PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev. 94 (1485) Jubilejna številka ob petletnici 'Primorskega dnevnika" Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja »Primorskega dnevnika* posebno jubilejno številko. Prosimo vse’ sodelavce in čitatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša jubilejna številka čim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu. UREDNIŠTVO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST* sobota 6. maja 1950 Cena 15 lir Veliki uspehi delavstva FLRJ v prvomajskem tekmovanju ^Zenici montirajo orjaški plavž - Pomembni uspehi v tovarni «Rade Končar« vZagrebu,v tovarni vagonovv Rankovicevem in drugod - Graditevšludent-staga naselja v Ljubljani - Izboljšanje preskrbe z industrijskimi proizvodi (04 našega poročevalca) 6oBvEOQSAD,.5. — Medtem ko birJ* noveni železarskem kom-ijgj u V Siskit monterji do L fažr? “phčali najvažnejša mon-Bes i a Pr* P05tavitvi drtf-kzar ■ V2a’ so v zeniški že-triašk- zadeb montirati prvi tenifi:1 Plavž novega velikega ta ga kombinata. Oba no-Bj ®~Vža v Sisku sta gotovo ^tsoaobneje opremljena, toda [Velikosti in po proizvodni H>iJiyosti bo plavž v Zenici r,eprimerno večji. Medtem Jflaje plavž V Sisku po 150 • surovega železa na dan yelik je tudi pravkar jjavljeni drugi plavž), bo K ton; aovi plavž v Zenici 4 in tako veliko zmoglji-hamreč .700 ton surovega na dan. To bo eden najvarnejših plavžev y Evropi, tov za betonske temelje k,;??5. P.lavža so, potrošil 2800 H-ll/tih metrov betona, tein"1 Pa imajo premer 20 m. k ,sam tak plavž — zgradili £ °°do dva — bo dajal na leto Za e?*rat toliko surovega žele-Voin 01" 50 dajali pred 5lav!?. Vsi plavži v stari Jugo-Mav* **azen teh dveh velikih Pa bo imel metalurški jffhnat v Zenici tudi elek-Era« • Plavže. V načrtu imajo inZ^Io treh takih plavžev z ^‘■vac zmogljivostjo po 300 drJn.SU,rovega železa. Samo V vock kier imajo velike sile in ceneno električno ®ajsiS)(i: lahko °radii° tak.e io m , eiit plavže, ki trošili; topljen ie električno ener. f namesto koksa. 1«, Plavža bodo še tekoče že- Seči o prevažali po posebni vi-Vjk1 Pro8i do Siemens-Martino-ilaJP^či v novi velikanski je-L fJi *t. 3. Ta jeklarna je ta-ijj]., aežen objekt, da v enem Siem»!e obratujejo tri velike ti Martinove peči, dru-t«rarf:i®a grade. Letos bodo ■‘poni četrto Siemens-Marti-kf b peq za gg ion šarže in dve venčni Siemens-Martinovi pe-Po loo ton šarže. k uslovni kolektiv velike to-4. električnih strojev «Ra- 'W°nčar» v Zagrebu je v pr-Jnajskem tekmovanju dose-sL. hoye pomembne uspehe. jNe Velike obveznosti je predah izpolnil in presegel odde-? za gradnjo translormator-■ ki je pozval ostale oddelke i>„. km°vanje, sam pa je pre-vj®! 120 brigadnih in 130 mdi-jkfelmh obveznosti. Skupina je devet dni pred titjiin« ®lala visokonapetost-t^nJ* iaVo novega velikega lo Fala^^ia za hidrocentra- 20 ooo Vil1 bo imel zmoglPvost Uspel” kllovolt-amperov. Lepe žg p‘£i^ dosegel tudi oddelek jev v- 1° hidrogenerator- “erator^ Sectai izdelujej° ge" Vrsj. brjeza hidrocentralo Medje z» 'h Vuzenica in generator- Lt-ini idr°centrale Zvomik ob slaD ti^očani y Makedoniji, lovipfe‘o v Cmi gori in Soko-j. a ob Timoku. hov? fpraznik dela so imeli v tlorn ?>varni celuloze v" Prije-dan P°lnembno slovesnost. Xa tovai. Začeli poizkusno obra-varn? 2 Vsemi napravami. To-19^7 so začeli graditi leta *b,’i thbi so do Praznika re-tos i"e Postavili vse stroje, le-hterš? Sq montirali še strojne termoelektrarni. Ves V Proizvodnega procesa ie yt vi tovarni docela mehani-Vi0,n°d trenutka, ko pride ce-iU /;ni les v drobiln; stroj, pa pbutlra, k0 je treba odpe-Beln el®n° celulozo. y, laVci nove tovarne vago-iii(v Jankovičevem so v po-fiitev praznika dela izdelali 4t.,,v’aJ3eUonskih vagonov in k?.nčali glavna dela pri iltiy Seriji 3() največjih vago kth o nosilnostjo 45 ton. Pri /toiihu le tekmovalo 50 de-Sv« origad, ki so presegale Jte Planske naloge za 25 do y VSloikov. ?> r?a2bih delih Beograda, zla-bpd a Cukarici in Karaburmi, ‘etos postavili v bližini ‘Oo , in večjih podjetij nad lbsi0B.Pntažnih stanovanjskih Za gradnjo montažnih so ustanovili štiri po-jšstav delavnice, ki izdelujejo ,'!1hee i dele montažnih hiš- lanskega leta je bila do-Jtira velika tovarna beton- ?i i,^nelkov «Standard-beton», montažne dele. Pro-i thiK ?,sestavnih delov mon-I?* ki-;i ^ v tej tovarni bo le-NtaO. Potrebe prj graditvi h Poslopij v Beogradu, eč od tovarne parnih Ihoa ZUnjaku pri Zagrebu jV. 'avili velik tovarniški V b°ye tovarne za motoci -1 ihLbalu bodo montirali tu S^t i velik -tovarne za motoci- stroje, nakar bodo {Sef1el1°vatl motocikle po (o. pu' ki ga sedaj preizku- Karlovca na Hr-bm s? gradi Prva iug0‘ % «£dvaJ?varna parnih tur-liNhin rd Kardelj*. Delo za >0 0 tovarne se je začelo j{ le „ 7. Gradbe tckmr niem l k ,Zgrajena je *•-1 aola tovarne, v karane« OH« mla- s«ra«S to naselje so do sedaj investirali 80 milijonov dinarjev in bo dokončano v tem letu. Pri de.lu pomagajo študentske prostovoljne brigade. le dni bodo prišle na gradbišče nove mladinske delovne brigade iz več krajev Slovenije. P.ci vojni se je jakost jugoslovanskih radijskih postaj po-večala na 687 kw v ferimeri s predvojnimi 56 kw. Letos je v Jugoslaviji začelo delovati sedem večjih radijskih oddajnih postaj, od katerih so nekatere med najjačjimi v Evropi. To sp nanaša v prvi vrsti na srednje, valovno postajo beograjskega radia, ki ima jakost 150- kw in je začela obratovati 29. novembra rreteklega leta in ki so jo montirali jugos'ovanski strokovnjaki. V vrsto večjih radijskih oddajnih postaj, ki so začele delovati lansko leto. spadajo še srednjevalovna postaja v Zagrebu in Ljubljani vsa- ka po 135 kvv jakosti. Manjše oddajne postaje so začele delovati v Titogradu, Novem sadu, na Reki in v nekaterih drugih oblastnih centrih. Na Dodlagi petletnega načrta bo Jugoslavija zgradila oddajne postaje v jakosti 850 kw. V Beogradu je že več dni odprta razstava o ljudskih od. borih FLRJ. na kateri se prikazuje nastanek, razvoj in delovanje organov ljudske obla. ati v Jugoslaviji od leta 1941 do danes. Današnja ((Politika« piše, da se bo s povečanjem števila industrijskih proizvodov, ki pri. dejo v zajamčeno preskrbo, tu. di kupna vrednost potrcšn'ških kart. za preskrbo prebivalstva z industrijskim blagom na podlagi nedavno izdane uredbe zvezne vlade, dvignile in bo možno jugoslovanskim delavcem kupiti za približno 3 milijarde dinarjev več blaga po nižjih enotnih cenah kakor lan. sko leto Denarna vrednost no vih potrošniških nakaznic za Industrijske proizvode, se je zvišala za 16 odst. V primeri z letom 1947 pa znaša zvišanje vrednosti industrijskih proizvodov, ki se dobivajo na nakaznice, 97 odst. Na nove potrošniške izkaznice bodo potrošniki lahko kupili po nižjih enotnih cenah razen tekstila jn obutve tudi mnoge druge industrijske proizvode, kakor posodo. razne električne aparate, hišno opremo, gume ;n dele za bieikle itd. Vse to dokazuje, da poslednje zvišanje plač in mezd za 2,4 odst. v skupnem iznosu od preko dveh milijard dinarjev predstavlja stvarno zvišanje realne mezde jugoslovanskih delavcev, ker je ta znesek popolnoma krit z novimi blagovnimi fondi, s katerimi je sedaj razširjena zajamčena preskrba. B. STANISAVLJEVIC Vladimir Popovič odpotoval v Washington BEOGRAD, 5. — Vladimir Popovič, novi jugoslovanski poslanik v ZDA je danes odpotoval jz Beograda na svoje službeno mesto v Washington. Na železniški postaji v Beogradu so Eopoviča spremljali predstavniki ministrstva za zunanje zadeve FLRJ. Navzoč je bil tudi ameriški poslanik George Allen in drugi šefi diplo. matskih misij v Beogradu. CSR odklonila prošnjo PRAGA, 5. — Ameriški poslanik v Pragi javlja, da mu je češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve zavrnilo dovoljenje, za katerega je prosilo poslaništvo, da bi ameriški častniki ob priliki 5. obletnice osvoboditve položili vence na spomenik padlih ameriških vojakov v Hebu in Plznu. Češkoslovaško ministrstvo je namreč odgovorilo, da češkoslovaška vlada prireja praznovanja ob priliki češkoslovaške osvoboditve s strani Rdeče armade in da zaradi tega ne more upoštevati želje ameriškega poslaništva. ITALIJANSKA DELEGACIJA NA REKI IN V ISTRI Tudi ostale delegacije so si ogledale razne kraje Jugoslavije BEOGRAD, 5. — Skupina bivših . italijanskih partizanov, ki so se bili udeležili prvomajskih proslav v Beogradu, je danes na potovanju po Jugoslaviji prišla na Reko, center italijanske manjšine v Jugoslaviji. Pričakovali so jih predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in italijanske manjšine. V imenu italijanske manjšine je goste iz Italije pozdravil Pietro Maraš, predsednik italijanske zveze za Istro in Reko. Bivši italijanski partizani so si danes ogledali nekatera velika podjetja, naslednje dni pa bodo obiskali vse kraje v Istri, kjer živijo pripadniki italijanske manjšine. Nekateri člani te skupine bodo sredi maja prisostvovali letnemu festivalu italijanske kulture na Reki. Belgijski napredni javni delavec Richard Dipierre, ki je te dni prišel v Jugoslavijo na vabilo Zveze književnikov Jugoslavije, je imel predavanje za književnike in umetnike o belgijskem pisatelju Maeterlincku ob priliki prve obletnice njegove smrti. Pred prihodom v Jugoslavijo je Dipierre obiskal v Parizu razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti, ki je že več časa odprta, in je nato napisal več člankov v belgijskih listih. Delegacija angleških sindika. listov si je ogledala industrijske centre v Sloveniji; nato pa bo obiskala Bosno in Hercegovino nakar se bo vrnila v Anglijo. Francoska delegacija bo obiskala še Dalmacijo in Slovenijo pred svojim povratkom v Francijo. Švicarska delegacija pa bo odpotovala domov nocoj. Fond za Marshallov plan znižan VVASHINGTON, 5. — Ameriški senat je odobril znižanje 250 milijonov dolarjev fondov namenjenih za Marshallov plan. Z 62 glasovi proti 17 se je senat uprl, da bi znižal za 1 milijardo dolarjev fonde Marshallovega plana za bo. doče odbobje od 1. julija t. 1. dalje. RESNIČNO biti fašistično Kot smo že včeraj poročali sta Lega Nazionale in istrski CLN priredila sinoči na gradu Sv. Justa V Trstu manifestacijo za cono B». In kakor je bilo predvideno so na manifestaciji govorili sam župan tržaški ing. Gianni Bartoli, predsednik ali komisar Lege Nazionale prof. Marino de Szombathely in tajnik istrskega CLN-a Ruggero Rovatti. Saj se človek ne bi obregal ob njihove fašistične izlive, če bi se ne bilo izkazalo, da so njihovi poslušalci bolj fašistični od njihovih fašističnih govorov. Tako se je vsaj zdelo, kajti čudna so pota maikjave-listične politike italijanske imperialistične buržoazije. Vedeti moramo namreč, da v imenu krščanskega in demokratičnega nauka včerajšnji klerofašistični po poldnevnik «Le Ultime Notiziev v Svojem glavnem članku na prvi strani takole komentira zahteve starega senatorja Orlanda, ki se je_ jezil na svoje anglo- V GENERALSKO NFER0 V FRANCU vpleteni tudi ministri In politiki Obtoženi so med drugim tudi Ramadier, Moch in Queuille - Spletke za likvidacijo preiskovalne komisije - Protest delavstva v Cannesu proti vkrcavanju orožja Gradbeni kolektiv prvomai- :0vanju obvezal, da tovarno do 29. np-1. Zaraiena ie že kJJ-Sv z? es. vzgaja 208 mla-^rokovne delavce, ■tov haseii Se 8radi tudi delav-Va** ‘Je za okoli 2000 sta- V1ii n gradijo tretje vei' i?u bo "?se|ie v Jugosila- Ibvi^ih šn.5 an°valo 1200 slo-entov. Poleg sta- rdopij bo naselje .razne društvene sportru, igrišča. Za PARIZ, 5. — Tako imenovana generalska afera .je zopet prišla v ospredje. Po dolgem raziskovanju preiskovalne komisije, ki sicer ni svoje naloge vršila kakor bi jo bila morala vršiti taka komisija, je med njenim delom vendarle prišlo na dan marsikaj gnilega, ki se skriva V francoskih vodilnih političnih in gospodarskih krogih. Med preiskavo se je izkazalo, da so v zadevo vpleteni tudi nekateri člani sedanje vlade, in sicer minister Ramadier. Moch in radikal Queuille. Zato so prizadeti skušali na vse načine onemogočiti delo te komisije. Začasno poročilo komisije navaja resne obtožbe proti omenjenim ministrom Ramadieru, Mochu inQueuilleu. Spričo tega poročila je Ramadier zahteval, naj narodna skupščina takoj razpravlja o teh obtožbah, in hoče s tem doseči, da se skupščina izreče proti tem obtožbam. Debata o tem se je začela včeraj. Komunistični poslanec Kriegel Valrimont. ki je tudi član preiskovalne komisije, je pred skupščino jasno obtožil nekatere politike, ministre in bivše ministre, ki nosijo večjo odgovornost v tej zadevi. Zahteval je, naj' skupščina ovadi vrhovnemu sodišču Ramadiera, Mocha in Queuillea. Pri tem je navedel celo vrsto dejanj, ki Dričajo o kršitvi neodvisnpsti sodišča, o samovoljni prekinitvi s^dne preiskave in številne druae nerednosti. . Ramadier, ki je bil minister za obrambo v Queuillpyi vladi, iP bil spričo teh obtožb v pre-cijšnji zadregi. Analiziral je na dolgo in široko, zaključke preiskovalne komisije m dejal, da je naloga vlade, da preceni, ali je kak dokument, ki se nanaša na obrambo tajnega značaja a-li ne. Glede dokumentov političnega značaja pa i*e dejal, da jim zakon ne priznava značaja tajnosti. Dejal je tudi. da z objavo Reversovega poročila m bila izdana nobena tajnost Dalje je dejal v zvezi z obtožbami o slepariji, da niso. mogli začeti preiskave, ker bi bili .s te™ povzročili škandal, «ki bi imel resne posledice z» vojsko m državo*. .. . . . „ Sedanji notranji minister Queuille. ki je bil vladni predsednik, ko ie bil Ramadier minister za obrambo, je pri tem dejal, da je bila ravno takrat, ko ie vlada preučevala to zadevo. v Washmgtonu prva konferenca atlantskega pakta. Dalje da sc je takrat razpravljalo pred ameriškim kongresom o kreditih r» pomoč Franciji. «Ce bi takrat prišla zadeva v javnost in povzročila javen škandal, bi to Franciji škodilo«. «Zato - je dejal Queuille --nastaja vprašanje, ki zahteva jasen odgovor: ali ie bila v nevarnosti ali ne državna korist«. Oglasil se je tudi Bidault, ki je tudi dejal, da je treba jasno odgovoriti, ali sta se oba, Ramadier in CJueuille, »izjavila z zvestobo in vdanostjo v interesu domovine, zato da ii služita«. »Poznam ju — je nadaljeval Bidault — in vem, da sta napravila, kar sta mogla, da služita Franciji«. Nato je Ramadier ponovno govoril in dejal, da je mednarodni položaj za-hteval. da izognejo škandalu, ter je zaključil: ((Mislim, da smo s tem, kar smo napravili, napravili dobro«. Debata se je nadaljevala vso noč in predsednik skupščine Herriot je prečital 4 resolucije, ki so jih predložili degaumsti, skupine večine in komunistični poslanci. Prva resolucija ie zahtevala, »naj se vladi ne prizna pravica, da se sklicuje na državni interes, zato da u-stavi normalen potek pravice«. Skupščina na je to resolucijo zavrnila s 340 glasovi proti 50. Sprejeta pa je bila s 338 glasovi proti 204 resolucija skupin večine, ki pravi, da «v sedanjem stanju preiskave ne dovo-ljlujc nobena stvar, da bi dvomili Q dobri veri Ramadiera«. Nato je bila seja zaključena. Sploh je namen, da bj. z diskreditiranjem preiskovalne komisije pred narodno skupščino vso zadevo zakrili, ker bi onemogočili nadaljnje delo komisije. K temu so pripomogli tudi degaullisti. Predsednik komisije Michelet in njegov tajnik July. ki sta se uprla takojšnji debati pred skupščino, sta podala ostavko Danes, pa so še trije člani komisije podali ostavko in opravičili to s tem, da po njihovem mnenju nima komisija več potrebne avtoritete, da bi lahko nadaljevala preiskavo. Ti trije so: neodvisni republikanec Chamant, ljudski republikanec Monteil in socialist Anxionhaz. Na ta način hočejo doseči, da se komisiji sploh onemogoči nadaljnje delo, da bi se tako imenovala nova komisija, v kateri naj bi bili taki možje, ki bi zadevo izpeljali tako. da bi se zabrisala sleherna sled o vlogi, ki so jo imeli obtoženi politiki in vodilni možje v tej aferi. V Cannesu so se danes delavci in železničarji uprli vkrcavanju vojnega materiala na železnice. Nastopila je policija in prišlo je do spopadov, med katerimi ie bilo nekaj ranjenih. Aretirali so sedem demonstran- tov. Iz protesta proti surovemu nastopu policije so železničarji in nameščenci pri gazometrih in jeklarnah prekinili delo. SMa železničarjev na Finskem HELSINKI, 5. — Članom finskega pprlamenta so sporočili, naj ne zapustijo prestolnice. Ta ukrep vlade je v zvezi z notranjim položajem v državi. Ministrski predsednik Kekronen namreč namerava jutri postaviti v parlamentu vprašanje zaupnice. Zadnja poročila pravijo, da je stavka mehanikov na državnih železnicah popolna. Edini vlak, ki je danes redno vozil, je bil oni, ki vozi na med Leningradom in sovjetskim pomorskim oporiščem Kokala in pa vlaki, ki vozijo reparacije v SZ. Nekateri prvaki finske socialdemokratske stranke, med temi bivši predsednik vla. de Fagerholm in glavni tajnik socialdemokratske stranke Le-skine sta odpotovala v Oslo, kjer bo konferenca delavskega gibanja v nordskih državah. Predsednik finske zveze dela je ostal na svojem mestu. Sindikat finskih železničarjev je danes sklenil razglasiti splošno stavko če vlada ne bi umaknila odredbe o mobilizaciji železničarjev. Vlada bo namreč zahtevala zaupnico, da bi opravičila svoje ukrepe proti, stavkajočim delavcem. Položaj vlade pa je tudi drugače precej šibak. Proti vladi niso samo levičarji pač pa tudi desnica. Odstavljen predsednik sveta slovaških komisarjev PRAGA, 5. — Predsednik '.veta slovaških komisarjev Husak je bil odstavljen na predlog vlade. Poročilo pravi, da je vlada prišla do tega sklepa na predlog vodstva centralnega akcijskega odbora slovaške Ljudska fronte. Poročilo ne navaja vzrokov tega sklepa. Kaže, da je Husak padel v nemilost, saj je nedavno moral zapustiti mesto komisarja za verske zadeve, mesto na katerega je bil imenovan oktobra 1949. Mislijo, da je vzrok vsega tega na-sprotstvo v CK komunistične partije o verskih vprašanjih. Husak je star 37 let in je star komunist. Bil je imenovan za predsednika sveta slovaških komisarjev po volitvah leta 1946. Italijansko gospodarstvo prehaja vedno bolj v tuje roke Veleindustrijci zahtevajo likvidacijo državnih industrijskih kompleksov in olajšave za tuji kapital RIM, 5. — Po posredovanju Dunna in Zellerbacha, ki sta v imenu svoje vlade kot protiutež za ameriško »pomoč« zahtevala liberalizacijo izmenjav in s tem ustvaritev boljših pogojev za investicije ameriškega zasebnega kapitala v Italiji, se je oglasil tudi tisk Confindu-strie, ki je prav tako s svoje strani predložil vladi svoje zahteve. Glasili Confindustric «Globo» v Rimu in «24 Ore» v Milanu sta objavili zahtevo, da se likvidirajo podjetja FIM. Ravnatelj Confindustrie Angelo Co. sta obtožuje vlado, da je nekoristno potrosila več milijard lir, češ da je umetno zaposlila na 10 tisoče odvišnega delavstva v velikih podjetjih, v glav- nem v onih, ki so last države. Zato zahteva »Globo« likvidacijo teh velikih industrijskih kompleksov med temi Ducati, Breda, Reggiane, OMI, CAP in AVIS. List obžaluje, da so v zadnjih letih potrošili 40 milijard za preskrbo dela 70 do 80 tisoč delavcev- Za ta list je namreč naravnost škandalozno, da se toliko trosi samo zato, da se zaposluje delavstvo. Confin-dustria pa postavlja za mednarodno liberalizacijo izmenjav, določene pogoje. Ti pa so sledeči: Prvič, devalvacija valute, in sicer taka, da bi cena delovne sile po izmenjavi bila nižja od one v bolj bogatih deželah. Drugič, ukinitev subvencij industrijam IRI in omogočanje večjih investicij s strani zasebnega kapitala na škodo državnega. Tretjič, znižanje davčnih bre. men za izvoznike. Dalje osvoboditev industrije odredb socialnega značaja. p0 uresničitvi teh predlogov, pravi Costa, bi 90 odst. zaposlenega prebivalstva vzdrževalo 10 odst nezaposlenih. V praksi bi Costov! predlogi pomenili to, da bi se ukinile sindikalne svoboščine in jamstva za delavstvo. Italijanska delovna sila pa bi se spremenila v navadno tržišče za sužnje. Italijanska ekonomija bi seveda tako postala igrača v rokah tujega kapitala. Komentarji pravijo, da so Costovi predlogi povratek k fašizmu. Trjjgve Lie poudarja nujnost rešitve hitajskega vprašanja Na tiskovni konferenci je Lie izjavil, da si hoče s svojim potovanjem p Moskvo napraviti jasno sliko o sedanjem političnem položuju - Medtem se nadaljuje mrzla vojna med ZDA in SZ HAAG, 5. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je prišel danes iz Pariza v Haag. Jutri se bo sestal s holandskim zunanjim ministrom Stikkerjem, v soboto pa bo odpotoval v Ženevo, od koder bo nadaljeval pot v Moskvo. Na tiskovni korjferenci je danes Trygve Lie izjavil: «Moje potovanje v Moskvo je potovanje za osebno orientacijo z namenom, da si napravim jasno sliko o sedanjem političnem položaju. OZN sedaj .ne funkcionira normalno. Mesta ostajajo tam prazna. Premakniti se je treba z mrtve točke, na kateri smo. Od 21. aprila ni bilo nobenega napredka za rešitev problema kitajskega predstavništva v Varnostnem svetu. To vprašanje se mora rešiti, preden bo lahko kak sestanek sveta«. Lie je dalje dejal, da SZ v svojih odnosih s tajništvom OZN kaže, da ima voljo do sodelovanja; redno plačuje svoj delež. Dalje je dejal, da ni nobene zveze med njegovim potovanjem v Moskvo in londonskim sestankom zahodnih zunanjih ministrov. Medtem se zahodne države pripravljajo na londonski sestanek zunanjih ministrov, da tam določijo nove smernice tako imenovane hladne vojne, s So. vjetsko zvezo. V okvir te hladne vojne spada tudi nova ameriška nota, ki so jo poslali sovjetski vladi v zvezi z letalom «Privateer». V svoji noti pravi ameriška vlada ponovno, da letalo ni bilo oboroženo in da ni letelo nad sovjetskim ozemljem ali pa nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Nota obtožuje tudi sovjetsko vlado, da nima nobenega namena povedati res. nice o incidentu. Končno pravi nota, da predstavlja sovjetsko stališče «novo oviro za_ uvedbo dobrih odnosov med državami«. Včeraj smo poročali o sestanku namestnikov zunanjih ministrov, ki imajo nalogo izdelati mirovno pogodbo z Avstrijo, o obtožbi sovjetskega delegata Zarubina na račun zahodnih držav, da ne vrše denacifikacije in demilitarizacije v Avstriji, kateremu je angleški delegat Mallet odgovoril, da je to le sovjetski poizkus, da bi zakrili člen 48 mirovne ppgodbe z Avstrijo. Dodati je treba k temu. da je Zarubin pri tem prečital sovjetsko noto zahodnim silam o Trstu, čeprav ta nima nobene zveze z debato o avstrijski mirovni pogodbi. To je morda napravil v okviru mrzle vojne med SZ in ZDA. Laburistična vlada ima 9 glasov večine LONDON, 5. — S 437 .glasovi večine je bil izvoljen laburistični kandidat Ethvards v volivnerr., o-krožju Brigbaus. Do teh delnih volitev je prišlo zaradi smrti komunističnega poslanca Cobba, ki je bil februarja meseca izvoljen s 2132 glasovi večine. S tem novim uspehom laburistične stranke je večina s katero razpolaga vlada v parlamentu, vštevši tudi dva nacionalistična irska poslanca ih poslanca unionista iz Ulste-ra dosegla 9 glasov. Maršal pojde Bulganin v Prago MOSKVA, 5. — Radio Moskva poroča, da je v Prago prispela sovjetska vladna delegacija, katero vodi podpredsednik vlade SZ maršal Bulganfn. Delegacija bo prisostvovala proslavi pete obletnice osvobodi- tve CSR. Razen Bulganina so člani delegacije tajnik CK VKP(b) Suzlov in namestnik ministra za zunanje zadeve Zo. lin. Sovjetsko delegacijo so na letališču v Pragi sprejeli predsednik vlade Zapotocki, glavni tajnik češkoslovaške KP, predstavniki vojske in sovjetski veleposlanik v Pragi. Ker je ta obisk podoben onemu na Ma-d.ržaskem ob priliki obletnice osvoboditve te države, mislijo, da se bo Bulganin prihodnje dni morda sestal z vojaškimi voditelji vzhodno-evropskih dr. žav in informbirojevskimi partijami. CELOVEC, 5. — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je te dni predvajala jugoslovanski umetniški film «Zivel bo ta narod« v raznih krajih Slovenske Koroške. Film si Je ogledalo veliko gledalcev, ki so ga prisrčno pozdravili. Prosvetna zveza bo predvajala še druge jugoslovanske umetniške in dokumentarne filme. MOSKVA, 5. — Britansko poslaništvo v Moskvi je včeraj izročilo sovjetskemu ministrstvu za zunanje zadeve noto v zvezi z zaplenitvijo ribiškega čolna «Etruria» v Belem rr.orju. Ostra polemika zaradi nemških ujetnikov v SZ BERLIN. 5. — Poročilo sovjetske agencije Tass, da so izpustili na svobodo vse nemške vojne ujetnike v Sovjetski zvezi, je izzvalo veliko zaprepadenost v zahodnih političnih krogih Berlina. Zupan Reuter je izjavil, da je ta vest «kot strela z -jasnega zadela r.ekaj sto tisoč družin«. Dejal da sicer ni znano, koliko Nemcev je še ujetnikov v SZ, r:a vsak način pa dobro vedo vsi, da je teh še veliko. Moskovski odgovor vsekakor ni dokončen List zveznega ministra za združenje Nemčije «Tag» trdi. da ie v Sovjetski zvezi še 959 tisoč nemških vojnih ujetnikov in civilnih internirancev. Kancler Adenauer je prav tako izjavil, da ie sovjetsko poročilo o končani repatriaciji nemških vojnih ujetnikov v SZ izzvalo veliko zaprepaščenost Adenauer ie izrazil tudi svoj dvom o l-esničnosti š*evilk, ki »o jih objavili v SZ Adenauer Graziani, Vidali in Istrsko okrožje Bivši Mussolinijev maršal in podkralj Abesinije Rodolfo Graziani, največji vojni zločinec, je odgovarjal pred rimskim vojaškim sodiščem za celo vrsto vojnih zločinov, kot so sodelovanje s Hitlerjem po kapitulaciji Italije, borba proti italijanskim partizanskim odredom, prisilna mobilizacija italijanskih delavcev in njihouo pošiljanje na delo v Nemčijo, umori in mučenje civilnih talcev in ujetih partizanov itd. Sodna razprava je trajala šest mesecev in jo je vojaško sodišče večkrat prekinilo. Končno je sodišče izreklo obsodbo — kot smo že poročali — nn 19 let zapora. Sodba sama zanika skoro vse najglav-nejie dele obtožnice in Grazia-nija je sodišče osvobodilo krivde zaradi delovanja proti partizanom azaradi nezadostnih dokazov». kak&r tudi odgovornosti zaradi pošiljanja italijanskih delavcev na prisilno delo v Nemčijo, češ da ((storjeno dejanje ne predstavlja kazenskega prestopka. V sodbi se upoštevajo kot olajševalne okolno• sti snjegove visoke vojaške zasluge, plemeniti cilji in moralni postopki med vojnos. Zaradi teh olajševalnih okolnosti je sodišče Grazianiju oprostilo 13 let in 8 mesecev zapora. Na ta način bo ta največji vojni zločinec po nekaj letih, ki jih je preživel v zaporu, izpuščen na svobodo čez 14 mesecev. Zagovornik Grazianija b0 zahteval zanj znižanje kazni še za eno leto, ki ga je vojni zločinec preživel v zaporu v Al-žiru. Na ta način bi Graziani prišel na svobodo že konec meseca Junija. Ce bo torej Zagovornikovi zahtevi ugodeno, bosta vojnemu zločincu ostala samo še dva meseca zapora. Vsi napredni italijanski listi z velikim ogorčenjem napadajo sramotno obsodbo. Listi skrgjne desnice pa so z velikim zadovoljstvom objavili rezultat «sojenja» in objavljali ogromne fotografije Grazianija. Iz vsegg tega lahko torej sklepimo, da tudi ram Mussolini, če bi bil ostal živ in če bi ga tsodilon takšno vojaško sodišče kot je sodilo Grazianija, ne bi ostal v zaporu več kot morda tri mesece Takšno je torej stanje «demokracije» in takšen je aanti-fašizemu De. Ga: pen je ve vi ide. s katerim se je De Gasperi v svojem zadnjem govoru tako vneto trkal na prsa, Italije, v katero želijo poleg tržaške italijanske reakcije pahniti ose Tržaško ozemlje tržaški komin-formisti pod geslom imenovanja guvernerja, geslom, ki ie Po izjavah kominformističnega poslanca Pajette edina mogiča pot da se STO priključi k Italiji. V to svrho je kominformistič-ni »direttore« de sli Lavorato-res Leopoldo Gasparini — razume se — z odobrenjem an-gloameriškega tiskovnega urada Al S, izdal posebno brošuro pod naslovom «Zona B, terra senza legges. V tej brošur j so ponatisnjeni psi članki komm-fortnistiinih novinarjev lisiov «l’Unita» in «Avanti» skupaj s tistimi vestmi, ki so jih bili prisiljeni celo italijanski šovini- stični časopisi demantirati. — Predgovor pa je napisal sam Vittorio Vidali. Predgovor sam pa se začne z besedami: «Cid che si dice in guesto seritto e poco e una pallida ‘dea di cič che e successo e di cio che av-thene...« Ni treba posebej poudarjati, da je vsebina omenjene brošure ena sama laž od prve do zadnje strani, ki jih je 38. Pravi njen namen je s temi lažmi «dokazati» tržaškemu delavstvu, da v Istrskem okrožju in v Jugoslaviji plada fašizem, ki je hujši od Italijanskega fašizma, da hi nato lahka komir.-formisti rekli: «Glejte. bolje je, da se priključimo k De Gaspe-rijevi demokratični Italiji kot pa k fašistični Jugoslaviji». Zaradi tega gredo kominformisti skori molče mimo izpuščanja na svobodo največjega fašističnega vojnega zločinca Graziani. ja. Zato ne smatrajo niti malo za potrebno, da bi o tem vojnem zločincu izdali brošuro. Se manj pa, da bi izdali podobno brošuro n. pr. o zadnjem pokolju delavstva na 1. maj v AbruZZih ali pa o izkrcavanju dveh ladij ameriškega atlantskega orožja v Neaplju! Niti pomisliti seveda ne smemo, da bi Vidali ali Leopoldo Gašperini ali Ruggero Spadaro izdal n. pr. brošuro — z odobrenjem angloameriškega tiskovnega tirada — o zatiranju slovenskih narodnostnih pravic v Trstu, na Goriškem, Slovenski Benečiji, na Kanalskem; ali pa celo zahtevali šole za beneške Slovence. Glavna naloga komin-fomiistov je danes pridobiti pristaše med italijanskim Ijud-stvom s pomočjo gonje proti ljudski oblasti v Istrskem o-krožju in v Jugoslaviji s čini bolj bučno zahtevo po vrnitvi STO-ja k Italiji, kajti — kot je obrazložil kominformistični župan Lovriha — italijansko ljudstvo je pač nacionalistično vzgojeno in KPI ter njena tržaška podružnica so prisiljene voditi nacionalistično politiko, se pravi fašistično politiko, sicer «bi kominformisti izgubili množičen. Tako sta jih nanv-reč učita Matks in iLenin. je opozoril nato, da je sovjet, iška agencin Tass takoj po nemški kapitulaciji izjavila, da so Rusi zajeli 3 milijone 300 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Molotov pa ie 14. marca 1947 na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi izjavil, da je ostalo v Sovjetski zvezi 890.532 nemških vojnih ujetnikov. Ostalih 1 milijon 3.940 pa da lih J- bilo osvobojenih. «Ce na primerjamo ti dve številki, ugotovimo. da oslare šp zmeraj 1.500.000 vo rih u!e‘n'kov, o ka terih ni pojasnjena usoda«. Adenauer ic tudi opozoril, da poročilo Tassa nikakor «nt pojasnilo nemških civilnih deportirancev. ki so lih internirali v Sovjetski zvezi«. Kurt Schumacher ie ob poročilu agencije Tass izjavil sledeče: «Ce je to poročilo resnično, pot m je vsakršna politika komunistov v zahodni Nemčiji obsojena na neuspeh Pod takimi ocsoii pa bo demon stracPa nemške mladine v Berlinu za binkošti smešna provokacija« V zvezi z jziava-mj kanclerja Adenauerja o nemških voinih ujetnikih -ie kanclerju odgovoril v imenu komunistične skunine v parla. mentu Heinz Ropner. Slednji ie omenil tudi Nemce ^i so padli v Indokini v vrstah miške legiie. katere je tudi treba šteti med vojne žrtve Državni departman je danes izjavil, da so sovjetske trditve o recatria-iji zadnjlti nemških vojnih u:etnikov ((fantastične in nesmiselne*, »kajti vsaj 209 tisoč Nemcev je še vedno v sovjetskih taboriščih«. ZDA sicer ne bodo nodvzele nobene-koraka, dokler ne bo ameriški viseki komisar v Zahodni Nemčiji poslal končnega poro. čila o tem vprašanju. Sledniii Je danes obtožil .»ovjrbke oblasti, da So niihov« prrrčila o vojnih ujetnikih nonolnnma neresnična in da služijo ntiho-vim določenim nam-nom. Ome. nil le, da je v nekem dnevnem povelju Stalin govoril „ 3.500.000 vojnih ujetnikov, sedaj pa govoriio. da jih iP bilo samo 1.939.000 Mac Cloy ie dejal, da ne verjame ne prvi n*- drugi -tevilki. Verjetno jo. da bodo o tem vprašanju razpis-vijaR tudi na konferenci, treh ministrov la zunanje zadeve, ko bodo ob-raynavalj nemško vprašanje. ameriške imperialistične zaveznike, ki z italijanskimi imperialisti postopajo pač kot s cunjastimi imperialisti, zahteva, naj bi se zaradi zanemarjanja znamenite tristranske izjave Italija tako razjezila, da bi celo izstopila iz atlantskega pakta: kar pa je De Gasperi spoštljivo odklanjal: »Navada stare modrosti je naročiti opoziciji, da pove n»-kaj, kar vlada ne more povedati zaradi očitnih razlogov politične in diplomatične ko. rektnosti; in prav to se je zgodilo tudi na zadnji razpravi V senatu«. Tako je bilo tudi sinoči n« oradu Sv. Justa. KlerofašistH-ni župan Bartoli je n. pr. zahteval ne samo Istrsko okrožje, temveč tudi vso Istro, Pulj, Reko, vse otoke, skratka, rapalske »snete meje*. Toda poslušalci ki nimajo le šovinistične vzgoje, katero to dahi tržaškemu županu učitelji L»i ge Nazionale pred 40 in 30 teti, ko še ni bilo fašizma, tem, več imajo v sebi globoko zrn-koieninjeno vzgojo pravih dve sto procentnih fašističnih vzgojiteljev, z Bartoli,/enimi zahtevami niso bili zadovoljni: Ti mladi poslušalci — kot jih Je imenoval sani preizkušeni župan — so županu ivižgqli in zahtevali, da j£ potrebna takojšnja akcija, kričali so, da rimska De Gasperijeva vlada prav za prav ničesar ni ukrenila za svoje »trpeče istrske brate* in elstrio italianissimos ter prav takšno Dalmacijo. Ne vemo, koliko je bilo med temi fašišstično vzgojenimi mladimi poslušalci kominfor-mistov. Toda, postopek teh poslušalcev je bil povsem na liniji kominformistične politike, ki se ti odnosu do imperialističnih italijanskih zahtev po Istri, Reki, Dalmaciji itd. izroča iz kominformističnega časopisja ter iz obnašanja ko-minformističnih skupin p rimskem parlamentu in v senatu. Oboji — fašisti in kominformisti — imajo enako fašistično vzgojo in hranijo doma v naftalinu črne srajce svojih dragih uniform iz zlatih čas op pripravljanja na balkanske pohode. Pozabili so le eno: da so minili tisti časi, za katere je njih fašistična vzgoja veljala. Zelo je torej verjetno, da jim bo pjotrebna še ena, mogoče malo krepjkejša lekcija, da se bodo tega dejstva spet spkrmnili. Bartolijev odgovor na njihovo žvižganje in kričanje, v katerem jim je hotel dopovedati, da naj poslušajo starejše, ki so »preizkušeni*, ki so dobri «diplomati», jih prav gotovo ni prepričal. Pa saj jih tudi ni imel namena prepričati.' Ves postopek je namreč o luči zgoi-aj omenjene razlage; da je treba včasih postopati tako apametno, da opozicija pove tisto, kar vlada ne srne*. Zatorej ne bo dolgo, ko bo Bartoli aii pa kakšen drugi klerofašist govoril, da zahteva tudi Dalmacijo, Cmo goro in ljubljansko pokrajino, «mladi» poslušalci pa bodo kričali, da je nujno takoj prijeti za orožje. Takrat bodo morda črne srajce že izvlečene iz naftalina, če ne bodo prej prejeli tiste druge, trše lekcije, ki srna jo zgoraj omenili. Vsekakor jim jamčimo, da jo bodo prejeli, fašisti in kominformisti. Ce se ne bodo pravočasno zavedli, da jih je njihova fašistična vzgoja vodi v novo tragedijo njih in njihov narod, tragedijo, ki so jo jo doživeli v. prvi polovici preteklega desetletja in od katere ie do sedaj niso prišli k sebi. Tedaj jim tudi »diplomacija« in «navade stare modrosti* klerofašističnih oblastnikov ne bodo prav nič pomagale. Protestno pismo belgijskih liberalcev BELGIJA, 5. — Liberalni ministri so sklenili, da bodo nocoj poslali skupno pismo ministrskemu predsedniku Eyskensu. V pismu bodo protestirali proti sklepu, da se razpusti parlament, ne da bi predhodno vprašali za svet vlado. Ukaz o razpustu parlamenta je bil objavljen čim ga Je podpisal regent prejšnjo soboto, potem ko so se razbila pogajanja med krščansko, socialno in liberalno stranko glede sestave skupne vlade. Vsebina pisma bo objavljena jutri zjutraj. DAVISOV POKAL Jugoslavija vodi z 2:0 ZAGREB, 5. — Danes popoldne se je v Zagrebu pričelo teniško srečanje za Davisov po. kal. V singlu je Jugoslovan Pa-lada, ki je igral namesto obolelega Mitiča, premagal Avstrijca Redla. Igro je prekinil dež. Drugo srečanje v singlu je dobil Jugoslovan Branovič, ki je potolkel Avstrijca Huberja. Po prvem dnevu srečanja vodi Ju. goslavija z razliko 2:0, Od €lneva do dneva Nedavno je bil občni zbor dolarske zveze, na katerem, so izvolili nov oabor. Kot je našim čituteljem znano sta bila prva voditelja Afjneletto in Ve-sel-Allegretto. lz seznama članov novega odbora pa je razvidno, da je za predsednika izmoljen ponovno Agneletto. Za tajnika pa nihče, a med imeni ostalih odbornikov pa Vesela-Allegretta, ni več najti. Upamo, da nam bodo v prihodnji številki ((Demokracije« povedali, kam je izginil. Morda Pa ga je — kot bivšega urednika «Demokracije» — sugrabila OZNA«..? «*» ((Katoliški glas« je postal tako rekoč glas vpijočega v puščavi. Italijanski demokristjani z De Gasperijem na čelu se od slovenskih demokristjanov prav nič ne razlikujejo. Njihov glavni komandant je rimski papež in Pa anglo-ameriški imperialisti. Seveda bi ne bilo od teh slovenskih demokristjanov prav nič pametno, če bi pisali, da italijanski demokristjani pod papeževo in angloameriškn im. perialistično komando z našim narodom dobro postopajo, ker bi bila to pač preočitna laž Tudi njihovi čitatelji namreč, prav dobro občutijo klerofaši-stični bič demokrištjanskega režima. Nastane le vprašanje, zakaj slovenski demokristjani v svojem ((Katoliškem glasu» tako vneto hvalijo rimskega papeža, De Gasperija in anglo-ameriške imperialiste, ki jih pa nenadoma — v zadnji šte vilki — primerjajo celo z nacisti... Ubogi «Katoliški glas», ki je, kot vidimo, postal nlas vpijočega v puščavi in ki se tega prav dobro zaveda, ter kritizira svoje gospodarje le zato. da bi metal svojim čita-teljem pesek v oči... *** 'Javili smo, da so histerične kominformistke pred dvema dnevoma dvema novinarjema s črnilom zamazale oblačilo v tretjem nadstropju stavbe v VI, Montecchi. Toda eVUnita« pravi. da to ni res, ter trdi, da so uredniki to napravili omenjenim histeričnim kominformisi-kam. Na žalost je resnica tisto, kar smo poročali mi, čeprav bi kominformistke zaslužile, da se z njimi res postopa takei fcot je bilo javljeno v «l'Unita». V dokaz bomo objavili jutri fotografijo urednika, ki so ga kominformistke. oblila s črnilom V članku, v katerem smo o vsem tem pisali, smo tudi zahtevali, da od sodišča postavljeni sekvestrski upravnik (ki ga je sodišče s pomočjo 200 policajev postavilo na zahtev o Vidalija in njegove frakcije) poskrbi Za red in mir v stavbi Ul. Montecchi. Na to Zahtevo so kominformisti v «l’Unitd>> odgovorili s člančičem,,ki ga v prevodu objavljamo v celoti zato. da bi prihranili delo urednikom eD.elan. Ze dolgo časa namreč kominformisti&ni članki služijo kot najboljša propaganda za razkrinkavanje kominformistov samih. V teh kominformističnih člankih ni namreč več trohice resnice ali Pa so takšni kot je bil govor Pajette v rimskem parlamentu, da si ga namreč ne upajo kominformisti v slovenščini niti objaviti. Zato moramo vse to in podobno objavljati mi, ker prav iz njihovih člankov in govorov njihovi lastni pristaši najbolje uvidevajo, da so kom-injormisti postali prvoboritelji *> prvih vrstah italijanske imperialistične reakcije. Omenjeni člančič v včerajšnji nVUnitd« se torej takole glase »NESRAMNOST titistov». — «Sramata je za Trst in provokacija za prebivalstvo Sv. Jakoba, da gnezdo titistov, izraz, zločinstva postavljenega na podlago vzdrževanja oblasti kriminalne bande, vrli svoje delovanje v stavbi, ki lo je zgradilo demokratično ljudstvo Trsta z velikimi žrtvami in mu jo odvzelo s silot in prevaro, z nasilstvi izpremenjenimi v pravico s pomočijo dlakocepstva zakonov. Sramota je, da Se je v tisti stavbi, ki mora biti Ljudski dom, naselila agencija novega in še boli krutega fn-žizma in da to agencijo ne samo tolerirajo, temveč podpirajo in vzpodbujajo najbolj reakcionarne krajevne struje, italijanske in mednarodne. Ta zadeva dosega višek potrpežljivosti, ko smo prisiljeni ugotoviti, da kolonialna edicija pod poveljstvom tujih oficirjev prihaja v pomoč začetnikom in izvrševalcem krutih preganjanj z zverinskim ciniz mom, ki se vrši že pet let v Jugoslaviji in v coni B in ki dosega višek — za sedaj — z valom razbrzdanega terorja nad Istro v teku volitev od 16. aprila- Ne upošteva se ogorčenje. ki vlada predvsem v Trstu. proti titovskim malopridnežem, ki so za nagrado za nii-hovo izdajstvo in hlapčevstvo prejeli zaupno nalogo pri preganjanju v škodo istrskega ljudstva Te osebe se zavedajo nodpo-re, ki iim ie zajamčena, svobodno krožijo po mestu kot 'tari fašistični zločinci z brezbrižnosti, ki neizbežno delavstvo razburja Tako se ie zgodbo, da si neki Laurenti, ki Je poosebljenje izdajstva in zagovornik titofašističrega šovinizma protiitalijanskega sovraštva, uca izzivati ljudsko ogorčenje in priti pri belem dnevu v stavbo v IH. Montecchi kot kateri koli pošten meščan »Primorski dne nik» se ne obntav. 1 ja zahtevati od tistega, ki podpira titofašistično politiko v Trstu da se iz ljudskega doma v Ul.' Montecchi odstranijo kominformisti, t- 1- tisti, ki sd i° zgradili. Toda tisti, ki morajo biti odstranjeni jn tudi bodo “d*:*?" njeni, so Titovi hlapci le tista roparska in uzurpatorska ban. da». Mnenja smo, da tudi to pot ni potreben noben komentar k gornjemu izlivu kominform v stičnega povampirjenega, besa Ocenjevalna komisija prvomajskega tekmovanja 1950 Zapisnik ocenjevalne komisije na zaključni seji 30. aprila 1950 ob 15. Komisijo so sestavljali: tov. Andrej Perko, Marij Kocjančič in dr. Mirko Šlibar, zapisnikar Miroslav Fatur. Na podlagi predloženega materiala je bilo tekmovanje po razpisih razdeljeno v naslednje skupine: 1. prvomajsko tekmovanje 1950. med posameznimi okraji; 2. prvomajsko tekmovanje 1950. najboljše masovne organizacije; 3. prvomajsko tekmovanje 1950. najboljšega delovnega kolektiva. Na temelju predloženih poročil o tem tekmovanju je ocenjevalna komisija za tekmovanje pod točko i- »prvomajsko tekmovanje med posameznimi okraj j ugotovila naslednje rezultate: 1. najaktivnejši okraj v prvomajskem .tekmovanju 1950 je V. OKRAJ, ki je dosegel skupaj . . . 115,8% dalje I- okraj, ki je dosegel skupaj 97,8% IV. okraj, ki je dosegel skupaj . . . . . 94,0% VI- okraj, ki je dosegel skupaj . . . . . 90,0% II. okraj, ki je dosegel skupaj . : ; . . 87,1% III. okraj, ki je dosegel skupaj ; . . ; . 84,5% VII. okraj, ki je dosegel skupaj 45,0% Detajlni rezultati tega tekmovanja izhajajo iz priloženih dokumentov ocenjevalne komisije. 2. Najaktivnejša množična organizacija v prvomajskem tekmovanju 1950 je bila: ASIZZ, ki je ,oto primerjavi z ostalimi množičnimi organizacijami, katere so tekmovale (ZAM — ZPP, Pionirska komisija), pokazala najboljše uspehe. Istočasno ocenjevalna komisija ugotavlja, da SHPZ, ki se je k temu tekmovanju prijavila, ni bila ocenjena, ker komisiji niso bili kljub pozivu dostavljeni rezultati o uspehih. 3. Naslov najboljšega delovnega kolektiva v prvomaj-sikejn tekmovanju 1950. je ocenjevalna komisija podelila: KOLEKTIVU DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU. Ta delovni kolektiv je poleg 223,5 udarniških ur za prvomajsko tekmovanj,- bil najaktivnejši v pripravah za 1. maj dal za prvomajski nastop skupaj 101 nastopajočega telovadca, 4 vaditelje telovadbe ter tudi z delovanjem na drugih pop-riščih dokazal, da si je gornji naslov upravičeno zaslužil- Drugo mesto ocenjevalna komisija priznava: UPRAVI LISTOV ZIT — ADMINISTRACIJA EST, ki je to mesto dosegla s 164,5 udarniškimi urami ter ostalim aktivnim delovanjem pri pripravah za 1. maj. Tretje mesto priznava: DELOVNEMU KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Glede na zgoraj navedene rezultate pod točkami 1, 2,. jn 3, ocenjevalna komisija za prvomajsko tekmovanje predlaga, da se podeli: 1. nagradno zastavico Za najaktivnejši okraj V. okraju; 2. nagradna zastavica za najaktivnejšo množično organizacijo ASIZZ. 3. nagradno zastavico za najboljši delovni kolektiv pa delovnemu aktivu Dijaškega doma v Trstu. K temu zapisniku se prilagajo vsa detajlna poročila in pregledni grafikon tekmovanja pod točko 1. Sestavljeno, prečitano in podpisano v Trstu, 30. aprila 1950. Ocenjevalna komisija za prvo,majsko tekmovanje 1950.: I. p. Andrej Perko, Marij Kocjuiičm, Mirko Šlibar, Miroslav Fatur. ZAHTEVAMO slovenski otroški vrtec za mesino neco Te dni s° slovenski starši iz šolskega okoliša slovenske šole iz Ulice sv. Frančiška vložili na upravo slovenskih otroških vrtcev ter na mestno občino prošnjo Za ustanovitev slavenskegz, otroškega vrtca. Svoji prošnji so priložili seznam 45 otrok, ki bi obiskovali ta vrtec. Dejstvo, da je v tem šolskem okolišu že obstajal sicer zasebni otroški vrtec v Vicolo Ospedale Militare, ki pa je potem postal žrtev vidalijevske-ga šovinizma, priča, da je taka ustanova v mestu potrebna. Tudi oblast sama je «de facto» že priznala ta otroški vrtec, s tem da mu je nekaj časa dobavljala hrano za otroke, kakor tudi z ogledom prostorov, ko smo zahtevali, da prevzame oblast v svojo upravo in vzdrževanje imenovani otroški vrtec. Da do tega prevzema ni prišlo, je bil razlog samo v tem, da ni oblast pristala, da bi bil otroški vrtec v isti stavbi, v kateri se nahajajo tudi sedeži raznih organizacij. Tudi število doslej prijavljenih otrok je zadostno. Ce je bil na Repehtaboru in pri Dom. ju ustanovljen otroški vrtec za manjše število otrok, ne vidimo nobenega utemeljenega razloga, da bi za šolski okoliš Ulice sv. Frančiška moralo veljati drugo število prijavljenih in vpisanih otrok. Isto velja seveda v primerjavi z otroškimi vrtci z italijanskim učnim jezikom. Po načelu narodne enakopravnosti imajo slovenski otroci prav tako pravico do otroškega vrtca kot njihovi italijanski tovariši istih let. Iz izkušnje nam je znano, da bodo poizkušali razni šovinistični oblastniki odnašati in zavlačevati rešitev prošnje verjetno z namenom, da utrudijo prizadete starše. Obveščeni pa smo, da so starši odločeni zahtevati takojšnjo rešitev svoje upravičene prošnje in ne bodo dopustili, da bi se kaki zakrknjeni sovražniki slovenstva igrali z našim potrpljenjem. Po vseh primerih zapostavljanja želja in zahtev Slovencev, bi bilo sramotno, ako bi odločujoči vztrajali na tem tudi takrat, ko gredo odločitve na račun naših otrok. Ricmanje so dale 23 telovadcev Statistično so se ceoe sicer znižale gospodinje pa hljub temu tarnajo, da so živila vedoo dražja Pokrajinski urad za cene nam je poslal statistični pregled dviganja in padanja cen živilskih potrebščin med aprilom lani in letos. V glavnem so s.cer cene leto* padle, vendar pa je povprečje posamc' nih živilskih potrebščin le malenkostno. Tako se je na primer pocenilo surovo maslo povprečno za 130 lir pri !*g. Aprila lani je stalo 1200 lir. letos pa 1070 lir. Dalje s-‘ !'■ pocenila mast za 207 lir (3'!'J 313), slanina za 193 lir (545 -352), olje za 218 lir (630 - 412), mortadela za 118 lir (918 - 800). Večina drugih živil pa sr se pocenila od 2 do 95 lir pri kg, tako na primer bela moka polenta, sir, mleko itd. Med živili, ki so se podražila. pa najdemo kavo. katere cena je zrasla za 460 lir pri kg (1290 - 1640), testenine Iz bele moke so se podražile za 20 lir pri kg, riž za 10 lir pri kg. Sladkor pa za 32 lir pri kg. Obratno sliko Pa dobimo pri sočivju, sadju jn zelenjavi, kjer so se cene Pri večini artiklov zvižale ter jc lc malo takih, kjer šo padle. Za 120 lir pri kg je dražji istrski grah, za 140 lir šparglji, za 40 lir korenje, za 18 lir cikorija, za 44 lir čebula, za 12 lir prnone, za 26 lir krompir, za 58 ]jr grah, za 10 lir radič. za 12 lir fižol jld Za 650 lir pa so se pocenile banane (1300 - 650), za 20 lir kateri drugi artikli od 3 do 17 lir pri k?.. Pri ribjem mesu je zadeva zopet povoijnejša za potrošnike, saj je le 6 vrst rib, ki so se podražile, med njimi seveda trrrfi raki in sicer za 40 lir pri kg. Jegulje, škombri jn druge ribe pa so se v glavnem pocenile in sicer od 8 do 240 lir pri kg. Obvestila uprave tržaškega velesejma Uprava sejmske ustanove je prejela obvestilo o popustu ki ga dovoljujejo belgijske železnice, in sicer 25 odstotkov za potnike in blagovne pošiljke, za vožnjo in povratek. «A.L.I. Flotte Riunite«, letalska družba v Italiji dovoljuje popust 10 odst, za obiskovalce in razstavljalce. Računajo, da bodo dosegli popust tudi na progah proti Srednjemu vzhodu. Glede vplačil posojila odn, obveznic sporočajo da so «De-lavske zadruge« vpisale 250.000 lir in ne 84.000 kakor je pomotoma javljeno. Med novimi vpisniki so razne trgovske in male industrijske tvrdke z zneski- od 1000-50.000 lir. Na Dunaju so se sporazumeli zastopniki VU, avstrijskega in italijanskega prometnega ministrstva o poletnih turističnih avtobusnih progah. Določene denska, Trst-Brunich-Inn bruck tedenska. Potrdili so dosedanje zveze Trst - Dunaj, štirinajstdnevna, Trst-Gradec, tedenska, Trst-Salzburg, tedenska, Trst-Beljak-Mannheim, dnevna. Zvezo Trst-Grossglockner so po-' daljšali do Kuetzbuechel-a. Gradež in Benetke sta povezana z Dunajem, prvi tudi s Celovcem, podobno Dolomiti in Južna Tirolska z Innsbruckom in Linzom. Dne 3. t. m. je odplula na prvo vožnjo na progi Trst-Bue-nos Aires lani splovljena in letos dodelana 7.700 tonska motorna ladja «Rio Quinto» ki so jo Združene jadranske ladjedelnice, obrat Tržič, izdelale za račun argentinske državne plovne družbe Flota Mercante del Estado. Ladja je četrta te vrste in tonaže, naročena pri ZJL. Kaj vse so storili voditelji podivjanih kominformističnih tolp v Ricmanjih, da bi preprečili, da bi naša mladina sodelovala pri pripravah za 1. maj in da bi se udeležila telovadbe. Toda vse prizadevanje bivših fašističnih zastavonoš, SS-ovcev in švabskih hlapcev, ki so vneto služili tujemu gospodarju vse do osvoboditve in so se sedaj Pod plaščem Kominforma prelevili v hlapce italijanskega imperializma, ni moglo preprečiti, da bi se zavedni del naših Ricmanj-cev udeleževal vaj Za prvomajski nastop. In tako je prvega maja kar 23 mladih Ricmanjcev nastopilo na stadionu. S tem so dokazali, da so na pravi poti, na katero bodo privedli še ostale sv.oje tovariše, ki so deloma že spregledali, kam jih vodi pajettevska politika, ki j0 je na tako «izviren» način tolmačil dolinski župan Lavriha. Ta kominformovski paša je pogruntal, da so pač italijanske množice {(nacionalistično vzgojene» in zato mora Pač tudi italijanska komunistična partija zahtevati priključitev Trsta k Italiji. Ce pa mi zahtevamo izpolnitev najbolj osnovnih pravic za Slovence, smo pa zaničevanja vredni «nacionalisti». Seveda kominformisti na tak način lahko opravičijo sleherno fašistično dejanje, ki ga proti nam počenjajo. Njim se ne sme zameriti, ker imajo pač fašistično vzgojo... Objave Kmečke zveze KOLEDAR Qieciaiidce - 'dčim- - 'Radio* SOBOTA 6. maja Janez Ev., Zdemir Sence vzide c'o 4.46, zatone ob J9.17. Dolžina 'dneva 14.31. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 7.50. Jutri nedelja 7. maja Stanislav, Prisnoslav PRESKRBA Sotrudniki 1 Čitatelji! Prispevajte članke za jubilejno številko »Primorskega dnevnika«, ki bo izšla sredi tega meseca ob peti obletnici izhajanja našega lista ! Opišite najvažnejše in najpomembnejše dogodke iz borbe in dela našega gibanja! Danes naj 'vsi razdeljevalci ra-cioniranih živil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. PD «Simon Jenko» in «Vojka Smuc» javljata, da bo proslava spomina nred kratkim umrlega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca v torek 9. maja ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. Režiserski tečaj SHPZ, odsek za ljudsko prosveto obvešča tečajnike, da se bo režisersko-igralslci tečaj nadaljeval v nedeljo 7. t. m. ob 9 v Ul. R. Manna 29. OBČNI ZBOR «CONSORZIO AGRARIO« bc v nedeljo 15. t. m. ob 9 v prvem sklicanju, ali po potrebi ob 10 v drugem sklicanju istega dne. Občni zbor bo na sedežu v Ul. S. Nicolo 15. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« obvešča svoje, članstvo, da je umrla gospa Josipina Abram, mati člana in pevca tov. Alojzija Abrama. Težko prizadeti družini izrekamo najiskrenejše sožalje. Naprošamo vse članstvo, da se udeleži pogreba poko-jne, k; bo v nedeljo 1. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti.. Tečai za PDT » Predpisi o prodaji mleka Po predpisih tržaške cbeine morajo vse mlekarice in mlekarji. ki predajajo mleko v Trstu, vložiti prečni-o za predpisano dovoljenj^ v smislu u-kaza z dne 24. aprila 1950. Prošnji mora biti priloženo zdravniško spričevalo ter izjava prizadetih občin, da imajo prodajalci vse potrebne pogoje za prodajo mleka na drobno. Prizadeti ter prizadete naj si takoj; preskrbijo zdravniško spričevalo, ki ga izdaja tržaški občinski zdravstveni urad y. U-lici Cavana štev. 18-1 cd 10. do 12 ure. Pred zdravniškim pregledom je treba položiti isto-, tam L. 250. Prizadeti 'naj Si preskrbijo pri posameznih občinah zgoraj navedeno potrdilo, t. j. izjavo občTne, v kateri bivajo," da'imajo kot pridelovalci pogoje za prodajo mleka neposredno potrošnikom. Na željo članov bo KZ vlagala prošnje. Prizadete opozarjamo, da so zdravniška spričevala, izdana v tekočem letu, v tem primeru veljavna. Po občinskem ukazu morajo vsi prizadeti imeti dovoljenja do 15. t. m., V kolikor ne bo ta rok iz tehničnih razlogov podaljšan. bo moral kdo. tako prekucniti, da bo nesreča resna, da se bo vendar kaj napravilo s tistimi tračnicami na Trgu Garibaldi. Gre namreč Za tračnice, o katerih mlajši rod le že sprašuje, Čemu tam služijo. No, starejši ljudje vedo povedati, da je tamkaj nekoč vozil tramvaj. Tramvaja sicer že davno tam ni več, a tračnice so ostale, čeprav samo nekateri kosi. Mislimo, da ne bi bilo škode, če bi jih potegnili ven in tako odstranili nevarnost za vozače, ki se jim lahko pripeti nesreča, čeprav jih niti ne bi mogli prištevati 'med najbolj neprevidne. Kar naenkrat si namreč lahko na tleh, in če v tem privozi zadaj avto.... V nedeljo dne 7. t. m. se začne v Glinščiči tečaj za alpinistično plezanje, ki ga priredi Planinsko društvo v Trstu. Zbiranje v Klunovem mlinu; odhod v skale ob 9. uri. Mladi planinci naj prinesejo s seboj le plezalnike oziroma | telovadne čevlje, gumijaste (deloma zadostujejo tudi gorski čevlji z gumijastimi podplati). V poštev pridejo seveda le planinci stari najmanj 17 let. j Dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci, naklonjeni Planinskemu društvu. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7000-7050, papirnati šterling 1560-1590, dolar 633-636, telegrafski dolar 639-640, švicarski frank 147-148, 100 francoskih frankov 178-180, avstrijski šiling 22-23, zlato 810. SLOVENSKO - HRVAT-SKA PROSVETNA ZVEZA je izdala lične fotografije pred kratkim umrlega slovenskega pisatelja LOVRA KUHARJA . PREŽIHOVEGA VORANCA. Slike so dobijo pri SHPZ, odseku za " ljudsko prosveto, Corso Garibaldi štev. 4, III. a lir 25,— komad. Vandali Direktor pokrajinskega zave. i. i tišča in šole v Ul. Montegrap. Ponaredbe pol/e-; Pa 5 ceme Peter iz ui. Koio- delsklh proizvodov 23 ie včeraj na glavni po-~ : liciiski coslai; nriiavil r» Z ukazom štev. 70 so bile petdesetkrat povišane denarne kazni, ki so predvidene v pri- jabolka, za 190 lir paradižnik, 1 so sledeče zveze: Trst-Celovec, za 11 lir rdeča pesa ter še ne- I tedenska, Trst-Smohor-Linz te- Z izleta v Sloveniji sta sl skušala vzeti Življenje Crna kronika je včeraj zabeležila kar dva samomorilna primera, ki sta na srečo oba ostala le pri poskusu. Prvi primer-se je dogodil ob 7.20 zjutraj, ko so v glavno bolr.-išnico pripeljali 41-letnega uradnika Hafnerja Bruna iz Ul. Pondares 5. Zdravniki so mu takoj nudili prvo pomoč, vendar pa se o njegovem stanju še niso hoteli izjaviti. Nesrečr.-ik je namreč iz samomorilnih namenov zaužil 40 tablet spalnega praška «Le-petit« in to že v četrtek ob 21 zvečer. *** Drugi, ki se je naveličal življenja, je bil 18-letni vajenec Miletti Ivan iz Ul. Molin a vento 70. Ko za r.ekaj minut ni bilo nobenega od domačih v kuhinji, si je z britvico prerezal zapestne žile leve roke. Ker so ga z avtomobilom Rdečega križa takoj nato pripeljali v bolnišnico, je zdravnikom uspelo, da so mu takoj ustavili kri ter bo tako že v 7 dneh zopet zdrav. Na sliki vidimo skupino tržaških delavcev, ki so pred nedavnim obiskali razne tovarne v Sloveniji in se v razgovoru 2 delavci prepričali, kako se dela in kako se gradi v novi Jugoslaviji. Na lastne’ oči so se lahko tudi uverili, koliko veljave ima ketminformistično obrekovanje Jugoslavije, njenih voditeljev in vsega jugoslovanskega ljudstva, ki z naporom, toda s silno odločnostjo gradi socializem v. stjoji domovini, Tramvaj št- 1 menjal smer vožnje Tramvaj linije št. 1, ki je do pred kratkim vozil z glavnega kolodvora do Sv. Sobote po stari progi mimo morja ter Do Korzu, je premenjal smer svoje vožnje ter vozi sedaj po Ul. Ghega ter Ul. CarduccI na Goldonijev trg. S staro progo, ki jc ostala seveda tudi sedaj enaka, pa se združi pod prvim predorom. meru ponarejevanja nekaterih poljedelskih proizvodov in potrebščin. Globe se nanašajo na ponaredbe naslednjih proizvodov: umetna gnojila, škropiva, semena, krmila: vino, kis, olje, maslo, mast, siri, sirupi ir. kon-serve. Globe s0 zlasti občutne pri ponarejevanju vina. V nekaterih primerih je predviden tudi zapor do 5 mesecev. Glede na sezono nekaterih poljskih pridelkov in sadja kot n. pr, češnje, grah, detelja itd., ki jih nameravajo prizadeti kmetovalci dvolastniki u-voziti iz ene cone v drugo, obveščamo vse člane, da se za razne informacije glede postopka za izpcslovanje potrebnih dovoljenj lahko obračajo na u-rad Kmečke zveze v Trstu, Ul. Fabio Filzi 10-1. KMEČKA ZVEZA bo članom in prizadetim dvolastnikom P° potrebi in na njihovo zahtevo sestavljala tudi tozadevne prošnje. „ Tukaj se pogosto kdo prekucne..." Včeraj popoldne kmalu po četrti uri se je neki moški, ki se je peljal z ((Vespo« po Trgu Garibaldi v hipu znašel na tleh. Tu in tam kak prestrašen obraz, vendar sc je moški že pobral Ui prvi vtis je bil, da ni hujšega. Tudi policijski agent, ki je stal na križišču, je prihitel, se pozanimal, če ni kaj hudega, obenem še pozval ljudi, naj gredo dalje, češ da se ni nič hudega pripetilo, in se vrnil k moškemu. Pomagal mu je dvigniti «Vespo», ki je. bila zadaj nekoliko obtolčena, nato ga je pa lepo poučil: ((Veste, tukaj je treba biti zelo previden zaradi teh tračnic«, in jc še s Čevljem podrsal po robu tračnic, ki mole iznad ostalega pločnika. ((Tukaj sc večkrat kdo prekucne«. V tem se je moški odpeljal. Sedaj ne vemo, kaj mislijo tisti, ki skrbe za varnost prometa. Ali bi morali vsi vozači tako natanko poznati ustroj tlaka v Trstu, da bi točno vedeli, kje štrle tračnice iz tlaka več kot se zanje spodobi, ali bi licijsk: postaji prijavil nezaslišano akcijo nez.ianih vandalov, ki so na vrtu zgoraj omenjenega zavetišča polomili 104 cipresnih sadik ter s tem mestni občini prizadejali za 80.000 lir 'kode. Upamo, da bo policiji uspelo ujeti izvršilcc tega vandalskega dejanja, ki ne zaslužijo drugega, kot ostro in eksemplarično Tcazen. OBVESTILO SLOVENSKEGA GOSPODAR SKEGA ZDRUŽENJA Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja za nedeljo, 14. maja 1950 ob 9. uri dopoldne v prostorih Cinema Belvedere v Ulici Udine št. 19 Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega od bora. 3. Razrešnica dosedanjemu odboru. 4. Volitve izvršilnega, uprav, nega in nadzornega odbora. 5. Smernice za bodoče delovanje in slučajnosti. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen eno, uro pozneje, t. j. ob 10. uri dopoldne, ob vsakem številu navzočih. Člani se lahko dajo zastopati po drugih članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. Upravni odbor. roomce na pri Sv. Ani Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani sporoča, dp bo v nakrajšem času pripravljena za nove pokope grobnica XXXVII na oddelku II za desetletno uporabo, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od aprila do 9. maja 1940. Kdor bi hotel prenesti posmrtne ostanke v drug grob, se mora obrniti do 17. jnaja na odsek za pokopališča v Ul. Tea-tro št. 5. III., soba 43. Isto velja tudi za odstranitev nagrobnih plošč in drugih pogrebnih znakov, katere se mora do tega roka dvignit; sicer ostanejo last občine. SLU l/E l\l S K U N /t It 0 UIVII GLEDALIŠČI za Tržaško uzemljg Danes 6. t. m. ob 20. uri gostovanje v KOPRU z igro Lillian Hellmanore „ Kobilice" V nedeljo 7. t. m. ob 20. uh gostovanje v PIRANU z igro Lillian Heliman°ve „ Kobilice Usarja sla se zaletela Včera ob 13 so v bolnišnico sprejeli 7-letnega Liuzzija Jurija iz Ul. Moreri 105, ki se bo moral zaradi poškodb po vsem telesu zdraviti nekaj več kot 12 dni. Njegova mati, ki ga je spremljala v bolnišnico, je povedala, da se je njen sin malo prej v isti ulici zaletel s svojim kolesom v 17-letnega kolesarja Pisanija Jurija iz Ul. Moreri 141. Medtem ko je moral otrok v bolnišnico, je ostal mladenič po naključju nepoškodovan Kolk si je zlomil Včeraj je 59-letnega težaka Jerkiča Justa iz Ul. Alviano 78 doletela zelo huda nesreča, ki ga je za 2 do 3 mesece prikovala na bolniško posteljo ortopedskega oddelka tukajšnje bolnice. Ob 14 je bilo, ko je delal Jerkič v r.ovi luki na račun družbe'Scaramelli. Pri nakladanju lesa na neki voz pa je po j nesreči padel z njega ter si pri padcu zlomil kolk desne noge. Ponesrečenca so takoj nato 'z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal, kot smo že zgoraj omenili, 2 do 3 mesece. Pipo sveHlneqa plina je puslil odprlo V glavno bolnišnico so včeraj ob 15,40 popoldne z avtomobilom Rdečega križa pripeljali nezavestnega 16-letnega Prinčiča Jurija 7. Borznega trga 12, ki je bil zastrupljen s svetilnim plinom ter se bo moral zdraviti približno 20 dni. Njegova Plati, ki ga je sprerrf-Ijsla. je zdravnikom povedala, kako je prišlo do nesreče. Dopoldne je od-1 a po opravkih, doma pa ,je ostal njen sin Jurij. Ko se je vrnila domov, ga je našla nezavestnega v kuhinji, pipa svttilnega plina pa je bila odprta. Poudarila je, da ne gre za poskus samomora, temveč za nesrečo. Jurij si je nam-reč na štedilniku na svetilni plin segrel malo pileka, v raztresenosti pa ie pozabil zapreti pipo, iz katere je na vso meč uhajal svetilni plin ter ga one-' 'vest il. STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN OPENSKEM STRELIŠČU Strelske vaje s puškami se bodo vršile na bazoviškem strelišču od 8, do 14. maja 1950, od 6.30 do 18.00 ure dnevno. Strelske vaje s puškami se bodo vršile na openskem strelišču od 8. do U. maja od 6.30 do 18.00 ure dnevno. Strelske vaje s strojnimi puškami se bodo vršile na openskem strelišču od 12. do 13. maja od 6.30 do 18.00 ure dnevr.o. NOVA ŠTEVILKA URADNEGA LISTA ZVU Izšla je nova številka Uradnega lista ZVU (zvezek III., št. 12, 1. maja 1950) z naslednjo vsebino; Ukazi: St. 75 Industrijsko pristanišče v Zavljah — Proglasitev obče-koristnosti; 76 Spremembe kazni za prekrške in tihotapstvo glede vžigalnikov ir: spremembe pristojbin za dovoljenje izdelovanja in prodajanja vžigalnikov; 77 Sprememba lestvice pristojbin za opravila davčnih izterjevalcev v izvršbi za-Vadi' ijeposredmh dhVkdV; ' 78 Določitev vrednosti bombaža v .izdelar.ih-proizvodih. -izvoženih v prvem polletju 1950; 79 Začasna zaščita iznajdb, prikazanih na tržaškem vzočrnem velesejmu; 80 Predpisi o dostopu na pristaniško področje. . Upravni ukazi: St. 25 Dovoljenje spremembe priimka: 26 Dovoljenje spre- membe priimka; 27 Nadomestitev člana odbora ((Ustanove za turizem« v Trstu; 28 Delr.a oprostitev od obvezne zaposlitve vojnih invalidov (Podjetje '((Cantiere Navale Felszegy»): 29 Delna oprostitev od obvezne zaposlitve vojnih invalidov (Podjetje »Cantiere Navale Martinuzzi«). Obvestilo: St. 22 Minimalne plače usluž. ber.cev v notarskih pisarnah. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 5. maja se v v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 11. umrlo Pa je oseb Poročili so sc: električar Enio Di Cas‘ro in šivilja Bruna Ccrte, kotlar St el'o Poroga in lilcarica Cesira Zampieri. delavec Spartacn Dilera i de-1'vka Natalija 7,upin. urad tik Ivan Uva in gospodinja Laur« Colia, pek Libero Auber in gospodinji Rosa Sir-.tli. nek Ernesto Ma aro' in hvilja Sofija del Farra, Bruno Arni' r;>. li in učiteljica Clelia Loeane-si, mizar Karo' Marnom in eo spodinja Luci a Divinre-zo knjigovodja Lucia-o Mura j i gospodinja Nerma Uršič, ur; d. r>ik dr, Ervino Gel j in gospodinja Albina Ferrari risa1' Salvatore Molino iti gospodi n j a Amclija Feriant Umrli so: 71-letni Franc Ma iola, 58-letni Leu DairOglio 39-letni Peter Fonza, V PONEDELJEK S. T. M. JE DELOVNI DAN Predsedstvo cone sP°rc£?irf bo v ponedeljek 8. t. ir., obit** delovni dan. RAZPIS 48 MEST ZAVAROVl1' NIH TAJNIKOV J Italijanski Zavarovalni j115A, proti nezgodam- na d-elu je % pisal natečaj za 40 tajniškilr" j, III. razreda 2. kategorije nistrativnega osebja VII. Od tega je deset mest pndrz vojnim invalidom. oaii Interesenti naj spišejo P'"- \\. na papirju, kolkovanem z rami in jih naslovijo na S®-jli r.o direkcijo (Direzione (jene ,y dellTNAIL) v Rimu, I-8'v. 30. novembra 144 najkasneje in, junija letos. Vse podrobnejše formacije daje uprava tuk?J,j ga INAILA v Ulici Battisti ‘ • NOČNA SLUŽBA LEKABN' . 4 tel Oavanzo. Ul. Bernim p, 94819; Millo, Ul. Buonarrou tel. 90488; Minerva, Trg sv.' y(. Šiška 1, tel. 6862; Mizzan, TrsfJerl1 nezia 2, tel. 4905: TamarcMU, Ul, Dante 7, tel. 7623: HarsiDas.( v Barkovljah in Nicoli y s imata stalno nočno službo. Sil RADIO 1* JDG0SL. CONE TBSljJ vaH>vl (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kC> 195« SOBOTA 6. 5. 6.30: Jutranja glasba, ročila v italijanščini in 6 45’ p°' obj*!! sporeda. 7.00: Napoved poročila v slovenščini. 7.1«-S tranja glasba. 12.00: Opol«^ koncert. 12.30: Igra trio-nova« j, 12.45: Poročila v italijanscim ^ objava sporeda. 13.00: časa — poročila v sl0„vf?. (F 13.15: Glasbene slike. 13.’5-.|(( spoaarski pregled (itak). }f Zabavni spore-d izvaja .if sarr-bel Radia Ljubljane. Pregled tiska v italijanščini. Vjt Pregled tiska v siover.ščim. Ljtf: Pester popoldanski spored. Ujf Pionirska ura (ital.). 18.30:.,.,-Tite Schipa. 18.45: roročil2j;|J vaščini. 19.00: Glasbena 19.15: Poročila v italija^U) 19.30: Poročila v slovenščini-Liszt: Ogrska fantazija za N pit in orkester. 20.00: Hrvats«! vjt-turni prilog (hrv.). 20.30: n ,|eS ske pesmi. 20.45: Politični P "jjf (slov.) 21.00: Veder sobotni .(ij* Branislav Nušič: AvtobKL, 0r odlomki. 21.30: Igra zabaV«.0: kester. 22.00: Feljton (ital■)■ jtft. Večerni koncertni spored. ,«1(1 Zadnja poročila v i tali j* ,-lV-eP' 23.05: Zadnja poročila v ščini. 23.10: Objava 8ne,jif sooreda za naslednji dan- , j. Ple-na glasba. 23.30: Zaklj"" . LJUBLJANA, MARIBPJJ rel. postaja AJD0VŠC", (Oddaja na valih 327,1; 212.4; 202,1 m.) A DNEVNI SPORED ZA S08 DNE 6. V. 1956 jf, 6.15: Napoved časa, P°Iji)'' vremenska napoved. 6.30: »p* na glasba. 7.00: Napoved ff poročila in radijski koledaL. v 8.00: Jutranji koncert. 12-'L)v(; noldanski konceh. 12.30: “ časa in poročila. 12.40: jjg spored narodne in uir.etnfJHi — vmes ob. 13.-13.15: VH8“u' cddaja. 14.00: Zabavni sphij vaja mali ansambel. 14.30-ni pregled. 14.40: Filip P K Raj-Sodično kolo, SkerjapS.j. rcr-ka. koreografska česanje Napoved časa in poroči« K). 15.30: . Glasbena medigri \v, 15.30: Fizkulturni pregle^jU. Otroške pesmi pojeta Rf.a”« Betka Lipušček, pri -kiavjijjj! r rijan Vodopivec. 18.10: 0O”.i,» pionirje. 18.30: Igra zabL kester Radia Zagreb. 10-Jj5: % ved časa in poročila, mjo: hek večerni koncert. cienski zunanjc-politlčm " Im »J zstrip^j A morja. 21.30: Igra Zabaj%o; Hrvatska narodna rW Veseii večer: Iz avstrijs« j <>n 2.0° „ 'hi sF s er Radia Ljubljana. Jf-je tos poročil Zvezne pojave" grad. 22.15: Za ples in f?.z' ..».30: Najnovejša poroči' Aktovko je zgubil Na glavno policijdko postajo v Trstu je včeraj ob 11.15 prišel Roetl Edvard- iz Ulice sv. Frančiška £6 i-a službujoč&mu osebju povedal, da je malo prej izgubil svojo aktovko, v kateri je imel 20.000 lir in razne osebne in uradne dokumente. Aktovko je izgubil na poti od Trga Oberdan na Largo u vv rvvii o c vuH^tr u^uuuvi, u- *- v i/v 1 • 1 bilo treba nastaviti posebna Panfili, ko se Je Pe s uV() opozorilna znamen ja, ali pa se J j im motociklom. Na «Miri» se je opeke! Včeraj ob 16.25 je bij [-.prejet v glavno bolnišnico 18-letni lticrnar Bonifacio Tullio iz Sv. Jerneja pri Piranu 650. Zaradi opeklin po obeh rokah in obrazu se bo moral zdraviti okoli 30 dni. Nesreča se mu je pripetila prejšnjo noč v piranskem pristanišču, kjer mu jc na ladji «Mira» v rokah eksplodirala petrolejska svetilka. Žepar na Korzu Romunski begunec Prleki Dragici, ki stanuje v begunskem taborišču na Opčinah, je na glavni policijski postaji v Trstu prijavil, da mu je 1. t. m. na Korzu neznan dnlgoprstnež izmaknil denarnico z. 20OO lirami in dokujnenti, katero je imel v zadnjem hlačnem žepu. VOZNI RED VLAKOV ODHODI IZ TRS I A ob 0.3J: Tržič; 2.00; Ljubljana-Beograd-Budimpešta-Dunaj(*); 4.35: Videm; 4.50: Ljubljana; 5,07: Benetke; 5.34: Videm-Monakovo; 6 10: Benetke-Domodossola-Pa- riz (•*); 6.25: Gorica; 7.00: Op. čine; 7.23: Videm; 7.40; Benetke: 9.44: Benetke-Milano-Torl-no; 11.15: Videm; 12.50: Videm; 13.20: Opčine; 13.40: Benetke; 14.10: Cervinjan; 15.30: Benel-ke-Milan-Ritr.- (*); 16.00: Videm ; 16.30 :Benetke ; 17.20 : Videm; 17.25: Ljubljana; 17.40: Portogruaro; 18.30: VI-dem-Dunaj-Gdinja; 19.10: Cer-vinjan; 19.40: Opčine; 20.15: Benetke- Milano-Genova-Venti-miglia-Rim-Bari (**); 20.58: Videm, PRIHODI V TRST ob 0.22: VidemO): 3.30: Beograd-Dunaj-Budimpešta-I.iub' ianal"); 6.33: Cervinjan: 7.30: Opčine; 7.37: Videm; 8.00; Portogruaro; 8.50: Videm: 10.15: Bari-Torino-Mi-lano - Ventimiglia - Rltr.-Benet-ke(">; 10.55: Videm (*); 11.30: Ljubljana; 12.20: Videm-Gdinja -Dunaj; 14.10: Rim-Milano-Be-netke; 15.26: Videm; 16.48: Benetke; 17.00: Videm; 17.10- Op- činJP;,l1£\45;n£orica (Tazen ob nedeljah); 19.05: Benetke; 20.05-Benetke; 20.24: Ljubi iana- uldCn?,; 2l-55: Dnčine: .32.30- Benetke: 23 30: Videm-Monakovof*); 2.3.50- Pariz-Do-modossola-Benctkc (••). . (z zvfzdlcami označeni brzovlaki). KINO Makario: «5»' ltossetti. 21: -klepetulja«, revija. Alabarda. ♦ iS.uO: ((3rni' rožf' Pečk, J. Wymari. .. gp Garibaldi. 15.00: ((Velika „ ct-fe. harnt°n j,00: c več Paul Muni. ^ vragU s1' Impero. 15.00: eb^ ii«r Excclsior. 16.30: «Matad«- , Wil!iams. er** Fcnice. 16.30: «Južnjak S ,t( Red Shc-lton. „ Filodrammatico. 16.00: obroč«. , Miša Auer. ,... Italia. 15.30: ((Velik* Dennis, O Keefe. v ne1 Viate. 16.00: »Lepoti« KO|or-.0. Rita Hayworth. Tehnl« se vittorlo Venelo <jOsP oj(t linu«, B. Grable._„iinl#. u-J g« Azzurro. l6.0(k V 1 di>u*' Belvedere. 16.00: «L P ^ pališču«. „-ceda n« Lumiere. 16.00: «ža „n3k*£ Tehnikolor. «pot to„soF »Ob morju«. 16-00- «iJa ob* Marconi. 16.00. »L f\t cev«. D-.ck 11 Pn'rev0j , Massimo. 16.00. „ avVford. -u mingo«, J°an h. «Na j Novo Cine. 15-30- Tahltlja»,„. ((Johnny ((peseP) p.oja*' Odeon. 16.00: Radio. 15.30: Tehnikolor .. Savona. 15.00: «Hči tad Lamarciue. Vcnezia. «caPaca.‘ vn'k 1 Vittoria. 16 00: «Car° H v Sv. Vid. 16.00 TOtd. pibc «Slraii ,vnik 'areiF Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico lfll, nadst. - Telefon 11-32 Repaška politika ^ominformistične goriškc podružnice Nacionalisti so se pobratili - lnlernacionaiizem ni breznaroden kcminformistična _ briška »inižnica postaja v rokah Političnih rokodel-y-;VSe b°lj in bolj privesek ■ banskih reakcionarnih in "“nistienih ,strank. To dej-Pljuje tudi samo pisani! "a- ^eneški strani lista V članku pod naslo-mri *^a rešitev tržaškega nW» z zadovoljstvom pi-t10' so imele italijanske (. ^°narne stranke v Gcri-Vc }^0rcrv(Lnie . v gledališču r kjer so poudarili zahte-kliu-0 56 Tr^ško ozemlje pri-J1 foliji. Kominformistič-nouinar Pa je k temu do-je to dokaz, kako si , jsče italijanske partije vse jjutira pot. Dejal je, da je J*1** KPI najprej spoštova-Mirovne pogodbe, potem ugoden trenutek za Jo rešitevs tega vpfaša-2*a boljša rešitev bo v JP z interesi ljudstva co-8 in interesi Italije. ^1 primer odkritega preho-i, H revizionistično stališče, Uu sam Poslanec Pn~ Z0brazl°žil v italijanskem ■^t^entu, je torej nov dote' uak° je vodstvo italijan-x kominformistične partije al° s svojo repaško politi-;^r}česelc italijanskih bur- % - strank, ki v svoji šo-^ Slični zaslepljenosti pač drugega kot osvajali Predelov, ki nikoli niso ljjt italijanski in ki jih je Ita-bj, v Prvi svetovni vojni do-,0. ^mo zato, ker je izdala je Je9a vojnega zaveznika, ki Pričel razpadati in smrdeti V nikakih drn-foa °koliščinah Italija teh ^ ne b; mogla dobiti. Zoise Se j! danes pohlep po % teniji maščuje. Izgublja ono, kar ni njeno. Ce se zaradi tega šovinistično nastrojeni ljudje razburjajo, jih popolnoma razumemo, saj so utrpeli osebno škodo. Malo bolj zamotana je zadeva s kominfor-mističnimi voditelji. Da bi opravičili svoj nacionalizem, svoje izdajstvo pred delovnimi italijanskimi množicami Pa pravijo, da ne morejo drugače, ker je pač italijansko ljudstvo močno vzgojeno v na-' icnalističnem duhu. Priznavajo torej posledice fašizma, priznavajo in odobravajo njegovo raznarodovalno funkcijo, ki jo je vršil med Slovenci na Primorskem. Zato ne morejo drugače, kot da trobijo v isti rog z reakcionarji, kot da se potegujejo za /ni-ključitev cone B '<-n vsega Tržaškega ozemlja k Italiji. Italijansko ljudstvo pa je dovolj zrelo in bo uvidelo, da take politika kommformisti:-nega poslušnega stroja ni mt’ v skladu koristmi prebival. stva cone B niti s koristmi italijanskega delovnega ljudstva. Zato bo streslo raz sebe ljudi, ki ga vodijo po nepravih poteh, ljudi, ki ?e ne morejo otresti naukov, ki jim jih je v srce položil Mussolini. Predvsem pa bo to njihovo stališče privedlo do spoznanja Daljnogled so ji ukradli V prodajalni tobaka v Ul. Mazzini so včeraj neznanci izmaknili 35-letni Beno Edeli iz Pavije daljnogled srednje velikosti, ki ga je za trenutek pustila na prodajalni mizi Tatvino je Bono prijavila policiji, ki je pričela s preiskavo. nekatere zaslepljene Slovence, ki mislijo, da je treba zanikati svojo narodnost in se pokoriti italijanskemu, to je večinskemu narodu. Tem in vsem drugim, ki so napačno poučeni o pojmu nniernacio-nalizems, povemo, da interna-cionalizem ni breznaroden, ampak da priznava vsako narodnost, celo več, da dviga narodno zavest, vzgaja ljudstvo v lastnem jeziku itd., itd. Tako gledana politika komin formističnih voditeljev v Gorici in v Rimu, pridemo do novega zaključka, da je politika vodstva KPI nacionalistična (toda ne ljudska) in prav tako škodljiva interesom slovenskega ljudstva kakor politika združene reakcije. Pogreb Jakoba Klavčiča V četrtek popoldne okoli 5.30 je veliko število prebivalstva iz Podpore in okoliških vasi spremilo na zadnji poti zavednega Slovenca Jakoba Klav. Čiča. Veliko število udeležencev na pogrebu je dokaz priljubljenosti moža med ljudstvom, ki ga je zelo ljubil ir. mu ob vsaki priliki stai cb strani, Pred hišo, cerkvijo in na pokopališču so mu peli pevci ža-losf.inke. Bilo jih je okoli 70, in sicer iz Standreža, Podgore, Pevme, Oslavja in Steverjana. Na pogrebu je bilo tudi precej Vencev, med njimi venec,- ki ga je poslala Zveza slovenskih prosvetnih društev. Poleg velike množice ljudstva so se Pogreba udeležili tudi predstavniki demokratičnih slovenskih organizacij. _____ Prošnja za pregled plemenskih bikov Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da bodo morali vsi lastniki bi- kov zg javno, zasebno ali u-metno oplojevanje vložiti za pomladanski pregled teh, četudi so bili že potrjeni na prejšnjih pregledih, prošnjo na omenjeno zbornico. Prošnji je treba priložiti poštno položnico za 1236 lir, naslovljeno davkariji v Gorici z jasno navedbo vzroka vplačila. V Jutri ples v Standrežu Mladina iz Standreža prirediti jutri 7. t. m. ples na prostem na. prostoru pri cerkvi. I-gral bo orkester iz Gorice, in sicer od 19.30 do polnoči. Vabljeni vsi iz okolice in Gorice, dobrodošla pa bo zlasti mladina. Kolo je izginilo z dvorišča Včeraj so neznani kolesarji odpeljali kolo 16-letnemu Op-pieriju Renatu iz Ul. Cadorna 37. Kolo je Oppieri imel na dvorišču svojega stanovanja, kamor so se tatovi vtihotapili ponoči. Tatvino j-e prijavil policiji. Seja občinskega upravnega odbora Občinski odbor, ki se je sestal v četrtek zvečer ped predsedstvom župana, je predvsem odobril nekaj ukrepov, ki se tičejo notranje uprave. Med temi so odobrili potrošek 665.000 lir za nabavo 30.000 tiskovin za osebne izkaznice in 60.000 vzporednih tiskovin; obvezni prispevek občine prctituberkuloz-nemu konzorciju za leto 1950 v znesku 1.814.080 lir; kolavdira-nje gradbenih del predora pod gradom. Nadalje so odborniki odobrili pravilnik za uporabo občinskega igrišča v Ul. Baiamonti in V primeru sporov imenovali za odgovorne odbornike odv. Devetaka, dr. Poterzia in prof. Digianantonia. V zvezi s potrebo imenovanja komisije, ki naj bi imela v oskrbi javne nasade, ki so o-benem privlačnost in značilnost našega mesta, so odborniki to nalogo poverili Birsi Mariju, prof. Ritterju Rudolfu, inž. Del Neri Rihardu, dr, Ve- | raniju Karlu, dr. Gualtieru Dreossiju, dr. Rizzatiju San-dru, prof. Bittesiniu Alcidiju in dr. Gregoriju Romanu. Nato so odborniki proučili nekatere prizive, ki so v zvezi z lokalno industrijo in sklenili, da bodo o njih odločali po natančnejšem presojanju. Nadalje so odborniki razpravljali o bivši tramvajski garaži, v kateri je sedaj nastanjen mestni avtobus. S sejo bodo nadaljevali prihodnji torek. KINO VERDI. 17; «Zlata zapreka«, J. Benr.et. VITTORIA. 17: «Dobrodošli častiti«, A. Fabrizi. CENTRALE. 17: «D’Artagnanov sin«, M. Canale. MODERNO. 17: «Guarany«, A. illar in M. Lotti. Ritterju ^Rudolfu, j EDEN. 17: »Kapitan Casanova«, A. de Cordova. DOBERDOB Hominforniisti in 1. maj Kot smo že pisali, se je sc-' vedenjski brigadir karabinjerjev razburjal, ker ge plapolala na proslavi prvega maja v So-vodniah no mlaju samo rdeča delavska, zastava. Zahteval je d-a se postavi 'polen nje tudi italijanska državna zdstava, sicer je treba sneti tudi prvo Ker pa brigadir ni dovolil, da bi poleg italijanske obesili tudi slovensko narodno zastavo, so organizatorji sneli Uidi rdečo zastav,o. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi v Doberdobu, kjer so vaščani prav tako za I. maj razobesili na visok mlaj. ki so ga postavili na trgu, veliko rdečo zastavo. Tamkajšnji brigadir je poklical na sedež odgovornega tovariša ter mu pojasnil, da je treba poleg rdeče zastave izobesi ti tudi italijansko. Omenjeni tovariš mu je odgovoril, da te stvari do sedaj niso bile n navadi in da kaj takega vsa dosedanja leta niso delali. Ko so brigadirja nato vprašali, če hi lahko dali tudi slovensko narodno zastavo, je rekel, da Zaradi njega lahko visi sto zastav, vendar da mora biti med niimi tudi italijansko. Tu pa so ppsegli.,vmes tudi nekateri kominforniisti,- ki jih je toliko v vasi, da če bi jih hoteli prešteti, bi bil celo prst na eni roki preveč, »n so začeli z govorjenjem, ki smo ga vajam' ‘slišati1 samo iz ust najhujših sovražnikov Slovencev. Tako so med drugim v pogoru rc-kli neki tovarišici, da se v teh krajih ne sme razobesiti slovenske zastave zato, ker je tukaj Italija in so ti kraji italijanski. Nadalje so med drugim še izjavili, da bi bilo treba vse tiste, ki držijo 's Titom, brcniti čez mejo. Tako so se kominfurmisti v svoji prenapeti mržnji proti Slovencem ponovno pokazali bolj papeški kot papež sam, po kazali so se, da stojijo v prvih vrstafi gonje italijanskega šovinističnega besa proti Slovencem. To njihovo stališče ni pa naključju, ampak smo ga lahko ugotovili že marsikdaj, zlasti pa med goriškimi kominfor• misti, ki se odlikujejo še po tem. da se sramujejo slovenska narodnosti. Teh po je zelo mas lo, ker je prav tako malo tudi kominformistov med slovenskim ljudstvom. IZPRED SODIŠČA htdl posledica *^dQnje družbene ureditve dojena mati, ki je zapustila 10 dni starega otroka Sik; >1 časom je imela goriška a mnogo opravka s ko-Hckaj, dni starim deklet- jjlkl ga je neznana mati za-JjSa pod obcestnim grmom sf- Leopardi. Deklico, kate- iVekanje je vzbudilo pozorih stanovalci Ul. Leo- je v grmu načel v. bliži-j sjanujoči zdravnik Galliano. večera so o najdbi feii v Policijo, otroka pa so h; Rdeči hj^. nunanl v bolmcl ie že istega večera t,e 2 zasledovanjem brezsrč- V n 'n j° nekal dni P°‘ tud; „.2el° zamotanih poteh Sa dneasla' 2e takoj; naslednje-deij a S0 cirSarH policije izve-vieje,-. ,se ie otročiček rodil v klej j , .bolnici. Izvedeli so taval-8 mati deklico name-k jj. °ddati v otroške jaslice ie bilo treba za otrokov tosh I11 v jasli mnogo formalno m ie njej: mudilo na deseti dan po porodila i,nC^a’ da bo otroka zapu-, kjerkoli. Ci Vila ^ 2aPustila bolnico je V t* na v*ak in prišla v Go-VCj. izvršila svojo namero. it| jQ Ja io je izsledila v Trstu »leda °J.' aretirala. Aretaciji Sw7a niena Prijava sodnim m* Bred sodniki je včeraj \ ®a Nardini Lucija iz Cor-1 dAmpezzo in bivajoča v tp Po poklicu hišna pomoč-Jj’ ,s°lznimi. očmi priznala, VL ^klico hote zapustila. ?Vni ie’ da ie P° odhodu Vjo ^ v strahu pred bodoč-? ttio,. , 0raJ ponorela in ker IVn ■ v Trstu nastopiti H. U *»• ka)tni videla drugega izho-'oita se loči od svojega h6s( - Med izpovedjo je ne-jokala in ni svoje , It nibdi najmanj prikrivala. tStviri^a kaz.enskega lista da je Zardinova že n Nezakonska mati in da je bila pred leti tudi že obsojena- zaradi tatvine. Upoštevajoč vse olajševalne okoliščine jo je sodišče pod predsedstvom dr. Storta obsodilo na 4 mesece in 10 dni zapora ter poravnavo sodnih stroškov. Iz nočne omare je izginilo 100.000 lir Iz predala nočne omarice v spalni sobi Cola Adalgize iz Krmina je dne 5. novembra 1949 zvečer zmanjkalo 100.000 lir. Predal je bil zaklenjen in po tatvini je bila ključavnica zlomnjena. Cola je o tatvini takoj obvestila orožnike, ki so nemudoma prišli v njeno hišo in natančno vse preiskali. Ugotovili so, da so to delo opravili hišnj tatovi, ker ni bilo ne na oknu ne pod oknom sledu o človeških stopinjah. Ker v spalnico Cole ni imel nihče vstopa razen njene 43-letne gospodinjske pomočnice Soffiati Arpalice in njenega nečaka Cola Simeona, so orožniki kakor lastnica upravičeno sumili, da sta denar izmaknila ona dva sporazumno. Tako sta prišla oba Soffiati in Cola pred sodne oblasti zaradi tatvine. Pri zasliševanju sta oba odločno zanikala, da bi se denarja dotaknila in je Soffiati sodnikom celo dokazala, da ob tisti uri tistega dne, kakor je to v hiši Cola Adalgize običajno ni imela niti trenutka časa 'in da je bilo nemogoče, da bi se ona ukvarjala z vlomom y predal nočne omarice. Cola se je držal približno istega zagovora in sodnikom povedal, da je v h:či njegove tete, ob tisti uri običajno veliko gostov. Oba sta bila oproščena, in sicer prva, ker ni zakrivila kaznivega dejanja in drugi pa zaradi pomanjkanja dokazov. Čuvajmo obcestne nasade! Ko so gradili cesto od Škofij proti Kopru, so po nasipih na obeh straneh ceste nasadili drevored. Nasajeno drevje so čuvali in gojili vse do leta 1944. Takrat pa so deloma posekali vse drevje zaradi pomanjkanja drv za kurjavo Iz posekanih štorov so kmalu pognala nova' drevesa jn se tako lepo razvijala, da je bilo pričakovati, da bo drevored čez malo let imel isto sliko kot prej. Temu pa žalibog ni bilo tako. t drevoredu so nasajeni topoli in Veikslova češnja. Ta drevesa cvetejo zelo zgodaj pomladi in rodijo češr,-j-;m podobne rdeče sadove. Opazoval sem, kako so ljudje ob času cvetenja in tudi pozneje, ko je sad že zrel, začeli brezobzirno lomiti veje in jih odnašati v mesto za okras stanovanj. Tudi topoli so bili največkrat žrtve hudomušnega osla, ki ni ubogal svojega gospodarja. Ta ;ie enostavno odrehnil prvo veliko vejo. ki mu je prišla pod roke in z njo trdo vzpodbudil po hrbtu neubogljivega oslička Ce Si ogledaš cesto, ki pelje od bivše koprske postaje proti Lazaretu, vidiš, da je pretežni del topolov izginil. Ostala drevesa pa so tako oškrbl 'ena in poškodovana, da skoro ne napravljajo več vtisa pravega drevoreda. Vse to napžavlja* na človeka z dobrim čutom zelo neugoden vtis. Letošnjo pomlad so take drevorede nasadili tudi ob drugih cestah. Skoda, da so mnogi potaknjenci predolgi in nimajo varovalnega opornega kola. Prav bj bilo. če bi ljudska oblast napravila potrebne ukrepe za zaščito novih in starih drevoredov. Velika škoda bi bila, če bi tudi novonasaje-ni drevoredi mogli trpeti zaradi brezčutnosti nekaterih, ki ne znajo ceniti velike vrednosti takih drevoredov. Pokažimo, da imamo smisel za vse kar je lepega in koristnega ter čuvajmo, ne pa uničujmo take nasade. Očividec. Zalirajle sadne škodljivce! Sedanje podnebne razmere pospešujejo bolezni na rastlinah. Glede na to opozarja oddelek za poljedelstvo pri okrožnem LO v Kopru vse kmetovalce, naj podvzamejo odločno borbo proti tem boleznim, V ta namen naj uporabljajo zlasti tako imenovani SULICOL. ki pri trti nadomešča žveplo. Proti škodljivcem na drevju je treba uporabljati arsenik iz svinca in apna. Priporoča se tudi uporaba prahu DDT, ki je zlasti prikladna za uničevanje vsega rastlinskega mrčesa. Vsa ta uničevalna ' sredstva prodajajo kmečke zadruge. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 V naslednjem prinašamo r.e-! kaj podatkov o prostovoljnem delu množičnih organizacij iz posameznih vasi koprskega okraja, ki je bilo izvršeno v prvih štirih mesecih tega leta. Vsi ti podatki se nanašajo na prostovoljno delo, ki ga je opravilo v tem času 3387 članov SIAU. Poleg tega dela pa so imeli na 22 krajevnih odborih SIAU nad 200 množičnih sestankov, katerih se je udeležilo 15.785 članov SIAU. Prostovoljnih ur so opravili člani moških frontnih brigad ir.' drugi v tem času skoro 16 tisoč- V frontno brigado, ki dela na objektih okrajnega značaja, so dale te vasi 56 članov, v industrijo pa se je vključilo 82 članov. V VRSICU, ki je majhno naselje tik ob meji Jugoslavije, imajo frontno brigado, ki šteje 24 članov. Ti so napravili do sedaj 88 prostovoljnih ur pri čiščenju napajališč. ČLANI SIAU V BABIČIH so napravili 1516 prostovoljnih ur pri gradnji živinskega hleva delovne zadruge. Delalo je 63 tovarišev in tovarišic. V KOSTABONI nad Dragonjo so posvetili v teh prvih 4 mesecih polno časa za vzgojo svojih vaščanov. Imeli so nič manj kot 12 organizacijskih sestankov z visoko udeležbo. Poleg tega pa je 190 prostovoljcev napravilo še 1367 prostovoljnih ur pri lomljenju kamna za zadružni dom. Kot vedno so se izkazali ZA-DRUGARJI V PUČAH, ki so pri elektrifikaciji vasi in pripravljanju kamenju napravili 3686 ur. KAMPEL je zelo razstresen kraj, 36 udeležencev pa je vseeno napravilo 240 prostovoljnih ur pri pripravljanju kamna za zadružni dom, ki ga bodo gradili nedaleč od bivše postaje pri Kopru. V SALARI je 24 udeležencev pri popravljanju cest dalo 220 ur. ZELO SO SE POSTAVILI TRIBANCI, ker so ustanovili delovno brigado, ki ima 47 članov. Ti so napravili 520 prostovoljnih ur pri prevažanju in pripravljanju kamna za zadruž-r.i dom. Frontna brigada V MAN2A-NU ima 40 članov. Od teh je 27 napravilo 754 ur pri olepše. valnih delih v vasi. V BOSAMARINU je 19 članov SIAU napravilo 192 ur pri popravljanju cest. Pri pogozdovalnih delih je v SEMEDELI 72 prostovoljcev j dalo 288 ur. V KORTAH imajo frontno brigado, ki šteje 70 članov. Ti so skupr.o z drugimi ljudmi napravili 1226 prostovoljnih ur pri pripravljanju gradiva za zadružni dom. Pri SV. PETRU je 36 udeležencev napravilo 2058 ur pri čiščenju in popravljanju napajališč. V NOVI VASI je pri delih za očiščenje vasi 143 udeležencev dalo 1019 ur, v KRKAVČAH 50 prostovoljcev 300 ur, pri popravljanju cest ir.1 v PADNI 55 članov SIAU 480 ur pri urejevanju vaških poti. Niso zaostajali v ŠMARJAH, kjer je okupator razlil ves svoj bes in mržnjo do vsega, kar je bilo slovenskega — še do zidov bornih stanovanj, ker je hotel tudi te porušiti. Danes je ta vas že skoro popolnoma obnovljena. Kot spomenik razumevanja za zadružno skupnost pa se sredi vasi dviga velik in lep zadružni dom. Tu delajo na to, da bodo dobili v vas tudi luč; -pri delih za uresničenje teh teženj je 719 članov SIAU dalo 6221 prostovoljnih ur- Tem so sledili v POMJANU, ki so za postavitev spomenika padlim borcem in popravilu cest dali 2662 prostovoljnih ur. Dela se je udeležilo 366 bivših borcev in članov SIAU. TUDI V GAZONU je 900 članov SIAU napravilo pri pripravah za elektrifikacijo vasi 1598 prostovoljnih ur. Frontna brigada v FIEROGI, ki ima 100 članov, je napravila 900 prostovoljnih ur pri pripravah za postavitev spomenika padlim borcem v Pomjanu in popravljanju cest. V SERGASIH je 61 prostovoljcev napravilo pri elektrifikaciji 532 ur, v Grintovcu pa 30 udeležencev pa 140 .ur pri popravljanju cest. V vseh teh krajih so tudi vozniki napravili svoje delo. Prevažanja kamenja se je udeležilo 57 voznikov, ki so tako prispevali še nadaljnjih 398 ur. Vse to delo so naši prostovoljci, člani množičnih organizacij napravili z geslom: Vse za izvedbo našega enoletnega plana ! Štafeta „Pozdrav Jadrana" i bo ponesla iz Kopra tov. Titu čestitke za rojstni dan V. čast rojstnega dneva tov- maršala Tita, ki bo 25. maja, praznoval svoj rojstni dan bo poleg ostalih štafet po suhem organizirana tudi pomorska štafeta pod nazivom «Pozdrav Jadrana». Štafeto bodo prinašali ribiški in športni tekmovalni čelni ter jadrnice. Na raznih krajih bodo prenašali štifeto plavati. Dne 16. maji ob 7.30 bo šta. feta krenila iz Debelega rta (Punta Grossa) v. Koper, Izolo, Piran, Portorož, Sečjcle, Savudrije in dalje do Reke. Tu se bo štafeta združila z drugo štafeto, ki bo istočasno prispela iz Ulcinja.Obe bcsta nato odšli 22. maja naprej proti Zagrebu in Beogradu. Štafeta ((Pozdrav Jadrana» bo potekala na dolžini 496 morskih milj in bo ponesla tov. Titu pozdrave in čestitke prebivalstva obale Jadranskega morja, od Trsta do Du-broimikam v Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje danes 6. maja ob 20 v gledališču v Kopru. Nastopi z dramo v treh dejanjih »Kobilice«, ki jo je spisala Lil-lian Hellman. Režija Modesta Sancina. Prodaja vstopnic danes od 10. do 12.30 ure in eno uro pred pričetkom predstave. Jutri v nedeljo ob 20. uri pa bo SNG gostovalo v Piranu z isto dramo. j Prvi ženski šahovski dvoboj v Piranu V četrtek 4. maja, se je vrši! v Piranu v novem hotelu Metropol šahovski dvoboj med moštvoma šahovskih klubov Koper in Piran. Istočasno so igrale tudi tovarišice iz Kopra proti tovarišicam iz Pirana. Bil je to prvi ženski šahovski dvoboj v Istrskem okrožju. Moški So igrali na 25 deskah. Koper je poslal dokaji močne igralce, dočim so bili v piranskem moštvu večinoma mladinci. Zmagalo je koprsko moštvo. Za Piran so dosegli točko 4 dijaki Pomorskega tehnikuma, ki so pokazali lepo in krepko igro. Tovarišice sc. nastopile samo na treh deskah. Toda začetek je tu in kmalu jih bo nastopalo večje število. Zmagali sta v korist Kopra tov. Gerjovič Olga in Dujc Hortenzija, zn Piran pa Lenarčič Erika. Ponovno opozarjamo šahiste. da bo občni zbor Šahovskega društva v Kopru v ponedeljek, 8. maja. ob 20. uri v mali dvorani gledališča. Dnevni red obsega poročila društvenih funkcionarjev, volitev novega odbora ter diskusijo o poročilih, o delu v preteklem letu, o programu za poletno sezijo in o ustanovitvi Šahovske zveze Istrskega okrožja, ki bo izvedla kategorizacijo šahistov. NOVI UDA V včerajšnji številki smo objavili imena tistih tovarišev in tovarišic, ki so bili že po dvakrat, trikrat ali celo štirikrat razglašeni kot udarniki. Danes nadaljujejo z imeni tistih, ki so prejeli to častno imenovanje prvič. Delgiusto Kuggero, deiavec iz Lonzanaje je kot solinar v Portorožu prekoračil delovno normo za 30'.,.. — Perossa Umberto, delavec iz Portoroža, je bil že kot član delovne brigade razglašen za udarnika, sedaj pa je presegel delovno normo za 4U odst. — Gleblo Rudolf iz Roča pri Buzetu in Giurgjevič Silvan iz Sečjol sta zaposlena v solinah in sta pri delih za vzdrževanje nasipov prekoračila normo za 30 odst. V naslednjem imamo razne delavce in profesioniste, odnosno delavke, ki so zaposlene v tovarni Arrigoni v Izoli ter so razen ene izjeme vse doma iz Izole. Tako je Belli Alojz kot sodar presegel normo za 35 odst., De Pase Jože kot tesar za 50 odst. Poleg tega sta oba v odsotnosti nado-mestovala predstojnika oddelka. Božič Murio je presegel normo za 30 odst. Poni Franc za 35 odst., Cleva Jože za 40 oost., Delise Gilbert za 35 odst, Meniš Fausto in Tognon Attilio, ki delata kot mizarja .vsakdo za 40 odst. Klepar Contgntnl' Saido izdeluje pločevinaste škatle in je pri- tem deli: presegel normo za 55 odst., Ulcigrai Salvator pri istem opravilu za 59 odst, — Davanzo Olivio ir kot skladiščnik prekoračil normo za 40 odst. Tovarišice Vascotto Bruna in Ulcigraj Nerina sta prekoračili r.ormo za 30 odnosno 31 oast. — Lelise Lidija je v strojnem oddelku prekoračila normo za 80 odst., Degrassi Gizela, Skrlič Rosa. Bernardič Nerina iz Malij in Ražnan Nerina. so zaposlene pri čiščenju rib in so presegle norme: prva za 51, druga za 30, tretja za 31 in četrta za 32 odst. — Degrassi Marija je v svojstvu kuharice prištedila na kurivu in pedebno 10 odst. materiala. Pri gradbenem podjetju v Sc- Ne da se zanikati, da je delo v organizacijah po naših vaseh vedno. bolj živahno. Isto velja za našo vas, v čemer gre priznanje aktivistom, ki nenehno dajejo zgled in iniciativo. Zlasti pa je dal pobudo izreden uspeh zadnjih volitev, ko je naše ljudstvo pokazalo svoje mišljenje naproti vsemu svetu, s programom Ljudske fronte, za katerega je glasovalo in s katerim je izreklo svoje zahteve, kakor je v narodno osvobodilni 'borbi s puško v roki izpričalo, da je sito obeh okupatorjev in vseh njihovih priganjačev in da hoče odločati svobodno o svoji usodi. V soboto 29. aprila smo imeli množični sestanek, katerega se je udeležilo polno vaščanov. Razpravljali smo v glavnem o udarniškem delu, ki smo ga do- BABICI Priznanje našim aktivistom Iz naše vasi smo bili skoraj vsi na prvomajski proslavi v Kopru manilestativen način pokaže vso svojo moč. Posebno ganljivo je bilo, ko so bile ta večer nagrajene štiri vdove padlih mož - partizanov. Ta hvale vreden sklep je sprejela in izvedla baza Zveze pri- v katerem je bilo poročilo o delovanju množičnih organizacij v naši vasi. Drugi dan 30. aprila smo imeli skupno z ženami prostovoljno delo v proslavo 1-. maja. Trajalo je od 7. do 14. ure. 2e- Sargon Amaliji 1.000 din, Ma-rancina Olgi 1.000 din in Babič Francki 1.000 din. Prve tri tovarišice so .doma iz vasice Rojci, zadnja pa je iz Babičev. Isti večer, pred množičnim sestankom, so zborovale naše ločili za naslednji dan, na kar-žene. Tov. učitelj jim je pre morskih partizanov in pokloni-1 ne so najprej očistile šolo, nato la Peioša Karolini 2000 din, i pa so pomagale še tovarišem betoniranju je tov. učitelj v kratkem nagovoru orisal pomen praznovanja 1. maja, ko delovno ljudstvo na daval o vzgoji otroka, tov. učiteljica pa je na glas prečitala dopis iz Primorskega dnevnika, "Hlllll iiiiiiintn,,,,, mnuiniHMunii mn minin milili, ................................................................................................................................................................................................................................................................................ če je Marks VVulffing med ple- Plesala sta mirneje. Nekaj sta švrkati ž njo po njegovem kosom skočil posebno visoko. Ska. tleskala z rokami in hodila smatem obrazu, da je tleskalo, kal je v resnici kakor bi ga kdo drug okrog drugega, kakor da »Pusti!« je govorila ostro, ■/ ■o ■, 1. Debel jakovih k*hila. Tbila Preja že skoraj rs'(e so sicer še moč an y SV0J>h železnih o- Ijl,'!0 svoj« n?kaJ Predic je še V • kat k°lovrate, nekaj De Langlade v Kopru so dosegle naslov udarnic sledeče tovarišice-Steffe - Fragiacomo Italia je napravila za 48 odst. več' kot predpisuje norma. Nemsc . F-aro-vel Angela iz Šmarij te pri čiščenju rib presegla normo za 53 cdst. Urbanac - Stradi Katarina Je prištedila 20 odst., maleiiala, Deoonte Anita pa za 15 cdst. Vrhu tega se je izkazala z Iznad, tjivestmi pri delu Tamolenizza Marija iz Kopra je prihranila materiala za 15 odst. i i istolakn Cicovin Nerina iz Portol. Udarnike iz ladjedelnice v Piranu smo že objavili. Tovarna za konservirunje rib «Ampelea» v Izoli je razglasila kot nove- udarnice sledeče tovarišice: Delise Valerijo, Delise Anito, Bologna Chicco Petrino in Delise Gemrr.o, vse iz Izole od katerih ie prva presegla normo za 53. druga za 44. tretja za 52 :n četrta za 45 odst. - Vidoni.i Redenta ih Vidonls Marija iz Ka~ stela sta preseg l normo prva za 21 in druga za 48 odst. Zadnja je pokazala pri delu Izredno disciplino. V sok odstotek nad r.ormo. in sicer 83 odst., je dosegla Delise Ana iz Kopra. — Urbani Clara iz Kopra je prekoračila nermo za 27 odst., In Antonac Hermina, Ir.) je neoretrgorr.a 3 mesece presegla normo z 72 odsl V istem podjetju so postali novi udarniki tovariši Carboni furis-so, Carbcni Giuseppe, oba mizarja iz Izole, od katerih je prekoračil normo orvi za 33 In drugi za 31 odst. Nato sledijo še Pa-gar. Angel iz Tržiča s 33 odst , Krevatin Ermtnlj jz Kort s 64 odst., Kerbavčič Bruno Iz Buzeta z 71 odst. Pri tvrdki .Taksetict: v Kopru sta si priborili naslov udarnici Vurlanič Antonija iz. Manžana, ki je za polnih 90 odst. in Novel An-tonija iz Bertokov, k' je pa isto tako za visok odstotek, in sicer za 80 odst. prekerzčila normo. Pri Lvrdki Konstruktor v Kopru so novi udarniki Besednjak Stanko, zidar iz Gorice. Ta ie prištedil materiala za 15 odst in dela! za 100 odst. več, kot pred-pisuje norma, Niemu sledita še Možetič Avgust zidar iz Renč. ki ie prihranil 15 odst. gradiva ter presegel normo za 100 odst. In Gregorič Mario zidar iz Dekanov. ki Je prekoračil normo za 25 odr*. V tiskarni Jadran v Kopru je udarnik Brumat Branko, ročni stavec iz Mirne pri Gorici. Ta je bit pri delu vsestransko aktiven in je presegel normo za 25 odst. Pri avtobusnem podjetju Adria v Izoli je Mikac Anton iz Izole kot elektromehanik prištedil za 11 odst, gradiva. Končno pride še Gnezda Anton, mehanik iz Brto-nigle, ki se je prav tako izkazal s štedhjo materiala in kot discipliniran član imenovanega delovnega kolektiva. v un č in malte Ihimolblu dmmikl B. maja 18* Izjava Conn/ Zilliacusa o Jugoslaviji Komunistična partija Jugoslavije nedavno ima dolgo in zgodovino odpora proti nasilju in zatiranju Znani britanski javni delavec Conny Zilliacus je priredil v londonski radijski postaji predajanje o Jugoslaviji. V svojem predavanju se je dotaknil jedra razgovorov, ki jih je imel z (maršalom Titom in predsedniki vlad federalnih republik Jugoslavije Pri večerji na predvečer dneva, ko je imel maršal Kto govor y parlamentu. Ko je navedel, da so jugoslovanski voditelji izrazili mišljenje, da bi spopad' imed sovjetsko in jugoslovansko razlago komunizma lahko odločil vprašanje svetovnega miru, zlasti v zvezi z mednarodnimi odnosi in stališčem naprednega in socialističnega javnega mnenja na zapadu, je Zilliacus izjavil; «Spopad med ZSSR in Jugoslavijo se je pričel v trenutku, fco je nastal na svetu težek zastoj, ko je zastalo vse, razen procesa vedno večjega obubo-žanjp pri vedno večjem kopičenju orožja ter vedno globlja duhovna in moralna degradacija ob sočasnem premikanju v vojno. Neobičajno in tragikomično je dejstvo, da so na obeh straneh velike črte, ki nas deli, narodi in vlade, ki žele mir in verujejo, da Se pripravljajo na vojno samo zaradi samoobrambe, Jugoslavija pa se jas.no razlikuje od obeh teh grupacij. Razlikuje se od ene kot od druge strani. Odklanjanje Jugoslavije, da bi se pokorila tistemu; kar smatra za diktat, načenja Vprašanje sovjetskega tolmačenja odnosov med socialističnimi državami in pristopa delavskega razreda k intemacionaliz-tnu». Zilliacus se je nato dotaknil vzroka začetka sovjetsko-jugo-slovarakega spopada, za katerega pravi, da leži globoko v zgodovini obeh držav. Notranji razvoj ZSSR p0 revoluciji, je dejal Zilliacus, je globoko vplival na stališče sovjetske Komunistične partije o intemacianalizmu delavskega razreda. Glavna tri središča, ki bo vplivala na to evolucijo, so; svoboda, prvič, ker je ZSSR svetovna sila, drugič, ker je bila Ruaija pred revolucijo, kot je dejal Lenin, najbolj nazadnjaška država belih ljudi, tretjič pa. ker je bila Sovjetska zveza več kot četrt stoletja izolirana od kapitalističnih držav, ki so jo ogrožale z odločnim sovraštvom. Zaradi tega je najmočnejši motiv sovjetske zunanje politike v splošnj&m — zahteva varnosti. Njena politika zoper Jugoslavijo se lahko najbolje razume kot taktična ofenziva v okviru strateške defenzive proti Zapadu z druge strani, je nadaljeval Zilliacus. Komunistična partija Jugoslavije ima dolgo ki nedavno zgodovino odpora zoper nasilje in zatiranje med obema vojnama. Številni sedanji voditelji v Jugoslaviji so se borili v internacionalni brigadi v Španiji, organizirali in vodili so partizanski upor, ki je postal borba za narodno osvoboditev s poletom, ki se je zdel tedaj kot brezglavo podjetje, ki Pa je po današnji presoji vzvišen. Največji del zgodovine največjega dela Jugoslavije je odpor in borba zoper Turke in druge zatiralce. Zilliacus se ie nato dotaknil dokumentov o odnosih med ZSSR in narodnoosvobodilnim gibanjem v Jugoslaviji, ki jih •je objavil član Politbiroja KP Jugoslavije Pijade v enem članku, iz katerega je razvidno, da se je ZSSR izgovarjala s tehničnimi nemožnostmi za pošiljanje pomoči narodnoosvobodilni armadi, medtem ko je dejansko poskušala, da b; se dosegel sporazum med Dražo Mi-hajicvičem in narodnoosvob* diham gibanjem v Jugoslaviji po jugoslovanski vladi v pregnanstvu. Zilliacus prav tako na vaja dokumente, ki so navedeni v tem članku o sporazumu med ZSSR in zapadnimi silami, o razdelitvi Jugoslavije na vplivna področja, o jugoslovanskem odporu zoper to pogodbo, o jugoslovanski zahtevi, naj se po-j moč Unrre pošilja brez vojaške-1 ga spremstva. S tem v zvezi je Zilliacus dejal; Po osvoboditvi Jugoslavije je vztrajala Jugoslavija, naj se sovjetske «ete takoj umaknejo, ter je odklonila britansko zahtevo, naj se dobave Unrre dobavljajo v državo v spremstvu angloam er iških čet, čeprav je to pomenilo na pol stradanje za več mesecev, preden so sprejeli jugoslovansko stališče ter je prispela pomoč Unrre končno brez vojaškega spremstva* Zilliacus je Prav tako očrtal stanje ki je nastalo na prvem sestanku Informbiroja leta 1947, ko je Kardelj zahteval enakopravni statut za ljudske demokracije. Dalje je Zilliacus omenil korespondenco med VKP(b) in KPJ ter je med drugim dejal, da so piema VKP(b) zaradi progresivnega tolmačenja dejanskega stanja v Jugoslaviji popolnoma zgrešila smoter, da bi izolirali ter izročili zasmehu maršala Tita in njegove naj- bližje sodelavce, ter si razdelili vodstvo KPJ. Z istim namenom, pravi Zillacus, je bila objavljena resolucija Inforbiroja, ki je, namesto da bi obrnila široke vrste KPJ zoper svoje voditelje, zbrala Partijo okrog združenega vodstva. Nato je prišel gospodarski bojkot, nadaljeval Zilliacus, ki naj bi povzročil tako škodo petletnemu planu in povzročil tako siromaštvo, ki naj bi dvignila ljudstvo zoper režim, zlasti tedaj ko *o razveljavili prijateljske Pbgodbe in zvezo z Jugoslavijo. Z grozilnimi notami, s premikanjem čet, obmejnimi incidenti in bobnajočo propagando, ki je pozivala ljudstvo na vstajo, so dosegli uspehe, ki so bili popolnoma nasprotni od tega, kar so pričakovali. Kakšno je bilo stališče Jugoslovanov o vsem tem? je vprašal nadalje Zilliacus. Septembra 1948 je vladalo splošno prepričanje, da je to neki nesporazum, ki ga bodo odpravili. Nato je prišlo do velikega obžalovanja in začudenja, ni pa bilo znakov jeze do ZSSR, čeprav je bilo veliko nezadovoljstva do Madžarov in Romunov. Septembra 1949 se je občutila popolna resnost krize ter je pričela država čutiti gospodarsko škodo zakadi bojkota Kominfarma, kj je ustavil polovico jugoslovanskega izvoza in uvoza, prav tako pa tudi kapitalnih ureditev. ki so bile neobhodne za petletni plan. Obstajala je stvarna bojazen, kakšna bo naslednja poteza. Danes vlada samozavest; to kar je zgubljeno v trgovskem prometu z Vzhodom, so že nadomestili y trgovskem prometu z drugimi državami. Prvi dve leti in pol petletnega plana sta bili uspešno zaključeni, ter je propadel poskus, da bi se ta plan onemogočil, ljudstvo in vlada pa sta združena in samozavestna. Jugoslovani gledajo na to kot na načelno vprašanje; kakšni naj bodo odnosi med socialističnimi državami? V jedru odgovarjajo na lo, da morajo biti odnosi med vsemi državami, velikimi in malimi, kapitalističnimi ali komunističnimi, zasnovani na načelih smotrov- in obveznosti, ki jih določa Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki naj zamenja vse sovražne bloke in zveze. Maršal Tito je to izrečno in odločno poudaril v svojem govoru, ki ga je imel minuli četrtek v jugoslovanskem parlamentu. Tisto, kar je on sedaj dejal, je v jedru isto, kar sem od njega slišal v neštetih pogovorih. Vse to bi bilo važno, celo tudi to, da je velika sprememba v zunanji politiki Jugoslavije ostala brez vpliva na njeno notranjo politiko, je dejal Zilliacus. Vendar pa ona ni ostala brez vpliva, ker je nemogoče razdvojiti notranjo od' zunanje politike. Med svojim obiskom (Jugoslaviji) me je presenetil hiter razvoj določenih teženj, ki so bile v lanskem septembru v prvi razvojni fazi, leta 1948 pa se jih sploh še ni opazilo, Potem ko se je pozivala na pravico privatnega razsojanja zoper načela avtoritete, da bi opravičila svoje »tališče v mednarodnih odnosih, poudarja jugoslovanska vlada v svoji notranji politiki vedn0 bolj stališče, da mora izgradnja socializma zajeti popuščanje revolucionarne diktature in njeno razširitev na družbo, v kateri obstajata stvarna enakost in demokracija za vse državljane, Zilliacus se je nato dotaknil vprašanja stališča zapadnih sil do Jugoslavije ter je izjavil, da *le-te niso zadostno upoštevale potencialne važnosti jugoslovanskega stališča v pogledu možnosti miru*. Poudaril je, da prodira v uradnih angloame-riških krogih mišljenje, da stališče Jugoslavije ni začasnega tn drugorazrednega pomena, ampak da j« to stvarni odpos, ki nudi možnost za upostavitev mirnih odnosov med kapitalističnimi in socialističnimi državami. Zavedajoč se dejstva, da jugoslovanska vlada ne bo sprejela nobenih političnih ali vojaških pogojev oziroma obveznosti kot ceno za trgovino in kredite, pravi Zilliacus, so v ameriški in britanski vladi posamezniki mišljenja, da bj vzorni odnosi med kapitalističnimi državami in Jugoslavijo mogli biti temelj za upostavitev nor-malnih sosednih odnosa jev med kapitalističnimi državami in socialističnimi državam; v sploš nem. po besedah Zilliacusa bi mogle zapadne sile reči Sovjetski zvezi: Ce pokažete, da ste dejansko pripravljeni, da sprejmete obveznosti Ustanovne listine OZN, da s« ne mešate v notranle zadeve drugih držav, izpostavljajoč normalne gospo darske in diplomatske odnose med Jugoslavijo in državami Informbiroja, bomo smatrali t° kot dokaz. da so odblej komu- /. MJt\- dftenfnIcAmU Na stadionu «Prvi maja je življenje prekipevalo že od prvih pomladnih dni. Vsaka prosta ura, da celo vsak prosti trenutek našega človeka je bil za stadion. «Pošteno smo vsekali danes v breg, škoda, da smo pozabili šteti, koliko samokolnic smo zpozili, toda moralo jih je biti precej,)) si jih potem slišal govoriti in nehote si se zalotil pri vprašanju, od kod vsa ta vnema — vse to navdušenje? Kaj je njuna pogonska sila? in že sta se ti vsiljevala dva odgovora: borba za resnico in svobodo, ki je lastnost vsakega iskrenega borca, in pa zavest, da je prvomajski stadion njegov drugi dom, da prihaja tja tako. kct bi prišel domov. To dvoje je izpreminjalo gruda-ste kotanje, v. mehko zeleno trato, na kateri je irrostora za tisoč in še več telovadcev na enkrat. To dvoje se je prelilo na dan prvega maja in večer pred njim v veličasten spev mladosti, moči in lepote. Nad mestom se. je počasi spuščal mrak. Ng, telovadišču je bilo še vedno vse živo. Ali ne bo oddiha pred večernim nastopom? Zdi se, da ga ne bo, da ga sploh ne more biti Mladina je neutrudna, neutrudni so vaditelji in gledalci. Prignalo je vse te ljudi od kdo ve kod iz svetoivanske okolice in tz mesta. Kdo ve, iz katerih razlogov ne gredo na stadion in si ne poiščejo prostora na tribuni. Ustavili so se na nasprotnem bregu. Od daleč se zdijo kakor toliko črnih pik, zlitih v_ temne lise med zelenjem grmičev ja. ,VAJE NA GREDI Morda jih je Kominform odtrgal od resničnih borcev, morda je v njihovo dušo zanesel dvom in jih ustavil sredi poti. Toda prišli so in se postavili na nasprotni breg ter tvorili drugo, tretjo in se četrto galerijo. Za vso to množico gledalcev bi na sedežih itak ne bilo prostora. «Zdaj razumem, zakaj so vidalijevci prepovedali ljudem, naj ne hodijo gledat našega prvega majaš. pravi tovarišica poleg mene. * Bo ji jo se, da bi jih očarala njegova lepota in bi jih tako izgubit izpod svojega vpliva. Z njihove strani je skrb upravičena. Tako se tudi dogaja. Mnogi, ki so bili lani zunaj, so letos tu. Srečala sem take ljudi, govorila z njimi. Odkrito so priznali, da so bili zapeljani, in niso našli besed za krivce tega, kar se je dogodilo.)) Umolknila je. Folklorna skupina dvainsedemdesetih fantov in deklet je v poskočnem koraku prihitela na telovadišče. »Novost letošnjega prvega maja, vsaj zame najlepša točkas, je nad nami nekdo napravil svojo pripombo. Potem ni bilo slišati ničesar več, vse se je zatopilo v izvajanje, v ritmiko teles in skladnost gibov. Besedo je imela sedaj le tovarišica Olga Gorjupova. Na prz vem stopnišču je stala v pla- vi zaprašeni trenirni obleki in poslednjič pred nastopom popravljala gibe tam, kjer so motili harmonično lepoto. «Lepo v oči pogled. dekle, ne tako, kot bi pristavil lestvo in bi jo gledal skozi okno*. Na gradinatah se nekateri ne morejo vzdržati smeha. «Cernu se smejete, to ni nič smešnega)). Samo to je rekla. Vse drugo je ostalo neizgovorjeno, toda smeh je pri priči zamrl. Občinstvo je razumelo tisto, kar ni povedala. da je tudi folklora umetnost, ki jo je treba znati vase sprejemati. K tovarišici na moji desni je pristopil šestnajstletni fant: nNa, drži mi,» je rekel tako, kot bi mu bila sestra ali mama. «Kdo je to», jo vprašam? «Z našega terena, eden tistih, ki sq lani gledali telovadni nastop na drugem bregu. Ne ve, kako bi mi izkazal hvaležnost, da je prišel sem. Ves gori od nemira. Nihče več bi ga ne spravil od tu». Mrak se je zgostil v. noč. S sosedo sca sklenili, da ostaneva na mestu in počakava na veccmo oKademijo, ker sicer bi se nama zgodilo, da bi izgubili prostore, ki so nama bili zdaj dragocenejši od večerje in vsega. Zene so si tam za dvorano uredile kuhinjo in dežurstvo. Nahranile so telovadce, kuhale čaj in jim ga ponujale, da bi se kateri izmed njih ne prehladil. Bile sq dobre zlate namicč vsem in ves tisti drobiž in mladina je bil njihov. Zdaj so bile tudi one na višku svojega dela in, kot bi se domenile, so dajale še tisto zadnje za to, da bo prehodna zastavica njihova. V svitu bengaličnih ognjev se je pričela akademija. Pionirji so bil prvi. Domov morajo, čeprav hi najraje ostali, da bodo jutri spočiti, naspani in nasmejani od sreče in zadovoljstva. Mladinke v belih krilcih kot lesketajoče se snežinke sredi trate, na katere pada temna senca noči. Telovadba na orodju, napetost mišic, ki kaže nepopustljivost volje in duha. To je tržaška mladina, tista, ki gre neustrašno naprej. Taka je, kot tista, o kateri je pel Kajuh, da bi gore premikala. Ali jih morda ne, Gcrg so-vraštva, šovinizma in mržnje med slovenskim in Italijan skim narodom, ki so se v narodnoosvobodilni borbi rušile in ki jih kominformizem znova postavlja. Premika jih in jih bo premaknila za vselej. Vsak njen gib je tak kot pesem, ki poje o ljubezni med naredi, ki poje o ljudstvu, katerega volja se ne da ustavljati, o njegovi moči, rasti in zmagi nad vsemi, ki ga zasužnjujejo. To je prvi maj onih, ki ljubijo resnico, ki bi šli zanjo tudi skozi ogenj in vihar. V Trstu smo imeli naslednji dan še druge prve maje. Zbirali so se ljudje tudi na Garibaldijevem, Goldonijevem. in Velikem trgu. Govorili so jim razni govorniki, raznih barv in strank, ki jim pripadajo, toda vsi edini v sovraštvu do resnice, do življenja, ki se je zdramilo v nižinah, namerilo k soncu svojo pot, zato da bi zasijala svoboda vsem narodom, da bi odganjalo temo in nevednost. Iz sovraštva do resnice, in zmagovite ljudske revolucije (It tetuUe h* mm. VAJE Z OBROČI SO NAJBOLJ UGAJALE so no Velikem trgu zaigrali ob koncu zborovanja iredentistično himno italijanskega imperializma, iz istega sovraštva je Vidali na Garibaldi jevem trgu ponavljal tisto, kar je že stokrat povedal. Kaj ju loči med seboj. Nič, ker oba hočeta uničenje tega, kar si je. ljudstvo pridobilo, ker oba odpirata fašizmu vrata. . Moj najlepši pozdrav bodi danes: uNaj živi naš prvi maj!», je rekel na našem zborovanju na Rotondi eden izmed tovarišev Italijanov iz Torina. Vso našo pravilno in pravično borbo je obsegal tisti stavek; borbo, ki si je želi tudi italijansko delovno ljudstvo, ravno zaradi tega, ker je pravilna, pravična in edini porok tudi njegove zmage. Tovariši delavci iz tovarn v Torinu so bili zaradi poznavanja razmer v našem mestu zavzeti nad množicami ljudstva, ki se je udeležilo našega prvega maja. Presenetila jih je naša organizacija, ki gre, kot so rekli v podrobnosti in katere oni niso vajeni. uNam je to v pouka so rekli. «0d vas se moramo učiti organizacije. Vaš telovadni nastop je bil tak, da bi se lahko z njim ponašali tudi v velikem milijonskem mestu. Naša mladina se zgublja v plesnih dvoranah. Komunistična partija Italije je ne zna usmeriti. Zal nam je, da si ne dteg-nemo ogledati jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, o kateri se toliko govori. Občudujemo jugoslovanske narode. ki se z borbo za obrambo marksističnih načel borijo za stvar, ki je skupna in koristna vsem narodom. Izkušnje vaše borbe bomo skušali uporabiti v naši bodoči borbi v Piemontu in v vsej Italiji. Tudi pri nas se mora poroditi Viko gibanje, kakor pri nas. V našem ljudstvu se ustvarja nistične partije notranja stvar njihovih držav, ne pa mednarodno vprašanje. Z zameno za to bi mi mogli hkrati ukiniti politiko diskriminacije do komunistov in kakršnega koli vmeševanja, s tem pa tudii končamo s hladno vojno ter odpiramo pat za reševanje vseh drugih vprašanj. Ce bi javno mišljenje jn uradna politika na Zapadu zavzeli tako stališče do jugoslovanskega stališča y mednarodnih vprašanjih, je zaključil Zillia-cus, bi mogel rezultat tega znatno vplivati na spremembo sedanjih odnosov med velikimi silami. Tu bi se morda našel odgovor na najvažnejše vpra šanje na svetu; kako naj se napravi konec oboroževanju in hladna vojna spremeni vsaj v mlačni mir med kapitalističnim in komunističnim svetom. irfi nezadovoljstvo, ker Unija KPl ni linija dosledne partije*. Prav doslednost, ki jo delovno ljudstvo Italije pogreša pri vodstvu svoje pirtije, se zrcali v vsej naši borbi in je našla svoj odraz tuli v prvomajskih svečanasVh. Ljudje, ki se srečujejo na ulicah, se pogovarjajo samo o prvem maju. Drugih razgovorov skoraj ne slišiš. '.{Kakšen je bil prvi maj», prehitevajo drug drugega z' vprašanjem)). Ni besed! Pušeljc je. bil. Po telovadnem nastopu, najlepH izmed vseh prvih majeva. «All si videla tiste zastav g modre, rumene, roza, bele; skoraj prozorne, kako so plapolale v vetru in so se njihove barve prelivale me.d seboj?* «Pa one rdeče? Cel gozd jih je bil. Zapihala je burja. Močan sunek je dvignil prah in ga vrtinčil v. zraku. Grozil jc zastavam, da jih podere na tla, ali fantje so jih obdržali. Burili so se za to, da j'h obdržijo in vse občinstvo jih je nagradilo z močnim ploskanjema. «Pionirčki sq bili kot prvi pomladni cveto-ai, ki so priklili na ozelenelem travniku. Oni v. modrem — plavicz, v rdečem — maki, v rumenem — zlatice. Potem so se mahoma odtrgali od tal '.n s svojimi drobnimi noticami odbrzeli z igrišča». (Mladinke so izvajale najlepše, brezhibne so bile v svojih gibih, gotove v uspeha. «Pri vajah mladincev je bil elšek takrat, ko je začela vsa tista množica telovadcev popolnoma nepričakovano peti, kot bi se nekje odtrgal plaz, da bi pokopal pod seboj zavist in sovraštvo sveta in bo potem vstalo sonce, ki bi ogrevalo vse narode». «Svobodni hočemo resnico, stremijo V daljo nam oči; podajte, bratje, nam desnico, pojdite z nami v lepše dni*. Fratelli uniti, su, marciamo, la speme inondi i nostri cor; giustizia libertd vogliamo, fidenti ognor nei n.uovi albora. «Folklorni ples bi gl/dal človek kar naprej in ker naprej poslušal tiste, tako znane melodije ljudske, narodne glasbe. Cernu ga niso ponovili, ko so ljudje tako vztrajno zahtevali?» »Take stvari se ne ponavljajo. Lepe so zato, ker so edinstvene in da so take, je treba dati iz sebe vso svojo notranjosta. Tako je doživljalo letošnji prvi maj naše ljudi tv-, tisto ljudstvo, ki se je v narodnoosvobodilni borbi združilo v bratskem objemu, iz katerega ga ne more strgati zlaganost Kominforma in poniglavost ljudi, ki onečaščajo zastavo revolticije. Ono pa jo je dvignilo visoko za svebrdo Slovencev in Italijanov, za prostost vseh narodov, za srečo in prihodnost vsega človeštva. 7. letošnjim prvim majem je napravi lo proti tem svetlim ciljem velik korak naprej. , MARA SAMSA COSPODI^STVO TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET Ameriške carinske olajšave namenjene predvsem nemškemu izvozu Na podlagi neštetih vesti, ki se pojavljajo poslednji *£ i« n» m um ut* «k mas •& mm C t «* Odft j MiiZ; * - teeteirif i-JM- 4 ♦ iiiž 41 . • • zsmmK Mm Tito teme che tmmmrnmm Sfera 4* fena* t m prfa šltittštl-tem dum «a ingnhdr mash id . C.tatHia* • AkonfeM “ttttmtju' rmrej« emštati t mekiti 0t paftU* tu*«ti*** t* «**« n ****** rt*«*** 1 a>+j \o*sw* U ****** »4 «*»»**>« j?*«***' **»1* *<•»* m* (»E* mm » fen U ~+- Mii Cbdt fcuso« Us «*«U * gftM » • f « mtvBsio, lo* *b4fertt te* )* ttant is* *pi*- prt*c *»«* te **- ♦>w «o** f&crossM h* o* * >»*.« 401w»» »i «tj e tflftU Ti 4 t* f**f* rtte MJUftpte* cj* ' u ibito a**; Tni*ttmstsotty »X(v cč|« rs«fy iotr-tw »vel «vt3s?u*vf te|l> te m ttjjHfc* 4e> v<-:-tee-*e»;■*<■) *- ti*.- v te *.*«»£,- iftistrc* bmlsr* «u«.'v -te» •te * teliti *->'« S -V*R* UMKte :»***!& f. terp testo d*bttp>o. • >?i y*'y * kot tedaj svestr.o z»n r p Ves potok diskusij'- zal, kal;n ni tiek j mator, temveč kak" v,, t dlrektrvno' vlog'1, fPO usmeri*-., r tu čr- ki meri Društva drugim tudi večja F grk novinarjcv^j.jj