Zadnji napori revolucionarjev VSTAŠI SE NAGLO UMIKAJO TER PUŠČAJO OPREMO ZA SEBOJ Naco je rrrren, potem ko so se vstaši umaknili proti jugu. — Letalci Združenih držav so dobili u-kaz, naj zavrnejo mehiške letalce nad mejo. — Escobar v velikih stiskah radi Callesa. NACO, Arizona, 8. aprila. — Naco je dobil danes zopet normalno lice, ko so se mehiški vstaši u-maknili proti jugu. Na stotine ameriških turistov je smelo danes stopiti v ozemlje, ki je bilo še včeraj bojno in le malo je kazalo, da je bila revolucija sploh kdaj v tem sektorju. Potem ko je zavrnila dva vstaška napada, se je federalna posadka v Naco, Sonora oddahnila, do-cim so se vstaši pod poveljstvom Topete umaknili proti jugu ter pustili za seboj precej opreme. Poročila kažejo, da je imel Topete dva vzroka za umikanje, kojih eden je bil poraz njegovih sil v soboto, dočim je bil drugi poraz, katerega je doživel general Escobar v Chihuahui. Neko poročilo trdi, da je dobil Topete ukaz, pridružiti se poveljstvu generala Manzo, ki si je zaman prizadeval zasesti Mazatlan na zapadni obali. Za gotovo so smatrali tukaj, da bo skušal Escobar prevesti svojo armado preko gora v Sonoro za svoje konečno stališče napram federalcem. To potovanje bo vzelo deset do dvanajst dni za infanterijo, kajti pot vodi preko prelazov, ki so visoki do I 0,000 čevljev. V takem slučaju bo izvoje-vana zaključna bitka revolucije v Sonori, proti koncu tega meseca. Osemnajst armadnih aeroplanov je patruliralo danes nad mejo, po spopadu, ki je imel za posledico ranjenje nekega ameriškega vojaka ter več civiliste, Včeraj so pristali v Fortu Hauchucha. Ameriški letalci so dobili ukaz prepoditi vsakega mehiškega letalca, ki bi se pojavil nad mejo. WASHINGTON, D. C., 8. aprila. - Državni tajnik Stimson se je danes posvetoval z vojnim tajnikom Good-om glede zavarovanja ameriške lastnine na mehiških tleh. Čeprav niso prišla nikaka nadaljna sporočila na državni department, so sprejeli administracijski v -adniki stališče pozornega čakanja, ker so prepričani, da bodo še nastali težavni zapletljaji. K POLOŽAJU V MEHIKI BOMBA ZA GOVERNERJA R00SEVELTA Smrtonosna bomba se je nahajala v paketu, ki je bil naslovljen na gover-ner ja Roosevelta. — Po-metač je odrezal "fuse" ter rešil žvljenje števil-nih. FRANCOZI in NEMCI NEZADOVOLJNI Z AMERIŠKIM POSREDOVANJEM F ranči ja misli, da so se zavezniki zmotili, ko so sklenili predložiti Nemčiji račun. — Ameriko bodo obdolžila v slučaju izjalovljenja. — Končna rešitev je še oddaljena, misli Berlin. UNSCffWOOD 4 UNOKWOOD. H k;t/.o v!,-nine retas<\ ntaborjcne v železniški ka- orter Oallegv. Našel jo ji> ko je pometal sobo. Brcnil jo je z nogo ter s tem odrezal "Jase". Bombo in container je izdelal očividno izvedenee v tej stroki. (e-ta nedelja pmtetxlnika Hooverja v Beli hiši in njegov program je bil približno iati kot ostalih štirih nedelj. Dejanski, približno je isti kot takrat, ko je živel na S centi kot trgovski tajnik. Navdušen motorist, je stavil predsednik nedeljo poj>oIdne kot •a* za avtomobilsko vožnjo ter zapustil Belo hišo nekako ob štirih poj>oldne za ono uro vožnje skozi mesto. Čeprav je naipravii predvčerajšnjim daljše potovanje v Virjjinijo, je ibila včeraj avtomobilska vožnja na programu kot ponavadi in on in Mrs. Hoover ■rta preživela pozni del popoldneva na iprostom. Poletno vreme je prevladovalo za. predsedniški izlet rn na tisoče kar je polnilo ceste, ko je zdirjala kara predsednika skozd promet z na^kico tridesetih do ]>et in tridesetih milj na uro. Jutro sta predsednik in njegova žena preživela na običajen na-I*in. Bila sta v kvekerski kapeli v severoza]>adnem delu mesta. Xedelja je bila vedno dan olajšave za predsednika Hooverja in intimne pnijatelje je vedno najti za Ilooverjevo mizo v nedeljo zve čer. To je njegova edina oddaljitev je od formalnosti oficijelnega (življenja. ____ _ ^ V članku, ki je bil doig dve koloni ter bil sestavljen na. robat vojaški način, je maršail Pil&udski branil prejšnjega finančnega ministra kot najboljšega finančnega ministra, car jih je kdaj imela dežela, ker je baje uravnal slab finančni rsistem, katerega je prevzel v popolnem neredu. V splošni obsoji zbornice je navedel maršal Pilsudski imena onih posamez-nih članov, katere smatra v glavnem odgovorne 2;a napade na vlado. Nadalje je izjavil, da je bil tekom proračunskih debat obupno bolan "z eno nogo v ^robu" in da ni mogel priti branit finančnega ministra. Rekel pa je. tla je .sebij okreval ter informiral predsednika Aloscickega o svoji želji, da prevzame zopet, vodstvo vlade, "da obvaruje Poljsko pred brezmisel-nimi posledicama Sejma. Pilsnrlski je primerjal člane Sejma z zlobnimi opicami ter rekH : Človek ne more pričakovati častnih čustev od opie. Glede tribun al a, da obsnAi prejšnjega finančnega ministra pa je rekel: — Ce bi jaz postal ministrski predsednik, izjavljam javno, da •ie ta tribunal ne bo drznil sestati. Kitajska vstaška armada popolnoma poražena. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Z AMERIKI. LOXDOX, Anglija, S. aprila. — Kitajske vstaške Kvangsi in AVu-han sil.- >olnoma demorali-zii-4ite vsbxl zadnjih zmag- vlade, kot ji* sporočil poročevalec ''Observer ja" v »Sanirhaju. Tri divizije Wuhan čet so bile odrezane od poskusa, da se umaknejo skozi Hupeh provinco. Xaci-jonalLsiične čete so bile odposlane. da i>opolnoma zatro vstaše v Ilunanu. Kellogg kot poslanik. PARIZ. Francija, 8. aprila. — List La Liberie izjavlja, da bi moral biti Frank Ft. Kellog-g- imenovan ameriškim j>oslan.ikom v Pa-rrzn. da stopi na mesto pokojnega Myron Herrieka. — Ce bi vlada Združenih držav imenovala poslanikom Kellogga, bi s tem izrazila svojo željo, da sodeluje s Francijo pri vzdržan ju miru. — je rekel list. 350 milj na uro. ^ DES MOFXES, Ia„ 8. ai>rila. Kfst trupel so našli danes v raz-! valrnah K i rk wood hotela, ki je bil uničen od j>ožara. Trupla dveh nadaljnih iščejo še naprej v pogorišču 'hotela. Umrl pod lastno karo. CIIKIAGO, lil.. 8. aprila. — John S Luka je delal celo noč, da napravi nedeljski izlet s svojo ženo ju hčerko. Mrs, Sinka ga je pogrešila ter odšla v garažo. Xje-jyovo truplo je našla pod karo. Ubil ga je ogljikov nionokisid. Pleskarji stavkajo v Haverhill. HAVERHILL, Mass., 8. aprila. Organizirani! pleskarji so zastav-kali. Zanievajo {»etdnevni delovni teden ter izboljšanje plače za do!*et centov na uro. Frna mezda bo sedaj znašala $1.10. Stavka za petdnevni delovni dan. GENEVA, X. V., 8. aprila. — Krajevne unije tukajšnjih mizarjev in drugih poklicev so napovedale .stavko, da izsilijo svojo zahtevo glede petdnevnega detovne-«ra tedna. Hindenburg {bolan. LOXDOX, Anglija. 8. aprila. Angleški Schneider Cup team, ki ■bo tekmoval v prihodnji jeseni protii ameriškim. francoskim in laškim tekmecem, bo imel aero-plan, ki je zmožen, napraviti 350 ^ uro* ____ . _ BERLIN", Xemčija, 8. aprila.— Predsednik Paul von Hinden-burg je bil v postelji veS pretekli teden. Zbolel je na influenci ko^ se je izvedelo danes. ADVERTISE in QLA& MSQDA J) Zamotani način, s katerim jo spravil Owen D. Young, načelnik komisije izvedencev, razpravo do točke, ko bil dogovor skoro vr-.ieten. ra-šaiiji, s čemur se je napravilo stališče Xemieije še bolj težavno. Ena najbolj odločnih kritik, kar se jih je obračalo proti Mr. Y'ningu. jp priobčil Pertinax v Eeho de Paris. Obdolžil je ameri-škejra načeinika komiteja iz\-e-deneev. da je dovedel upnika -Nemčije, da se sprijaznijo z Xem-1. — Zanikanje kongresiiika K'^0 v kateri bi imel dr. Michaekona iz Ohieaga glede ob-1 Sohlu'ht- načelnik nemške de-lega-dolžitev, ki so dovedle do obtož- ('!'5>- veC'j° prednost od intenziv-be prlede vtihotapijanja pijače. I ne?a barantanja, ki se vrši sedaj. i- „ •» Sehacht ie rekel, da ie bil - — I gotovi I o C urrana, pred- - , eednsika zveze proti osemnajstemu ~ ^^ ^ amendmentu, v katerem je kriti-t ''-I " S° UI>nikl ,iral poročilo pomožnega zaklach Z SV°Je rel>aracijske niškejra tajnika I/nmana glede prohibit*ij.skih nesreč, v katerih so bile osebe ustreljene. — Pismo na predsednika Hooverja od kongresnika Tink-hama. v katerem je prosil za podrobnosti preiskave glede štirinajstega ter petnajstega amendmen-ta, poleg onih glede osemnajstega. 5. — Radijski najjovor, v katerem je prf>sil senat. Capper za vpo-števanje \>;eh porstav. Zanikanje MichaeLsona je bilo v obliki brzojavke na liste. Zanikal je, da bila sploh kakšna pija- WASIUXUTOX. j, c s. apr Prohibit;rja je zopet zavzela odlično mesto v vladnih delavnostih. 1 'jrotovila. radijski govori in pismo na predsednika se j,, rabilo kot sredstvo argumentov, katere so uveljavile tako suhaške kot mokraške sile. Pozornost javnosti je bila obrnjena na naslednje stvari: — Ameriški predsednik komiteja je odgovoren za to, nekoliko smešno stanje zadev. — je rekel Pertinax. — Do potolaži Xemce, ni obrnil .pozornosti na dejstvo, da so on: protsili za to konferenco in to je vialo dr. Schachtu priliko, da prosi za ra«"un, kateremu sedaj lahko oporeka. Xa sbičen način se je izražajo tudi skoro vsi drugi pariški listi.' f-a v njegovi prtljagi od časa. ko je zapustil (*ubo, pa do časa. ko je dosegel tsvoj cilj v Združenih državah. DENARNA NAKAZILA i Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po aledecem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ........ $ 9.30 " 1,000 ........ $ 18.40 " 2,500 ........ $ 45.75 " 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ................$ 5.71 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 M 500 ......................$27.40 M 1000 ......................$64.25 Stranke, Jci nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 3%. Pristojbina znaša Bedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $8. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nak*-■ilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede način« nakazila. izplačila po poŠti ao redno izvršena v dvch do trcm tbdni* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER *4 PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK B2 COBTLANDT STREET, NEW XOBK, *L X- gtlephon*: Barclay 0380. GLAS NARODA fb^r^rl Za pol leta.....$3.00 g \J8 M Jk * M. 1 X ^ i m M mi % W M # 1 m g Usued ever>* day except Sunday« g Za New York celo leto . $7.00 I ^^ ^^^ ^^ " ^^ ^^ | and legal Holidays. | Za inozematro celo ieto $7.00 I I 75,000 Readers. ^ ^ | * JP List slovenskih delavcev v AmenkL ^ ...... JKLKF0NLEA£qLAY 6189 ' Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 83 — dTEV. 83. ^ NEW YORK, TUESDAY, APRIL 9,~1929. — TOREK, 9. APRILA 1929. ^^__>OLUiwng XXXVII, — LETN^XXXVIX | GLAS NARODA GLAS NARODA, 9. APR. 1029 Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8*k*er, President Louia Benedik, Treasurer Place el bnsine« ot the corporation and addreasea of above officer*: 99 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Kvery Day Except Sundays and Holidays. Sa cele leto ve&ja list ta Ameriko in Kanado_________♦6.00 Va pol leta-------------$3.00 P« četri Uta_________$1.60 Za New York ta celo leto „.$7.00 Za pol leta_________________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta______________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Qlas Naroda" izhaja vsaki dan itveemh nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpiaa in osebnosti se ne priob'njejo.' Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaimo, da ae nam tudi prejfnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.________ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. Y. SLUČAJ MAE MILLER V državi Michigan bila obsojena Mrs. Etta Mae Millar 11a dosmrtno ječo, ker so našli pri nji pajnt žganja. Po vsej deželi je završalo, povsod je bilo čuti izraze resi li *• i lega >rčen j a. Nekateri ljudje namreč nikakor ne morejo pojmiti, tla stori človek, ki se pregreši proti suliaški postavi, dosti hujši zločin kot pa če zakrivi uboj, vlom, roparski napad itd. Mrs. Miller je bila deležna splošne simpatije. Dosti uglednih odvetnikov je sklenilo natančno preiskati in ugotoviti, če je postava, ki določa tako barbarsko kazen za razmeroma majhen prestopek, pa ustavi upravičena ali ne. Tudi v državi Xew York je slična postava, ki je pa na-jK-rjena proti ljudem, ki so postali zločinci iz navade. Za zločinca iz navade smatrajo človeka, ki je štirikrat zaporedoma izvršil podoben zločin. Za take je določena dosmrtna ječa. Ta postava je v gotovem oziru pravična. Zločinci iz navade pomenjajo nevarnost za vso občino in jih je treba napraviti neškodljive. Toda med zločinom in zločinom je razlika. Istotako med zločincem in zločincem. Omenjena postave se tiče le onih, ki so spoznani kot nepoboMšljivi. Ako roparja štirikrat zaporedoma zasačijo pri ropu, je jasno, da se bo tudi petič in šestič podal na roparski pohod, ako ho v svobodi. Vsekakor pa mora človeku zdrava pamet narekovati, da so rop, uboj ali umor malo hujši in drugačni zločini kakor je kršenje prohibicijske postave. < e smatrajo zagovorniki proliibieije kršenje osem najstega amendmenta za najhujši pregrešek, je to njiho va stvar. Ako bodo omejevalei osebne svobode še par let tako napredovali, kakor so v zadnjih petnajstih letih, bomo ueakali čas, ko bo človek, ki ga bodo zasačili s cigareto v ustih, aretiran in vržen v ječo. Ogorčenje, ki se je pojavilo po obsodbi Mrs. Miller, matere štirih otrok, je odprlo micliiganskim zakonodaj-eem oči ter so sprevideli, da so šli v svoji vnemi predaleč. Državna zakonodaja je že toliko izpremenila zakonik. liBAY, Indija, 8. aprila. — Nadir Kan, prejšnji afganski armadi /poveljnik pod kraljem Amamilahom, je napredoval do razdalje šestdesetih milj od Ko- dobro oboroženih .. --- i : ks* U vi • 'j On bo napadel glavno mesto, da prežene Bača Sakao, banditskega kralja. Govori »e, da se hoče Nadir Kan sam polastiti prestola. ADJEBT1SE in "QIqs Nqroda". Prvi splavaj-j i na Savi. 23. marca dopoldne »o se i>oja-,vili pri Celju že prvi Jetošuiji spla-varji i z Gornje Savinjske doline, poVečini z Ljubnega, Rečice ob Savinji in iz Gornjega grada. Pr-vas kupina je štela okrog 20 velikih splavov, ki so voziH s precejšnjo opreznostjo, ker je voda še razmeroma nizka in se je tudi struma nekoliko spremenila na i>o-sameenih mestih. Samomor z nožem. 25. marca, na praznik, se je zaklal bz žepnim nožem kmečki sin Ivan Ha b j an, po domače Drčarjev iz Trzina, star 28 let. Kakor se čir je, je bil nesrečnež včasi malo zmeden in tedaj .se je rad prepiral. Že p ar krat je detjal, da se bo končal, a vselej so njegovo namero domači še pravočasno preprečili. 25. marca se je spri z nekim ožjim sorodnikom. Oba sta bila >aje nekoliko vrnjena in togotna. Sredi prejwra je Ivan nagrlo odšel iz hiše ter se zunaj zabodel z žepnim nožem v prsi, nakar se je akoj zopet vrnil v hišo in se »grudi! tna stol. Vedno bolj je le-dve g-uhe. Navzoči so ga opo-iovali in se celo pošalili, meneč, ia mu je postalo nekolMco slabo zaradi pijače. Ker pa je postajal nenavadno bled. so le priskočili k njemu in ga dvignili s »tola. A fedaj je omahnil, močno vzdihnil m — umrl. Šele ada j so domači opazili rano Domžalah razširila vast, da se je z lizolom zastrupila neka 20-let na mladenka. Okrog 1!). se je podal-a v bližino greznice in izpila znatno ko-Pičimo strupene tekočine, nakar se je naglo vrnila v svojo sobo in se začela zvijati v strašnih krčih. V pravem času je še pri hitel na pomoč zdravnik dr. Hočevar, ki je ukrenil vse potrebno, da so dekle lahko kmalu prepeljali v ljubljansko 'bolnico, kjer bo menda o-krevala. Vizrok: nesrečna ljubezen! Največ govorijo o i>oskušenem samomoru neke služkinje, ki so ji nedavno prišli na sled. da se včasi pregreši zoper sedmo zapoved. Ko ji je -gospodar pretekle dni zapreti!. da jo bo ovadil orožnikom, ga je rotila, da le tega nikar in da bo raje dva meseca zastonj služila. "V vifdo bom skočiva, al' pa se bom obesva!" ... je dejala. Še tisti večer je izginila m za njo ni bilo ne duha ne sluha. Tržačani so 'bili splošno prepričani, da je prostovoljno odšla v večnost. Te dni pe neki gospod, idoč mimo Os-oiinove pristave. slišal neko vzdihovanje m stokanje. Šel je pogledat v podstrešje in našel v senu prenvrto in sestradano služkinjo, ki je bila že skoro onesveS-čena. Tudi njej tje prišel na pomoč dr. Hočevar in odredil takoj- Domžale, Slovenija Neuvorškim rojakom iz Vira. Domžal. Jarš, S roba, Doba. Rodite, Depalje vasi. Trzina. Menge-ša in Ihana je gotovo vsem znano, da smo začeli že leta 1925 zidati Oodbeni dom, ki naj bi slu žil ttvkajšu)j?m godbenikom za vaje in kulturne prireditve. Misei za 1o stvar se je rodila v glavi g Vinko Kiedolna, ki .^e ni strašil ne truda, ne gmotnih žrtev in > vnemo deloval na t<». da bi se na črt uresničil. Prea tudi soci'jaini čut list; Ulas Xarmla in zaradi tega upa nio. da bo obelodanil ta dopis in našo prošnjo do gori omenjenil rojakov, naj nas v našem {HHljet ju nekoliko podpirajo. Vsak naj manjši dar bo hvaležno sprejet Kot Inteligentnim, ljudem pa." n: treba tolmačiti, kako bi prispev kr> pošiljali, najbolje je pa vseeno, ako jih vročite g. \ hiko Rietleluu S:?2 Amsterdam Ave.. New York N. Y., ki bo gotovo raet noči. Olad jo 'je po- ;n se tudi v New Yorku v ten pol noma izčrpal in je rešitev pri- [ udejstvu jejo. Ako pridejo domov na jvočitnice ali pa za stalno, iz 20 za 15 centov šnji prevoz v ljubi jamsko bolnico. šla v zadnjem času. Na kol se je nasadila. Dne 6. marca je rezala dekla N. Stariha v vinogradu J. Plesu v Železnikih pri Metliki na "bekovi-ci' mladice, da bo za vezanje trt-ja. Po nesreči pa ji je sqxKHetelo, da je oma'hnila rn {>adla ter se pri ptulcu nasadila na kol. ki je bil j>otl bekovieo v ^inoigradu. Pri tem se je silno poškodovala, ker ji je šol kol ir.ed nogami v trebuh. ZJdi •avnrk. ki so ga poklicali je takoj odredil prevoz v ibolnico. Ali je kaj'tipanja o ozdravljenju je zelo dvomljivo, ker si je ves idrob pokvarila, ko je z vso težo padla na ostrino kolca. Kar groza obide človeka, ko sliši podobne stvari, kot so mučili Tatari. POZOR NAROČNIKI! Te dni smo vsem ornim, ki so zaostali z naročnino, poslali opomine. Tem potom še enkrat opozarjamo vse one, ki dolgujejo naročnino. naj jo čimprej mogoče po-ravnf^o. Oe je slučajno kateri le v prevelikih denarnih stiskah, naj nam sporoči, onim, ki se ne toodo niti tako niti tako oglasili, bomo pa list brezpogojno ustavili. Številke poleg naslova na listu kažejo, do kdaj je naročnina plačana. To naj velja koft zadnji opomin. Uprava Glas Naroda. ROJAKI, NJLUOČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČ „ JI SLOVENSKI DNEVNIK Z AM KRIKI. kazali se jim bomo radi hvaležn« in jim — eno zagodli. Huda žitna si' je umaknila lep pomladi. Imaino lepe,«oinČne dne ve, delo na njivah in v rti h so je 'h prijelo, ubogi 7>tički, kar ji ni zi ma ivnreila le<(K) žvrgolFjo. T>ed m rekaii se polagorira taja. tako d» se ni bati |K>plav. Stari Amerikan ei. ki so se. nastanil i zopet doma se jako dobro počutijo in j>o zdravljajo vse svoje znance rn pri jatedye v New Yorku. Temu po zdraru se pridružimo tudi mi ir ostajamo vdani France Tlčar, )>redseoli. oh, jaz reva, kako sem nesrečna ! — Kaj te boli? Ali te glava boli.' — jo vprašaj. — <>h. vse me l>r>lt. — Ali te roke lx>le, ali te noge 'jole, ali te po križu trga * — Vse me boli, povsod me trza. Več je pa skoraj ni tre*b,i spraševati. Kajti če jo vprašaš: — Ali le udi grlo boli. ali te tudi želodec >oli— se ti utegne primeriti, da e pomivavko oplazila po o- »raizu in rekla s čudno ljubeznji-vostjo: — šenduš. tak gtnah mi laj. kaj ne slišiš. no le i, ker če ne, fbo tudi tebe vse »olelo. S tem razločkom, da bo te->e bolelo zares. V petek zjutraj je bolezen že urdo napredovala. Glavo ima obvezano in kakor uogla se vlači [hi stanovanju. — Nemara je pa revniatizem — ;o blatgoVoliš vprašati. — Le glej. da ti ne boš imel rev-natiznia — ti bo ničkaj prijazno ►d govorila. Ponori bo večkrat vstala in hia-lila vroče čelo. In z?tlihovala bo i lo jutra, proti jutru ibo pa zaspala. Fruštek si boš moral kuhati sam. Ko se boš vračal v petek zvečer dela proti domu, te bo začelo -esno skrbeti, kaj je ž njo. Da ne korakal v prevelikih Ivomih, se-zi v že j potegni iz nje-jfa kvoder ter ga vrzi v zrak. K or kvodra najbrž ne boš imel, je tudi pennv,allrighl. Penny vrzi v zrak. glej. kam bo pade! in "»oglej, na katero stran se je obrnil. Ce je "konj", si lahno siguren, ia ima žena obvezan vrat. če je 'cifra", si bo pa noge močila v ^•orki vodi. ko boš prišel domov. To je precej sigurno znamenje n se le redkokdaj izjalovi. V soboto je pa kriza. Glava jo loli. po hrbtu jo mrazi, z nogami žlobodra po vodi, v kateri je kar črno samega mustard a. in sosedi se pritožuje, da bo treba nnret i. Ti pa kar lepo spat pojdi. V nddeljo zjutraj ji pa reci: — Ah. sem se 'že vsega skupaj nave-ičal. kar na veselico bom šel. Dosti boš moral prestati do ene di dveh popoldne. Povedala ti bo, kako neumna je bila. ker se je poročila s teboj, da jo samo v bole-sen jfpravljaš. da so moški dan. lana šnji okruteži, ki ga jrc ni lara. sebičneži i tki. j Toda te očitke ti ibo metala z\ nekako milobo in prisrčnostjo v obraz. . Pojdi h kakemu prijatelju in e je na okolščino. da na pr. Elks, Moos • in druge podporne organizacije vzdržujejo domove za stan* in obnemogle ljudji. do<"im druga »lična društva vzdržujejo bolnišni-ce, sirotišča in <>nake zavode. Poudaril se je tudi vzgojevalno del vanje jednot. ki vpravičuje te jecl-note, da jih smatrajo kot zavod*.*, ki smejo biti prosti davkov. POŠTA PRD 350 LETI. V arhivu kraljevega dvora v Stockholmu so našli poštni zapisnik i 7. left a 16!>S. ki dovoljuj-." prav zaitimiv pogled v medlržavno o-hratovanje pošt tedanjega časa. Osobje tedanjega urada je bilo maloštevilno, tvoril ga je p<štar /. blagajnikom in nekoliko pomočnikov. Znamk še niso potznali. pisma so -ve plačevala ]>o teži. Pošiljke so se od premrli na južno Švedsko, od tam pa dvakrat tedensko. ob sredah in sobotah v inostransfvo. Vendar je bil obrat navzlic pomanjkljivi organizaciji preeej živahen. Zapisnik za leto 169< ikaztfje celih 30.000 pisem, ki so jih odpremili v i nostra list vo. Srce mu je močno utripalo, ko 0e vsak trenutek- nestrpno pogledoval na uro. Loteval se ga jti nemir, kakršnega je čutil nekdaj kot dijak. In kako tudi ne! Saj je pričakoval izrednega poseta — morda tistega, ki prinese ljubezen. Sobica je bita intimno urejena. Luč je medlo sevala skozi svilo, blago je izpuhtevalo vijolično dišavo, na mizi je čakala g<*4a steklenica jKirterja in pecivo na se-vreškem porcelanu. V d veli ho-landskih vasjah so čvrsto dvigali glave prvi pomladi tulipani. Stopil je na balkon. Kakšna pride? — .>e je vpraševal neprestano. Plavolasa ali temnolasa ? Nikoli mu ni bila (He-lala slike — ves čas je samo sanjal o njej.... Srečala sta se bila pred šestimi leti. Videla sta se tako bežno, da -si je ni utegnil plastično vtisniti v .spomin. Potem je odšla k roditeljem v trope. On je izdal knjigo, ki ga je čez noč napravila slavnega. Čitala jo je — in si j»da dopisovati z njim. Sčasoma je po-etala korespondenca obema srčna potreba. * Izprva sta si dopisovala kakor površna znanca. Ona >e je navduševala za njegove pesmi, on pa je bil ponosen, da ima v njej žensko častilko. Polagoma so s*' odprle tudi zaklenjene kamrice. Med vrsticami se je pojavila zaupna besey da, set a vek, odstavek. Kmalu sta si imela povedati polno stvari o življenju med nebom in zemljo. Skrivnost dopisovanja sta ohranila Mino zase. On jo je oboževal kakor fttftdono. Polagal ji je pisma k nogam. Ona mu je odgovarjala — ostala a p je daleč, neskončno daleč od njega. Potem se je nekega dne zgodili. Prejel je brzojavko s kratkim besedilom: "Dragi Miguel, ne prestrašite se; j a', sem tu in va.s posetim. Angelika." Nenadoma se je v njem nekaj i z premen i lo. Doslej jo je gledal kot breztelesno bitje, kakor se nam v prividih prikazujejo španske Ma-done. Lavre in Beatrice. Bas je razmišljal o tem, ko je pozvonilo. Ko je vstopila, se je dvignil od nje vonj dišave. A le za trenutek, kajti njeno vedenje je bilo zelo prostodušno, zelo a-tneriško in ni v ničemer spominjalo na princese iz bajk iu pravljic. Hotel jo je objeti — ni se branila. spodbujala ga je češ: "Nič strahu. Miguel, saj me lahko poljubite!" GLAVNI SPOMLADANSKI IZLET v JUGOSLAVIJO in ITALIJO • po COSULICH progi m priredimo . dne 22. maja 1929 m s pa mikom "PRESIDENTE WILSON" kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro. NA RAZPOLAtlO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE Zahirajte prostor in pišite za pojasnila na: SAKSČR STATE BANK 82 Cortlanat Street New York, N. Y. * Tel. Barclay 0380 NAJGLOBUA LUKNJA V ZEMLJO Moderna tehnika je zamislila možnost, kako se s pomočjo raket pokalnega plina po vzpet i v vesoljni prostor in doseči daljne zvezde, toda nihče še razen Julesa Ver-neja se ni bavil s projektom, kako prodreti do sredine zemlje, o ko-je notranjosti obstojajo pač mnogoštevilne teorije, ni pa še ničesar gotovega. Zdaj prihaja iz Amerike vest. da se je po trudapolriem delu enesra leta in pol posrečilo na petrolejskih poljih južne Kalifornije zvrtati v zendjo 3 km globoko prevrtino. To je najgloblja prevr-tina. ki so jo dozdaj človeške roke zvrtale v zemljo. Tehniki morejo biti ponosni na storitev ogromnih električnih strojev, ki so s svojimi •i km dol«rimi svedri dosegli ta rekord. In vendar je ta 3 km dolga luknja, ki so jf» v poldrngem letu napravili električni svedri. neprimerno manj. kakor oni nevidni žlebiči, ki jih napravi mikroskopi«* na živa lica v jabolko s svojimi lastnimi udi. 6380 km m,Jri razdalja, ki nas ločuje od središča zemlje, 12.760 km meri celotni premer našega planeta. Trda skorja, ki nas ščiti pred ognjenimi silami, divjajo-čimi v sredini zemlje, je s svojo debelostjo, ki znaša 70 km. komaj ena dvestotina eelotnetra premera in je v proporciji manj debela, nego skorja jabolka. Omenjena luknja v južni Kaliforniji torej ne ^ee hotela doseči ona meja. ki loči notranjo površino zemeljske skorje od zemeljskega ognja. Ali so sploh tani notri žareče mase lave, ki imajo v vulkanskih krat rili svoje ventile, ali pa imamo v zemeljski notranjosti metal-sko trde snovi? Ne vemo! Le eno je trotovo, da vladajo tam zdolaj naravnost fantastične temperatur«*. ki znašajo 10.000 stopinj nad ničlo. Ze v mali globočini 3 km. ki so jo dozdaj dosegli, voda izblapeva in v 30krat večji globini bi se stopili vsi metali in bi se granit spremenil v snov. kakor vosek. Tako sedi človeštvo na skorji, pod katero je plavž, v katerem vlada srednja temperatura 5000 stopinj Celzija. To je vročina, kakor vlada na površini našega solnea. Po desetih letih pojasnjen pokol j Ob slovaško madžarski meji pri Kekeju je prišlo L 1919, do spopadov med češkoslovaškim vojaštvom in mdažarskimi rdečimi gardisti. Takrat so našli v mlinu mlinarja Kmeta skoraj vso njegovo družino poklano. ženo s tremi otroki, deklo in hlapca. Mislili so, da so to grozodejstvo izvršile madžarske boljševiške tolpe. Te dni, po desetih letih, pa se je javil na orožniški staniai omenjenega kraja neki cigan Berka in povedal, da je pokolj izvršila skupina desetih ciganov in cigank, ki se je splazila v mlin, dat ga .opleni. Vlomilce je zasačila mlinar jeva žena, ko se je vrnila z otroki, hlapcem in deklo domov. Oborožena ciganska svojat jih je poklala. O-rozniki so sedaj vse storilce vtaknili pod ključ. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnem razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustre našim čitateljem. Na ze m nprAsff eo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEML.ILVID JE POTREBEN V /< VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. se moral« posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima lest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je 38, Širok pa 25 Inčev. Dostikrat ste ie iltali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: - VeHki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so Tie železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnefm 5eeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV y STENSKEM ZEMLJEVIDU N« oairaje se na to. če že imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti So ca boste en teden imeli, ca ne boate dali niti za pet dolarjev. - NAROČITE QA FBI: SLOVENK PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N* Y. V- .-v'.™1 In res jo je poljubil na čelo, a ne kot ljubimec, ampak kot brat. S"dla >ta in .se nekaj časa gledala iz oči v oči. Ona je rekla: ! "Mon Dieu — saj sva kakor; dva po«rrebea!" (Jovorila je v altu, sonorrio in resno, da jra je skoro odbijalo. V lice je bila sie^r lepa, vendar se mu je zdelo, da je ta lepota hladna. visoka in stroga — kakor so pač obrazi kraljie. Predstava o njej pa .. res..,. Toda ;z vaših n.st nočem slišati tega!" jo je zavrnil. "Nu. dobro." "Seveda ostanete nekaj časa' tu?" je spraševal Halje, da bi videl. kaj namerava. "Nekaj časa? štiri te.lne!" j "Oprostite — tako nisem mislil. Hotel sem vprašati, če imate kaj časa zaiue." "Imam — eno uro, T-e želite. Glejta, izčrpana sem. P.ila sem MILIJONI 1 rn VAŠIH LASTNIH m i B LJUDI PRAVIJO 3 ■k da ni nobenega Linimcnta, ki di (iS deloval tako hitro in zadovoljivo M k t PAIN-EXPELLER- Rabijo ta za prehlade, boiečine v prsih. 3S , n glavobole, bolesti v brbtu, oko-K rcnele mišice, trde sklepe, iz v t- j^S ne, Lzpahnjrcja. revmatične bo- AS ■t kčine. nevralgijo itd. Toleieča aH B odpomoč, katero dobe, je nepre- fj Ht cerljiva. Le prepričajte- se, da dobite 3 B pristno- ANCHOR trgovska M ■l snaioka na omotu je vaše. jam- stvo. _ Vredna in zanimiva knji« -S B žica je ovita kroj? vsake stekle- jfl I nicc PAIN-EXPELLER ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov. ^B aH direktno od: K _ _ Th« l»beyrmforv'vm srednjega veka, mortla po z«rledu cerkvenih redovništev. Priznana j svrha teh bratovščin je bila obi-J skovanje bolnikov, nabiranje miloščin za razdelitev med reveže. po-| nujanje })omoči nesrečnežem, za- i puščenini in obnemoglim. Na An-j ^•leškem in Skot.skem .so te bratovščine na žival i "prijateljska druščine nazivale "prijateljska dru-. štva." Bratska društva (fraternal lo:o i ohranili večino starih ceremonij In običajev in je še "3.1 stopinj pro-stozidarstva vštovši "izvoljenega j mojstra devetorice," "viteza vzhoda in zapada," " jeruzalemsktiga !kneza," "viteza solnea" itd. t "The Independent Order of Odd i Fellows" (neodvisni re 1 čudnih ' tovarišev) ima članstvo 2.500.000 in je zgodovinski tekmec prostozi-; darjev. Ustanovljena je bila tn organizacija na Angleškem v 17. stoletju in se je pojavila v New Yorku 1. l^On. The Independent Order of Elks je bil organiziran 1. 1863 od gledaliških igralcev kot podporno in bratsko društvo. Dandanes pa sprejema tudi člane drugih poklicev. Društev ima danes , širom vse dežele s skupnim čla?i-stvom 808.000. Jed nota vzdržuje I doni za postarne in obnemogle čla-[ne v Bedford, Ya. Da omenimo le nekoliko raznih bratskih organizacij. Modern [Woodmen of America ima re', ru:-Ijon članov. Rrtyal Neighbors of America 650.000. Loyal Order of Moose 640.000, Knights of Oluni-bus 240.000. Potem pa imamo se taka društva z visokodonečmi i-meni " Knights of the Maccabees J of the World", "Knights of Py-"thias" "Pythias Sister." "Ii.tar\* ' Clubs." "Tribe of Ben llur" itd.. itd. Kakor so Amerikanei starega ^ našel jen ja ustanovila svoje orira- GLAS NARODA, 9. APEL 1929 GAUCHO ■ROMAN Za Qlas Naroda priredil G. P. 50 (Nadaljevanje.) Pohitela je proti pašočemu se Quit-u, katerega vojaki še dose-daj nkso zapazili. Skočila je nanj ter bila v trenutku izven m-esta, ne da bi vzbudila i>ozornost vojakov, ki so sedaj proslavljali svojo zrna go. Od nekega voznika je izvedela za smer Hudičevega kanjona, ki je bil oddaljen komaj tri milje proč. Naprej je hitela, da da svoje jtastno življenje za ono ljubčeka ter stori pokoro za one drugo nedolžne. ^ * V temni celici jetnišnice pa se ni Gaucho najprvo brigal za kraj, v katerem se nahaja. Zopet in zopet je poskušal moč in zdravje svoje roke z vsemi vžigalicami, ki jih je imel pri sebi. — Deklica svetišča! Dobri padrc! — je mrmral, ko je zapazil, kam ga vedejo. — Onadva plačujeta za dobro, katero sta storila meni. Onadva sta žrtvi! Jaz ju moram rešiti! Jaz ju bom, sedaj, ko imam zopet vero! Stopil je na rob težko zamreženega okna. Ena poskušnja drogov in omahnil je nesrečno nazaj na tla. Sedaj, neprestrašen, je preizkusil velike kamene pod njim ter konečno našel eno zrahljano skalo. Pričel je zopet moliti. Svojih velikih ostrog se je posluževal, kadar so izginili z vidika stražniki. Njegova naglica je bila besna, njegova moč velikanska. Ko 7>a je konečno dvignil podolgovat kamen s svojega mesta, da Izkoplje luknj-o. tri čevlje globoko, je zadel na trdo skalo. — Jaz imam dobro vero! — je rekel samemu sebi in ogenj v njem je osi al nezmanjšani. Nova' ideja se je odzvala njegovi, neizgo-v or je ni molitvi. Skočil je v luknjo, katero je izkopal ter potegnil kvadratni kamen nase. Par minut je čakal ter dihal z rastočo težko čo.. Predno pa se je odgovorilo njegovi prošnji za dobro srečo, je mala Chaquita že našla svoj cilj. Tolpa Gaueha je stopila s konj v zelenju Hudičevega kanjona, zavžila svoj borni zajtrk k*r zahtevala sedaj, naj se odpošlje poizvedovalno skupino za njih voditeljem. — Vi boste čakali tukaj! — je z ukričal Lupo. — To je povelje glavarja. Sanchez- se je postavil pred "joga in vse veselje je izginilo z j.jegovega debelega obraza, lioka "velikega moža je bila na nožu, ko je odgovoril: — Lujk>, jaz mislim, da ti lkžeš! Jaz vem dosti glede tebe, celo več kot Gaucho. Jaz sem napol spal ter bil mogoče napol vinjen, kajti drugače če bil bil rekel to, predno smo zapustili Mesto čudežev ! Indijanec je posegel jk> svojem revolverju. Sedaj pa se je spomnil, da ,pa je dal Jtocosu Dova (pogleda sta zablestela drug na drugega, Naenkrat pa je Sanehez vrg«el proč svoj nož. — Jaz te bom zadavil s svojima golima rokama, — je zakričal. — V istem trenutiku pa je zagledal eden mož hitrega ponija glavarja, ko je dirjal po ravnini ravno pod njimi. — Gaiucho! Jaz vidim Qirita! — je zakričal bandit. — Hola! Krik se je razširil na drug"*-. Dupo je skočil po nožu Sancheza, a debeli mož je sunil njegovo roko s strašno silo. — Ponij! — so zaklicali vsi. Konj, obdan v oblak dima, je pridrvel v začasno taborišče. — Chaquita! — je zaklieal »Sanchez, 'ki je pobral svoje orožje. Nato pa je 'pohitel proti deklici iii Lupo jima je takoj sledil. Dekli-ea, preveč oslabljena od dolgega galopa, je padla iz sedla naravnost v naročje Sancheza. Nato pa so se njene oči zasvetile, ko so ;.rle v hudobno lice Lupa. — Ta mož je izdajalce! — je zakričala. — Vaš G aire h o je v rokah vojakov v mestu. Tam ga bodo ibesili! Lupo je skočil proti deklici, da zagrabi njen beli vrat s svojimi koščenimi prst.i. Oni sunek Saeheza je rešil njeno življenje, kajti ' prijem je bil le slab. Sedaj pa je pos-tala mala inačica z gore pravcati tiger, boreč se za življenje ljubljenega. Urno je splezala na skalo. kake štiri korake proč. m ko je Lupo padel vsled udarca mogočne roke Sancheza, je skočila na njega, s petama naprej. To je bil čuden boj! Niti pretkani Indijanec se ni mogel izogniti tem strašnim nohtom, ter zobem in sunkom visokih peta, ki so naravnost deževali na njegova prša in roki, — dokler ni omahnil nezavesten. 9H HH — .Trdiajte takoj nazaj! — je zakričal Sanehez, ki je prevzel poveljstvo. — Pojdi, mala, ti si vredna družica Gaueha, kadar se boriš! Tolpa je odšla in Lupa so pustili na travi brez eerimonij. Skozi nizko viseča drevesa in preko ovir vsake mogoče vrste, so hiteli na pomoč svojemu glavarju, kot. zna jahati le gaucho. Moč Chaquite jo je zapustila in padla je s ponija. Eden mož se je ustavil ter pokleknil polog nje, da ji omoči zapestje. — Ostani ž njo ter jo straži dobro, — je ukazal Sanehez. — Jaz se »bom vrnil po njo! Izginil je v oblaku prahu za drugimi. I Sili so pred vrat mi mesta v presenetljivo kratkem času. Jtuiz pa se ni izpostavljal ni kakim prilikam, da jih iznova preseneti ta divja t olj a. C e je zaupni mož Gaueha izdal svojega lastnega mojstra Kocoeu, zakaj b; no obrnil trik za drugo izdajstvo! Tako se je zgodilo, da je generalni governer osebno c/biskal ječo .H — Spravite ga ven, kajti vislice so pripravljene! Deiklica in stari mtž čakajo nju smrti. Jaz bom užival to majhno svojo igro, o očim bodo umirali handiti izven mojih vrat. Ne morejo vstopiti sedaj, kajti mi jih nadkriljujemo na vseh straneh deset proti enemu. Pri vratih celice pa je generalni governer grozno zaklel. Ječar in trije vojaki, ki so prišli, da odvedejo obsojenega moža, so se pridružili vzklikom presenečenja. — 1 šel je! — je zakričal ječar. — Vrata pa so bila zaklenjena in drogovi so še vedno neprerezani. Pohiteli so v celico preiskali zide in enostavno posteljo ter oti-ali okna. —• Jaz domnevam, da je to eden onih prokletih čudežev! — je reičal Ruiz. — Odihitite ter preiščite messto. On ne more priti preko ®id«w! Ne da bi zaklenili vrat sedaj, ko je bil k< lj ukraden, so poki- i ven, kot je pričakoval Gaucho, da bodo st« xili. Počasi se je dvi- ltjLmen in bandit se je dvignil s težavo iz luknje, katero si je iz-hodnikili jetnišnice. _ •__ Skočil je v neko temno vežo, ko je prihitel mimo neki razbur-jeifai stražnik, v naporu, da najde sled begunca. Leteč na koridor zgoraj, ko je bitka izven vrat obrnila nase vso pozornost ljudi v uniformi, je našel banditski glavar odprto okno, zroče na nenegovan vrt v ozadju. — Sedaj bomo zopet divja zver Tivjme, — si je mislil Gaucho smeje. Z dvema zmožnima rokama je bila naloga taka, kot mu je ugajala. Skočil je na bližnje drevo in od tam naprej, kot kaka mala opica. Deset mrnut spretnosti preko plotov, zidov in streh -majhnih hiš ga je spravilo na prosto, neapaženega z najvišjega dela mestnejra zidu. Sedaj pa je neprestano lajanje pušk služilo kot kot vodnik k njegovim možem. — Jaz jih slišim, junaške dečke! Kriče kot leopardi! Bore se za mene. — je mrmral. Nadaljne tri minute boja skozi grmičevje ga je spravilo k njegovim tovarišem. Njih lojalni kriki so se zopet dvignili. Vojaki na zidu so se vpraševali glede vzroka. Kljub temu pa so puške še vedno pokale in ročni boji na najmanj ducatu mest so vzeli svoj del junaških življenj ter banditske krvi. (Dalje prihodnjič.) KAKŠNA BO BODOČA VOJNA Na dan enajste obletnice rdeče armade je napisala frioskovska "Pravda" svoje mnenje o bodoči vojni. To bo ogromna vojna, vojna milijonskih armad. Evropske države imajo vojaški sistem, ki je povsem usmerjen na mobilizacije velikanskih ljudskih mas. "Bodoča vojna bo predvsem tehnična vojna. Tekom desetih let po svetovni vojni je tehnika oboroževanja silno napredovala. V nekaterih panogah vojne tehnike, tako na primer v letalstvu, v izdelovanju tankov, v kemičnih sredstvih boja, v ročnem avtomatičnem orožju je nastal skoro v vseh armadah popoln prevrat. Največja tehnična vzrast je v letalstvu, kjer je tekom desetih let. hitrost izvidnih aeroplanov poskočila od 1.10 km na 200. Izdelovanje tankov se hitro izpopolnjuje in dočim je radius tankov, ki so vzbujali v minuli vojni toliko senzacijo, tvoril 15—20 km, majo sedanji tanki akcijski radius 200 do 250 km. kar je izpremenilo tank iz taktičnega sredstva v sredstvo z ogromnim operativnim pomenom. Velike izpremembe so nastale v organizaciji armad, ko so se "zmohanizirale." Vstrojenje pehote z avtomatičnim orožjem zna-či tudi zvišanje njene spodobnosti za obrambo. Pomnožilo se je topništvo. posebno pa se je dvignilo letalstvo." Vojna stavi velike zahteve ne le na industrijo, marveč tudi na kmetijsko gospodarstvo in zato se sovjetski vojaški činitelji trudijo, da bi se industrija in kmetijstvo v SSSR. zorganizirala tako, da bi mogla dobro služiti vojni potrebi. "Pravda" se boji še končno dr-žavj^iske vojne, ki bi se utegnila razviti iz bodočih zapletljajev in nas vet u je poleg tehnike in oborožen ja tudi propagando. Louis McPatridge M" • >eji" ....... .......——™ § (kimik^ sttidptfik š VNOCKWOOD * UNOCRWOOQ. M. V. ki je bila z aeroplanom v zraku 2J ur in 4 minute ter je s tem porazila vse ženske rekorde v zrakoplovst vil. 10. aprila: Mauritania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aorila: Muenchen, Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Chert- .rg Roma, Napoli, Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aquitania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoli Genova 22 aprila. Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: ISer^nisarla, Cherhourt* George Washington. Cherbourg. Bre-l men | V robstvu (MatlMC) ............UW Velika pratika Vodnikove družb« za leto 1927 ..................4« V gorskem zakotja ...............U V oklopnjaku okrof sveta. 1 del... Jt% Veliki inkvizitor ................L.— Vera (Waldova), broš. .......... .35 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I. zv. .. .35 i V pustiv je Sla, 111. zv......... .35 Vrtnar, (Rablndratb Tagore), trdo vezano ..................78 broširano ................... Vojska na Balkanu, s slikami.....25 j Volk spokornik in droge povesti. 1.— Trdo vezano................ 1.25 Valetio Vodnika izbrani spial .... JMl Vodnik svojemu naroda..........J55 Vodnikova pratika L 1927 .......50 Vodnikova pratika l. 1928 .........50 Vodniki in preporoki .............G0 Viadka in Metka .................50 j Zaroka o polnoči ................30' Zločin in kazen (i knjigi) ......1.60 AmiM'l smrti .................... .61 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .M Za kruhom, povest ...............U Zadnja kmečka vojska .......... .75 Zadnja pravda, broš. ............ .30 Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................. T% Zlatarjevo stat« ................J« Za mifjoni ......................M Življenje slov. trpina, Izbrani spisi Alesovec, 3. zv. skupaj ........L54 Zvesti sin, povest ................ .21 Zlatokopi ....................... .ti Ženini naše Koprnele.......... .45 Zmote in konee gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... M Zbirka narodnih pripovedk L del ........................ .46 Zbirka narodnih pripovedk ll.dei ...........................49 Znamenje štirih (Doyle) ...... J>0 Zgodovinske anekdote. ..........JI Z ognjem in mečem ■............3.— Zaročenca, milanska zgc»dtia iz 15. stoletja......................3.— Zgodbe zdravnika Muznika .......70 Zvestoba do groba ..............1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir ali poganstva .... M 2. zv. Hudo brezdno ... ...... J9 3. zv. Vesele povesti .. ...........JU 4. zv. Povesti In slike ........... . .SI 1. zv. Študent naj bo. Nad vsakdanji kruh .................... J5 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo zvena F-ijxj.edke in pesmi .........................ftf < 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..».»-»».......... ....... .00 4. sv. trdo vezano. Vseba.e 3l pojesti .*.«.»..*..«..., -. M.«.. .30 5. tv. srdo viano. Vluskl brat. .... JM 6. *v. trdo vezano. Vsebuje 10 po- ^ii • • • t• •••••••'•t.• •••••• f§ Umetniške knjige s slikami la mladino: Pepelka; pravljica s slik trni ...,1.6i Rdeča kapica; pravljica s slikami 1-— Sneguljčica; pravljica s alik-unl . .1.— Mlada &ieda............. . .1.— ; TrnolJdca, pravljica s slikami »...L— KNJIGE ZA SLIKANJI; Mladi slikar .................. .7» Slike iz pravljic .........................75 < Knjige sa »likanje dopisale, p op si na z barvami in iuv«id«v; Mladi umetnik .................L2t 1 OtroSkl vitec .................l.if Zaklad za otroka------«... -------i mi ! IGBE : Beneški trgovec. Igrokaa ▼ n. deJaaJ.M Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- zano ..........................1.7§ Edela, drama v 4. dej........... .60 Starta, Semenj v Klehmondu, 4 dejanja ...................... JI Ob vojski. Igrokaa t Štirih slikah.. M Tončkove sanje na Miklavšev ve* čer, Mladinska Igra • petjem v 3. dejanjih ....................Jt R. U. R. drama v 3 dejanjih • predigro. (Čapek), vea. .......... .45 Bevlzor, 5. dejanj, trda Tesana .11 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. a prlia: Stat^ndam. Boulogne. Sur" Mer, Rotterdam. (Prvič). NaS Izlet. Paris. Havre Olympic. Cherhourg Pennlantl. Cherl>ourg Antwerj»en Augustus, Xapofl. Genova baje določeno v oporokali. je prišel končno .samostanski prednik Nikola pred beograjsko sodišče. Obsojen je bil prvotno na par let in to še zlasti zaradi tejra, kor mu je obtožnica očitala, da je vršil nelopn.-tne manipulacije s srečkami vojne odškodnine. Xa pritožbo njegovega njegovega zagovornika pa je bil sedaj Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, «0 str^ broglrano......................Jt Št. 24. (E. L. Bolwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. .........................M St. 25. Poslednji dnevi Pompeja.____ II. del .......................8« St. 26. (Lb Andrejev) Črne mt< tke, poslov. Josip Vidmar. 82 st^ broš...........................JI St. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ..... St. 29. Tarzan sin oplee ........JO St. 31. Roka roko .............JU St. 32. Živeti ..................JSI St. 36. (Gaj SalustlJ Krlsp) Vojna a Jugnrto, poslov. A nt. Dokler, 123 strani, brofi. ..........M r. MG. t E saver Uefiko) Listki, 144 strani ...................H St 37. Domače iivall ..........JO St. 38. Tarzan ln svet..........1.— Štev. 39. La Bobeme .......... .90 Sl 40. Magda................40 St. 47. BflsteriJ duše............L— St. 48. Tarzanove iivall ........ Štev. 49. Tarzanov sin ........ JO St. 60. Slika De Graye ........L20 St. 5L Slov. balade in romanca JO St. 52. Pan in LSI St. 54. V metefta .........n...L- SL 65. Namišljeni bolnik........JO Sl 50. To in onkraj Sotle...... JO St. 57. Tarzanova mladost .... Jt SL ti*. Glad (fiamimDi ........Jt St 69. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ........ 1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, IL del.......L— St. 6L (Golar) Bratje In aestre.. .71 St. 62. Idi jot. I. del. (Dostojevski) Jt St. 63. Idijot, IL del ..........Jt St. 64. Idijot. III. del ..........Jt Štev. 6!L Idijot. IV. del .......Jt Vsi 4 deli skupaj............1.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho iivanke, veseloigra........if Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................2 JO Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2JO Tik za fronto .................. .70 Tatič, Bevk. trd. vea..............75 Tri indijanske povesti Jt Tunel. soc. roman ..............1.2t Trenutki oddiha ............... JO Turki prod Dunajem ........... JO Ura s angeli 1J0 ________ [kov niso razdelile, kalior je ____ R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za . potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. 'Ob oolnotl.) iVajkrajSa pot pn žpleznicl. Vsakdo Jp v palubni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte katerepakoll pooblaščenega. »aenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 18. APR. in 22. MAJA Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na njeno prihodnje odplutje 4. MAJA in zopet 8. JUN. Kot njena poaestrimska ladja — Raturnia, prekaša vse iadje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na Vulcantji in Saturnljl. vključno plavalni bazen v drugem raxredu. PHELPS BROS. A. CO.. Gen. AgentJ« 17 Battery Place, New York Ujetnik . earevtne, veaeloigra ▼ 2 dejanjih ......................j® Veroniko Desenttka, trd« vea ....L50 Za krii in svobodo, Igroka« t 0. dejanjih ......................J| U o d b k i oder: 4. ev. Tihotapec, 5. dejanj .......tt 5. xv. Po 13 letih. 4 dejanja......i« Zbirka ljudskih iger: Z naših gora....................L— 3. snopi C. Mlin pod zemljo. Sv. No- Sanje......................M 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........J&9 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. Jt 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjoia in Neža ..............J$t 20. snopič. Sv. Jnst; Liubezcn Marijinega otroka ..............JO PESMI IN POEZIJE: AkropoUa In Piramida ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................L— Balade in romance, trda vea. 1.25 mehka vet ................1.— Bob za mladi zob, trda vea........40 Naročilom Jo prUoHU denar, disi v gotovini, Money Order at poštne enamke po 1 al 3 centa, čt pošljete gotovino, rekomandiraflt pismo. Ne naročajte knjig, katerih M t eenikn. knjige pošiljamm poštnin« proste "GLAS NARODA" t9 CortUadt St^ Haw Tort 27. aprila: Deutschland. Cherbourg. Hamburg Mjnnetonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. maja: Mauretanla. Cherbourz 2. maja: Dresden. Cherbour*. Bremen 3. maja: France, Havre Vulcania. Trst Homeric, Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Mmnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. maja: Auitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bra-men 0. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer, Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogpe Sur Mer. Bro-men Republic. Cherbourg, Bremen 11. mala: Minnewaska Cherbour, Albert. Ballin. Cherbourg, Ham* burg Conte Biancamano. Napoli. Gpnov« 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. mala: Paris, Havre Berencarla. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam, Boulogne Bur M"r. Rotterdam Olympic. Cherbourg I-apland. Cherbourg. Antwerp*« Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen, Roma, Napoli. Genova 18. mala: St. Ix-ula. Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidente Wlsnn. Trat (Izlet) > Mauritania. CTierbour« George Washington. Cherbourg. Premen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. mala: France. Havr* Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. CherbourK Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnet^nka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg I,evlnthan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova 29. ma]a: Aquitania. Cherhourg America, Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. ma]a: lie de France. Havre (Izlet} Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoli. Genova te. junija: Paris. Harr® (IZLET) t«, julija: ' Be de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazal* ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da je pončen a potnih liMih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletno lo» košnje Yam ml lamoremo dati najbolj fta pojasnila ln priporočam^ ▼edno le prvovrstne brzopanJke. Tudi nedržavljani ramorejo potovati v stari kraj, toda preakrbetl d morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. C-, na generalnega naaelnlftkega komi-■ar j a. Glasom odredbo, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1920 se nikomur več ne pošlje permit po podil, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnifiki n-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STABEGA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi nova amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo rlfikl državljani dohiti avojo ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mote s katerimi so bile pred 1. Junijem 1028. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša is vodno 071 priseljencev letno. Do polovico te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, mol Je ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln l*>» Uedeld. oziroma fcoe ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih do-državljanov, ki so bili postavno prlpuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* kinj itd., ki spadajo v kvoto breo vsake prednosti v isti, po se sprejema nlksklb proienj si rtkansks vise Jo. STATE BANK p _____