrečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1RH4. 100 gld. ■l ' „ avBtr. zlata renta, davka prosta. „ papirna renta 5n/0..... fj°/0 štajerske zemljišč, od vez. oblig. . Dunava reg. srečke 51 „ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. ■»'.../',, zlati zast.. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. ftndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo*avstr. banke . 120 „ Tnuniuway-društ. vel j. 170 gld. a. v. "V najem 80 trlo 50 ki 81 , 25 108 , 05 95 , 85 j 855 , — 314 , 75 122 . 05 t 9 68 n it 73 59 n 70 _ 124 , 25 173 „ 75 101 , 90 122 , 60 92 „ 20 K 88 ,, 90 104 - 50 ■• 115 [ 25 122 , 50 108 n 40 107 , 25 176 „ 25 19 „ — 115 „ 25 223 . 20 n (347 -2) se daje ali se pa prodaš iz proste roke stara, renomirana honI llnlea ..pri Mavcu*6 y Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji izvedo se pri lastniku Juriji Ulaučar-ji, gostilničarji v Ooreujeni Eioguftcl. ^ Uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvo, da sem j prevzel v ! krčmo „pri Guziji" ¥ Šiški. | Za okusna jedila, dobro vino in izvrstno Kosler-II jevo pivo, vse po najnižjej ceni, bodeni vedno skrbel. Obilnemu obiskovanju priporoča se z odličnim spošt ivaujem Iv. Kavčič. (351— 1) V kavarni pri Slonu T7-S£llS dan (349—2 sladoled> X Umetne (32—38) t :zobe in zobovja j J ustavlja po najnovejšcui amurikai. skem načinu J a brez vsakih bolećin ter opravlja plouibovnnja in ♦ vse aobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, S poleg Hradeekvjevega mostu. I. nadstropje. ♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ k Trsta v Novi-Jork in Brazilijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Brltei.33.ia.l&", 1200 ton, v 15. dan maja. „ „0E3a,st -A-ngrlia,", 3400 „ v 10; , junija. Kajuta za potnike »OO >;ld. — Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglayen, genera'ni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Tcatro Comunale, v Trstu. (291—11) Vinski sodi od 6—7 hektolitrov vsebine (329—3) jetlco po oeni proc2.SLd.6_ Več se izve v Fr Mtill*r-j*vfrm Annonccn-Barean. Zaradi prehajajoče sezone dobe se na Junajstem lazarji" solnćniki po jako ugodnih cenah. Solnčnike iz kretona ali satina po 90 kr., 1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnćniki is kakor svila finega satina po 1 gld. 75 kr., 2 gld. 25 kr., z modernimi palicami in čipkami po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld. 25 kr., 9 gld. 60 kr., 3 gld. Elegantni solnćniki iz atlasa z mednimi votlimi žicami 3 gld. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr., b čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. 50 kr., 6 gld., 6 gld. 50 kr. Solnćniki iz surove svile, brokata in polsvile po 3 gld. 80 kr., 3 gld. 80 kr.t 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr. Otroćji solnćniki po 45 kr., 50 kr., 60 kr, 70 kr., 70 kr., 1 gld 30 kr. Senčniki za gospode iz dvoj nitke po 1 gld., 1 gld. 2» kr. Senčniki iz podloženega dvojnega blage po 1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr. Senčniki iz nepremočljive jadrovine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr. Dežniki, jako reelni izdelek. Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po 1 gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr., 2 gld. Iz nepremočljivega kOpper-blaga po 2 gld. 15 kr., S g!d. 40 kr., 2 gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor svilnati po 2 gld. 85 kr., 3 gld. 10 kr., 3 gld. (50 kr. (243—3) VIZITNICE priporoča ,,i\'AI!0D.\A TISKARNA" V I. jlllll JJHII. L Preselitev trgovine. Podpisani b tem naznanja p. n. občinstvu, da je svojo v Zvezdi št. 8 že »S let obstoječo urav sko ta optično trgovino preselil v Zeschkovo hišo, Mestni trg h. št. 8, vis a-vis kranjskoj eskomptnej banki. — Zahvaljuje se za zaupanje, ki se mu je toliko let skazovalo, in se bode še nadalje prizadeval z dobrim blagom, nuj boljšo postrežbo in nizkimi cenami k sebi vabiti p. n. kupovalce. NIKI, AS ICl IMIOI /IIC urar in optik, c. kr. avstrijski in ogerski liferant stružnih kontrolnih nr, zapri-(342—3) seženi eenivec v optičnih stvareh. 'f ~nnr ~r ~wr ~irr -mtm^mutđg^^n^ii^mm J) Gostilnica „pri Virantu", Sv. Jakoba trg- v Ljubljani. Odpretje vrta. Svojim p. n. gospodom gostom iu slav. občinstvu zahvaljujem so za dosedanje mnogobrojno obiskovanje moje Krstilnice in naznanjam, da % jutršnjim dnem otvorim popolnem ua novo opravljeni senčnati vrt gostilnice „pri Virantu". Točil bodeni dobro znano izvrstno marčno pivo Mengiško, pravu BizeljsUu vina, ter služil z mojimi vseobče kot izvrstnimi priznanimi gorkimi in mrzlimi jedili. HL«j»*lJijS*v*c?, kije na novo urejeno, da so posameznim društvom za jeden ali več večerov po dogovoru v najem. Skrbel sem za hitro in prijazno postrežbo in vabim slav. občinstvo na mnogobrojni obisk. V Ljubljani, v 16. dan maja 1884. Z odličnim spoštovanjem Anton Miculinić, po domare Tone, (337 —2) g-os-tllnASctr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 . 4 proti zlomu ali razpoki: zrcala in zrcalne Sipe, * (326-3) živenje človeško i. t. d. Vaakovratne škode ««* tako| in prav dobro plučujejo. dl Razjasnila daje in naročila vsprejema ter točno izvršuje ^ Franc Drenik, davni opravnik „FONCIERB'*, PelUoskega nrerevaloega društva, Peštansko zavarovalno dr^ištvo. 3 milijone goldinarjev delniškega kapitala in nad 7 milijonov goldinarjev reservnih zakladov in letnih zavarovalnin. Račun za leto 1883 kaže dohodkov od zavarovunja za ogenj, točo, prevažanje in živenje i. t. d............... 6,542.323 gld. 29 kr. in čistega dobička............. 168.625 „ 23 „ Za leto 1*83 i/.pbičuje se na delnico (100 gld.) po 5 |cld. „FONCIERE", Peštaiisko zavarovalno društvo, se šteje mej najimoviteje zavarovalne zavode. To društvo zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodi po ognji: poslopja in premakljivo "blago, in 1 ► ► ► ► ► ► ► ► l Mmlmrnlm in »*ipo*očil;<*, 1 I '