^ vak dan r«n sobot. In praznikov. Usued daily except Saturday* Sunday« and Holidays 11 i PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote • UredaiAkl in uprsvnlikl prostori: 2097 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4004 r0_YEAR XXXVIII Cena lista Jf $100 So&Sgžfggg JTWUS S ŠLSTtUS! CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 5. FEBRUARJA (FEB. S). 1946 Subacrlpilon $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 25 merftki načrt glede nove meje med alijo in Jugoslavijo izzval odpor Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in »action 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorised on June 4, 101B. Uja naj bi bila začrta« ! preko sredine Istrskega polotoka [ARDELJ OBSOD1L NACRT irsko London, 4. febr.—Zdaj, ko se i konferenca reprezentantov ih velesil—Velike Britanije, i je, Amerike in Francije—v jndonu, da sestavijo mirovne igodbe najprej za Italijo in poza Rumunijo, Bolgarijo, in Finsko, bivše satelite ča, je Amerika predložila no-z načrtom glede začrtanja no-meje med Italijo in Jugosla-Ijo. Ta naj bi šla pred sredi-Istrskega polotoka, da ostane ,it pod Italijo. Italija naj bi obdržala tudi Ra-premogovni distrikt. Priča-je se, da bo Rusija pobijala eriški načrt, ki je v prilog liji in v Škodo Jugoslaviji, mes C. Dunn, pomočnik ame-državnega tajnika Byr-, ie predložil načrt glede no-meje med Italijo in Jugosla-ijo reprezentantom Sovjetske nije. Velike Britanije in Fran-e. Usoda Julijske Krajine, tero zahteva Jugoslavija, je kocki. Ameriški načrt je izzval ostre oteste s strani članov jugoslo-ske vlade, ki so prišli v Lon-na skupščino Združenih na-iov. Edvard Kardelj,, pod Napori za končan je jeklarske stavke Murray obsodil protista vkovni načrt Washington, D. C.. 4. febr.— Napori, da se stavka jeklarskih delavcev, ki r.e je pričela pred dvema tednoma, konča, se nadaljujejo. Neki federalni uradnik je izjavil, da skuša predsednik Truman izravnati konflikt, t Jeklarske korporacije še vedno vztrajajo pri stališču, da ne morejo zvišati piače, če ne bo zvišana cena jeklu. O tem vprašanju se vrše diskuzije. Voditelji jeklarske unije CIO so sprejeli priporočilo posebnega Trumanovega študijskega odbora, da se plača zviša za 18 in pol centa na uro dočim ga je Benjamin Fairless, predsednik korporacije United States Steel, zavrnil. V stavki, ki je ustavila produkcijo jekla, je zavojevanih čez 750,000 delavcev.. Philip Murray, predsednik jeklarske unije in Kongresa industrijskih organizacij, je obsodil protistavkovni načrt, ki je bil odobren v nižji kongresni zbornici zadnji četrtek. Avtor načrta je kongreenik Case, republikanec Iz Južne Dakote. ... r-- :----Murray je naslovil pifmcy pome organizacije." in i tdadn.k jugoslovanske via- kongresniku RaybUmu,-pred- "ker pisati tako, da je izjavil, "da je ameriški na- ^tku nižje zbornice, v kate-gioboko ^Jugo-4^ praW da ^ & po- stane zakon, omogočil izdajanje injunkcij proti unijam in v bistvu razveljavil garancije glede zaščite delavcev na podlagi delavskega zakona Voditelji unij Ameriške delavske federacije so tudi obsodili načrt. Mnenje prevladuje, da bo kljub opoziciji sprejet v revidirani obliki. avijo. Slovenci in Hrvati v ulijski Krajini so bili zatirani xi italijansko vlado 25 let. Ita-ia je šla v vojno proti zavezni-om in slednji zdaj ne upošte-ajo žrtev, katere je doprinesla uijoslavija, ko se je borila pro-Nemeem in Italijanom. Zdaj. »na skupščini Združenih naro-v govorimo o človeških pravili, stojimo pred provokacij-im izzivanjem teh pravic." Kaidelj je dalje rekel, da bi talija na podlagi ameriškegb ačrta obdržala dve tretjini slo-enskega ozemlja in dve tretjini irvaškega ozemlja na Istrskem olotoku. Jugoslavija bi sicer ohila Reko, toda to bi bila ne-nitna odškodnina za ozemlje 1 bi «a obdržala Italija. Sled-ja bi prav za prav dobila na-rtfdo čeprav je šla v vojno pro-^vezniškim državam. Sugestija, da Italija obdrži rst' i« zlasti razkačila Jugoaio-ane. Vlada maršala Tita je že rej naznanila, da bo vztrajala r' zahtevi, da mora Trst priti ^ Jugoslavijo. poznava se, da bo Rusija podala zahtevo Titove vlade, da *>ra Jugoslavija dobitf Trst. onflikt med Jugoslavijo in Ru-V> na eni strani in Ameriko na je neizbežen. Gotovo je, a bo Velika Britanija podpira-1 ameriško stalisče. K 1« Dunn zadnji četrtek >r™lo/il načrt glede nove meje "alijo in Jugoslavijo, so ga «re/entanti Velike Britanije ■Francije sprejeli na znanje, je Feodor Gusev, repre- Cal) HU,iie' izjaVi1, da , Mi8iJa reprezentantov štirih Ikj kmalu zapustila Lon-»on »n odpotovala v Julijsko ™jjim>. kjer bo študirala pro-rn na licu mesu. Ameriški ntant v misiji je Philip končanju študije glede začrtanja nove člani misije objavili Domače vesti Nov grob v Illlnolau Auburn, 111.—Dne 28. jan. je tukaj umrla Marv Ogrinc, rojena Obrez, stara 69 let in doma iz Prevale pri Sv. Ani, Štajersko. Nekje na zapadu zapušča brata, drugega brata pa v starem kraju, če je ie živ. Is Clevelanda Cleveland. — V soboto sta se poročila v Collinwoodu Frances Susel, hčerka družine Anton Su-sel, in John E. Wroclanski iz New Yorka.—Častno sta bila odpuščena iz armade Albert Jan-čigar, pri vojakih 37 mesecev, od teh 14 mesecev na Pacifiku, in Stanley Hrovat, v službi 3 leta, od teh dve leti v Indiji in Afriki. Ivan Zupan se poslovil Cleveland.—Ivan Zupan, starosta slovenskih urednikov v Ameriki, se je v zadnji izdaji poslovil od Glasila KSKJ, katerega je urejeval 21 let ali od u-stanovitve. Kot pravi, je resig-niral prostovoljno—radi rahlega zdravja. V svojem poslovilnem Članku pravi, da mu je "če danes žal, ker se je oprijel žurna-lizma, kajti posel urednika, posebno še slovenskega je tukaj v Ameriki najbolj težaven poklic ali nehvaležno delo, osoblto še za urednika kakšne velike pod me organizacije." In to vsled bi bili vsi zadovoljni, je nam, zemlja-rtdrfini&rffifbfie r. '.w "Kakor vsak urednik, je bil tudi Ivan Zupan deležen "trnjevih grmičev" in nanj so "zadnji čas tudi frčale newburške in lemontske puščice." In frčsle so vsled tega, ker je odprto kazal -voje simpatije do onih v starem kraju, ki so se pod partizansko zastavo borili za svojo svobodo. Njegova pozicija je bila vsled tega zadnjih par let res zelo težka. Te svoje simpatije je pokazal tudi v zadnji izdaji Glasih, v kateri je objavil resolucijo p,lede Jugoslavija, sprejeto na zadnji konven- a . Reuther razkril zaroto velebiznisa Kampanja ta odpravo kontrole cen Detroit. Mlch« 4. febr.—Walter P. Reuther, podpredsednik unije združenih avtnih delavcev CIO, je obdolžil Velebiznis zarote in omenil kamiianjo za odpravo kontrole cen Ta zarota je glavni vzrok, da' konflikt med avtno unijo in korporacijo General Motors še nI izravnan, Reuther je naslbvil telegram predsedniku Truitianu s pozivom, "naj javno pove ameriškemu ljudstvu, da se njegova administracija ne bo udala pritisku velebiznisa Mezde niso več sporno vprašanje v kontroverzi, ki ovira preureditev industrij za produkcijo civilnih potrebščin in sprejetje načrti polne uposle-nost. Sporno vprašanje so cene. Industrije z General Motoi Corp. in United States Steel Corp. v ospredju \\oiejo odpraviti kontrolo cen, da bodo lahko grmad lie ogromne profite v povojni dobi. To j* pčitna zarota velebiznisa. Zarota je vzrok, da so se pogajanja rntd avtno unijo in korporacijo General Motors glede končanja stavke Izjalovila." • . Reuther je omenil v telegramu, da je avtna junija sprejela priporočilo Trumahovega študijskega odbora glede zvišanja plače za 19 in pol centa na uro, dočim ga je korporaclja General Motors zavrgla. On je naglasil da mnogim stavkafjem preti e-vikcija in stradanjb, toda kljub temu bodo vztrajali v borbi za zvišanje plače. Sidney Hillman se vrnil v Berlin Berlin, 4. febr.—Sidney Hill- ,. .. man, predsednik ameriške unije cijt KSKJ ki je v direktnem na- Amalgamated Clothing Work- j «JJ*J«« ■^V^jffl^-1^ ers se je vrnil v Berlin po obi* I J*tolišk . domobranci v ku ruske okupacijske cone. On deželi. Objavil je tudi zlo- M>1 fn< H bTr ,ryUj Campbell, reprezen-^ Britanije, bo potis-spredje kontroverzno glede usode Tripolita-"najke. Eritreje in So-' julijanskih kolonij v ' Kuaijt je že naznanila, zahteval a poverjeništvo llUntJo. Njena zahteva ku ruske okupacijske je tudi načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij Pisatelj Phillips Oppenheim umrl London, 4. febr.—Sloviti pisatelj Phillips Oppenheim je umrl v svojem stanovanju na otoku Guernseyju. V 61 letih je spisal 160 knjig. Ob smrti je bil star 80 let. Švedska ne mara židovskih otrok Stockholm, švedska, 4. febr.— Posebna komisija je zavrnila predlog, naj Švedska da zavetje grupi židovskih otrok. Ti so o-troci židovskih beguncev. Apel za zavetje je naslovil švedski vladi svetovni židovski kongres. škrga zunanjega urada, vojnega ministrstva in admlralitete. Velika Britanija je proti temu, da bi se Rusija usidrala v severni Afriki iz bojazni za svoje kolonije. Drugo vprašan* se tiče reparacij. Sovjetska Rusija je že v septembru pretehlega leta naznanila, da bo morala Italija plačati vojno odškodnino v blagu in službi v vsoti $600.000.000 glasno prisego, katero so domobranci podali Hitlerju za njegov rojstni dan muhitlerjevski proslavi v Ljubljani dne 20. aprila in z njim vred prejeli tudi blagoslov Sicofa Rožmana. (Uredništvo Pros vete iell mr. Zupanu dolgega in lagodnega življenja v zasluženem pokoju.) Bivši avstrijski minister obsojen Spoznan je bil za krivega izdajstva Dunaj, 4. febr. — Dr. Rudolf Neumayer, finančni minister v avstrijski vlsdi, ki je sankcionirala združitev Avstrije z Nemčijo 1. 1938. je bil spoznan zn krivega izdajstva in obsojen v dosmrtno ječo. Neumsyer je bil eden izmed avstrijskih veljakov, ki so pozdravili naciste in združitev Av-strije z Nemčijo. Druga dva sta Arthur Seysa-lnquart, predsednik avstrijske vle.de v času iz-dajstvs. in Ernrt Kaltenbrun-ner, šef avstrijski elitne garde. Oba se morata zagovarjati kot voina zločinca na obiavnavi pred zavezniikem sodiščem v Nuernbergu. Nemčija. Kot priča proti Neumayerju je nastopil William* Miklas, * odločno opozicijo brit- nino. Velika Britanija in Amerika naj bi dobili $300.000 000, Rusija. Ju-goslavija in Grčija, žrtvi itali-; predsednik avstrijske republike janske agresije, p« ostalo vsoto, pred kspitulacljo pred Hitler-Velika Britanija in Amerika po- jem. On je na usodni lan ape-bijata predlog, ki določa, da mo- Ural na Francijo in Italijo za po. ra Italija plačati vojno odškod-, moč Francija se je takrat na- I hajsla v vladni krizi, Mussolini, Enotna fronta - na Japonskem < Vodja komunistične stranke pozdravljen Tokio, 4. febr. — Ustanovitev enotne fronte levičarskih in liberalnih grup ter formiran te koalicijske vlade, ki naj bi nasledila sedanjo, katere predsednik je Kijuro Šidehara, sta dobili zagovornike na masnem shodu v počast Sanzu Nozaku, voditelju komunistične stranke, ki se je vrnil v Tokio po šestnajstih letih izgnanstva. Cez 10,000 ljudi se je udeležilo shoda. Kot govorniki so nastopili Tetsu Katajama, tajnik socialne demokratske stranke; Hltoši Ja-makawa, vodja proletarskega gibanja; Kanjo Kato, predsednik Zveze delavskih unij, in Čozaburo Mizutani, vodja levega krila stranke socialnih demokratov. Nozaka je bil navdušeno pozdravljen. On je v svojem govoru orissl program enotne fronte. Izrekel se je za takojšnjo formiranje koalicijske vlade, ki naj bi nasledila sedanjo, kakor tudi za odstranitev na-zadnjakov, ki imajo še vedno važne pozicije. Program dalje določa razkosanje veleposestev In razdelitev zemlje med one, ki jo obdelujejo. Podržavljenj«? industrij in likvidacijo monopolov ter zboljšanje položaja delavcev, Cilejska vlada skuha * odvrniti stavko Santiago, Čile, 4 febr^-Vlada je stalila korake za odvrnitev splošne stavke delavcev, uposle-nih na polju nltretia. Grožnje z oklicem stavke je fiosledica konflikta med unijami In vlado Prrd enim tednom so se delavci spopadli s policijo in v bitki je bilo šest oseb ubitih In M ranjenih. ki je štiri leta podžigal Avstrijce ns odpor proti nacistom, pa je a ne I ignoriral Avstrija je postala del n«mškega rajha II maree I. Itftfi obnova debate 0 sporu med rusuo in anglijo Ameriika delegacija bo predloiila resolucijo KRITIKA BRITSKE POLITIKE V GRČIJI London. 4. febr.—Britski zunanji minister Ernest Bevin in Andrej Viiinski, ruski podkomi-sar za zunanje zadeve in načelnik sovjetske delegacije, se bosta ponovno spoorijela na seji člbnov varnostnega sveta Združenih narodov glede navzočnosti britskih čet v Grčiji. Višinski je dejal zadnji teden, da britske čete podpirajo grške fašiste in reakcijo in s tem ogražajo svetovni mir. Debata o britski vojaški intervenciji v Grčiji se bo obnovila danes na seji Članov varnostnega sveta. Bevin je v svojem odgovoru Višinskemu dejal, da komunisti v vseh državah vodijo prevratno propagando in ogražajo svetovni mir. < Ameriška delegacija je posegla v spor mad Veliko Britanijo in Rusijo. Naznanilo pravi, da je sestavila kompromisno resolucijo v upanju, da bo ta tvorila podlago sporazumu mod dr* žavama glede GrMje. Edward R. Stettinius, načelnik ameriške delegacija, je izrazil upanje, da boata Višinski In Bevin odobrila resolucijo. On bo konferiral z obema pred sejo članov varnostnega sveta. . Dernava se, da ho Bevin pri* tiskal na varnostni svet, naj sankcionira britsko politiko Grčiji. On je prej izjavil, da so britske čete v Grčiji z namenom vzdrževanja reda in miru. Moskva, 4. febr. — Sovjetske publikacije ostro napadajo britsko politiko in intervencijo v Grčiji. Uradna časniška sgen-tura Tass je objavila razgovor z grško levičarsko delegacijo, ki je dospela v Moskvo. Načelnik delegacije je Parzalidis, vodja koalicije levičarskih grup. On je dejal, "da ml podpiramp vse argumente sovjetske vladS, nanašajoče se na kontroverzo glede Grčije." Revija Novi čas je objavila u-vodnik s trditvijo, da je navzoč* nost britskih čet v Grčiji odprto vmeftavanje Velike Britanije v zadeve male državice. Brtitsko intervencijo v Grčiji jo obsodila tudi Pravda,glasilo ruske kpmu* nistične stranke. Darlan sklenil kup-čijo s Hitlerjem Zarota proti britskemu imperiju Nuernberg. Nemčija. 4. febr.— Na obravnavi pred zavezniškim sodiščem proti vodilnim nacistom, ki so obtoženi vojnih zločinov, je bila razkrita kupčija med francoskim admiralom Darlanom in nemškim diktatorjem Hitlerjem I.. 1941. Darlan je bil takrat podpredsednik francoske vlade Kupčija je bila zarota, katere cilj je bil uničenje brltskega imperija. Darlan je dal zagotovilo Hitlerju, da bo Sirija postala nemška zalagalna baza v zvezi s pripravami za nemški napad na Sueški prekop. Zarota je bila razkrita z objavo dokumentov nemškega zunanjega ministrstva. Dokumente je zbrala ameriška prosekucija na obravnavi prqtl nacistom. Darlan se je s knp&Jo obvezal, da bo lutkarska vlada v^Vichy ju podpirala Nemčijo V vojni proti zaveznikom v zameno za nejasno zagotovilo, da bo Francija dobila tretje mesto v novem svetovnem redu. ki sta ga nameravala postaviti Hitler in Mussolini. Darlan je bil znan kot sovražnik Velike BriUnije. On je bil umorjen v Alžiru 24. decembra 1, 1942, kjer je bil takrat načelnik civilne administracije francoske Afrike. Napadel in umoril ga je neki francoski državljan. Iz dokumentov je razvidno, da se Je Dsrlan sestal s Hitlerjem, nemkkim zunanjim ministrom Rlbbentropom in Musso-linljem 13, maja l 1941 in takrat sklenil kupčijo a nemškim diktatorjem. Sedei svetovne organizacije izbran New York, 4. febr.—Posebni odsek Združenih narodov Je izbral sedež za svutovno mirovno organizacijo. Ta naj bil nu o-zcmlju 2800 akrov v bližini Stjtnlorda. Conn Prej so sodili, ds bo sedež v Hyde Psrku N, Y, na posestvu pokojnegu predsednika Roojevelta, Člani pod odseku Združenih narodov so od|K)tovali v London, kjer bodo poročali o svoj! odločitvi. Nov britski poslanik za Rusijo I^ndon, 4. febr.—Maurice D, Peterron Je bil imenovan za novega brltskega ;*>slanika v Moskvi, On bo nasledil Archibalds C. Kerra, ki je lesigniral. IV ter son je bil doslej britski poslanik v Turčiji | - ' AmerUki parnik zadel ob mino Atene, Grči le, 4. febr.—Ameriški pain'k Amos Krndal je zadel ob mino v Aeginkkem zalivu. Kmalu poten, se Je potopil. «*ni posadke so se rešili. Truman usrflerja zunanjo politiko Obramba državnega tajnika Byripesa Washington. D. C., 4. febr. Predsednik Truman Je odgovoril kongresnikom in senatorjem, ki kritizirajo državnega tajnika Jamesa F. Byrnesa, zaeno pa jih opozoril na dejstvo, da on, ne državni department, usmerja in določa ameriško zunanjo politiko. "Department ne izvaja zunanje politike, če je predsednik ne odobri," Je rekel TrUman, Trunikn je jmmIuI zadevno izjavo na sestanku s časnikarji. Poudaril je, du je on odgovoren za vse odločitve v usmerjanju zununje politike. To je Ml odgovor nekemu časnikarju, ki je vprašal Tr umuna, ali su strinja z zunanjo jMilitiko državnega departments v nekaterih latinskih republikah. Nekateri vplivni senatorji kritizirajo Byrnesa, ker se je uklonil pritisku sovjetske vlade na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Ko je Byrnes prevzel vodstvo državnega de-partrnenta, so se slišali očitki, da je prežet s prodaodki proti Rusiji, zdaj pu se slišijo kritike, da je šel predaleč na konferenci v Moskvi, ko je pristal nu koncesije v prilog sovjetom. Hladnost napram Hyrnesu Je bila demonstrirana, ko se je vrnil i/ Moskve v Washington Na letališču ga Je sprejel iti (pozdravil samo en član Trumanovega kabineta — generalni pfištar llunnegan, ki je načelnik osrednjega odbora demokratske stranke. Časnikarji so spi svili Truma-na v zadrego z vprašanji, all so bili sklenjeni dodatni dogovori, ki d'jslej še niso bili razkriti, na konferencah velike * trojice v Jalti na Krimu in v Potsdamu Nemčija, Truman ie vprašanja ignoriral. Byrnes je prej razkril tajni d<»govor, ki je bil sklenjen na konferenci v Jalti. Rusije je na podlagi tega dog<»vora baltiške državice v okviru sovjetske unue Ameriika vlada bo priznala anektijo PRELOM S ŠPANIJO NA VIDIKU Waahlngton. D. C.. 4, febr.— Diplomatični krogi so napovedali, da bosta Amerika in Velika Britanija uradno priznali, da baltiške državice spadajo v okvir Sovjetske unije. Te so Litva, Estonija in Latvija. lati krogi so itrazili mnenje, da bosta Ameriks in Vslika Britanija, ki izvajata slično zunanjo polKikn, priznali, da so baltiške državice sovjetske republike. Pojuvilu so se tudi znamenju, da bosta prelomili diploma-tične in ekonomuke odnošaje s Španijo pod diktaturo generala Franca. Rusija ne priznava Francovega režima. Gotovo je, da bosta Amerika in Velika Britanija priznali vladi v Humuniji in Bolgariji po reorganiziranju, Pot priznanju se je odprla na Konferenci zunanjih ministrov treh velesil, ki se je vršila v Moskvi. Načrti glede mirovne konference, ki se bo vršila v maju, bodo Izvedeni. Na tej bodo razprave o mirovnih pogodbah za Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko, bivših satelitov osišča. Skladi Litve, Ectonije In Lat-vije, katere je federalni zaklad-ni department "zamrznil" na odredbo pokojnega predsednika Rooiev^a, ko so ruske ti te o-kuftfrale baltišl« državloe 1. 1940, bodo sproščeni. Ko so Husi oki plrajl baltiške diiaviee, je takratni državni podtiijnik Suinnei Welles izjavil, da Amerika ne bo nikdar priznulu aneksije, ki Je sledila ruski agresiji. Rusija dosledno trdi, da so vlade baltiških državic vložile »eticije I. 1940 za uključitev v Sovjetsko unijo In da so bile te vlade pruvilnn izvoljene in kot tal.e predstavljale ljudstva. S priznanjem bo končan xsstoj, ki Je nai-tsl pred |>e'lml leti in povzročal komplikacije. Poljska bo dobila veliko pomoč Načelnik misije UNRRA orisal program Vsršavs, Poljska. 4. febr.—Organizacija Združenih natodov za pomoč in obnovo (UNRRA) Je naznanila, da bo Poljska dobila pomoč v vrednosti $471,-000,000 v tein letu. Pomoč bo ukljutevula milijon ton'živil in drugih jMrirebžčin. Pomožni piogrsm j« orisal Charles M. Drurv, načelnik misije UNKKA na Poljskem. Vlada v Vur&avi upa, da bodo odmerki živil /u ijorameznika zvišani na 2000 kuMrlj dnevno. O-ni, ki pridelujejo živila, ne t*>do deležni pomoči. To velja za krmrte v imdežrNkih krajih. Administracija UNRKA bo sodelovala tudi v prizadevanjih za rehabilitacijo Poljske. Ker je Poljska silno trpoiii v teku vojne, je (Mirnoč nujno potrebna llitlei jeve armade so oropale in opustošile deželo, ki je bila prva žrti v nueijske agrnsije. Poleg živil in trugih potrebščin Imi Poljska dobila od IJNRHA tudi poljedelske stroje (< / 100,000 toi. I«mbaža In lft,- 000 ton volne, Uradniki UNRRA sodijo, da bo pomoč omogočila okrevanje poljskega gospodarstva ob koncu tega leta. dobila pravico do okupacije Ku- 1 tlakih otokov in Južne ^ kcnu, je *a bol neizogiben. Končan bo šele tedaj, kp'Jsr bo konec imperializma. Dokler bo veljalo načelo, da se bo vsaka drsava "držala svojega,n kar je kdaj nsropsla in zarobila v svrbo izkoriščanja sa svoje ali privatne fciterese, se bo svet še nahuial v džungelski civilizaciji. ai Sploh pa tudi ts boj med Anglijo in Rusijo ni nič novega. Je le obnovitev sto let starega imperialističnega boja, ki je z ruske strani prenehal za kratko dobo le po veliki ruski revoluciji. Ni pa prenehal z angleške strani, kar je tudi vzrok, oziroma eden od vzrokov, da je prišlo do zadnje vojne, do mbnskovske kupčije, do pakta med Berlinom ln Moskvo etc. Ko je Churchill naznanil, ds bo Anglijs "obdržala vse, kar ima" in da on "ne bo predsedoval likvidaciji britskega cesarstva," je Moskva v tem videla možnoat obrtove starega angleškega boja S roti Rusiji. Še več! Ako Anglija poatape dominantna sila v vropi po zrušenju Nemčije, se Rusiji ni Čuditi, ds ae je apustils z njo v boj zs dominacijo Kvrcpe. Ali bo ts ails ona sil pa Anglija! Brez evropake federacije sploh ni druge'alternative. ★ V tem boju ima Rusija vse prednoati. Prvič Je kontinentalna drisvs, po obaegu tudi največja na svetu. Drugič ima med evropskim delavstvom veliko političnih priyrSencev—komunistov in drugih. Poleg tegs igrs v Jugoslsviji, Bolgariji in Čehoslovakiji večjo vlogo tudi slovenstvo. V vseh teh deželah je milijone pre-proatih kmetov in tudi drugih alojev, ki so vneti rusofili vsled slovsnstvs. Ta čut ae je v vseh teh državsh zelo rszvil pod nscij-skim peklom. Sej čitsmo iz pisem, s kakšno vero ao gledali v Jugoslaviji proti Rusiji. Boltfaraka fašistična vlada si valed tega sploh ni upala napovedati vojne Ruaijl, " Enako navdušenje za Rtieijo ae je po monakovaki kupčiji razyilo tudi med Čehi in pozneje tudi med Slovaki. Poljake je Rusljs odtujila valed tiste nesrečne in nearamne pogodbe s Hitlerjem z razkosanjem PolJ-ske. Zato se ni čuditi, če je med Poljski toliko mržnje nsprsm Rusiji. Potolsžiti jih skuša s tem, da jim je dsla velik kos čistno nemške zemlje, ksr ae zna prej ali slej matfevatl. Vaa ta dobra volja na jugoslovanskem Balkanu in v Čehoslovakiji je za Rusijo v tem boju za dominacijo Evrope velikega pome* na. Sigurno je, ds je dsnea z Balkana, is centralne ln severovzhodne Evrope ne more nihče pregnati, ne z rjovenjem, ne z orožjem. So tudi dobri izgledi, da si bo ts del Evrope ustvaril boljšo in popolnejšo demoknjiijrf kot jo je poznal kdaj v preteklosti. In to enostavno iz^^zloga, ker bo bazirala na bolj zdravi podlagi-^na socislistični in zadružni ekonomiji, kakor tudi na kulturnih vrednotah zapada. Teh vrednot ne bo mogel izbriaati niti noben ruski vpliv, to je ako bi jih sploh hotel. Sigurno bi se tudi grške ljudske maae bolje in avobodneje počutile pod rusko sfero kot ae počutijo danea pod peto korumpirane reakcije, katero vzdržujejo na vladi angleški bajoneti. * Kaj se godi v severni Perziji, v Arzebejanu, avetovni javnosti ni dosti znano. Znano nam pa je, da je v Perziji doati olja, katerega ima v zakupu angleški in deloma tudi ameriški kapital kot "mlajši partner" prvega. Znano nam je, da od izkoriščanja tega ol'a nima perzijsko ljudstvi) nobenih koriati, kajti poberejo vso rento perzijski šahi in drugi vladarji. Molotov je zadel na vacj črti, ko je dejal, da ao v Perziji "sami tlačani, korupcloniati in dosti olja." To velja na splošno zi ves arabakl avet z edino izjemo glede olja, ki ae ne nahaju povsod. Znano nam je tudi, da stn bili Anglija ip Ruaija v laseh radi perzijskega olja še za časa carizma Ta boj se je pričel pred okrog pol stoletjem. Leta 1»07 ata Anglija in Ruaija napravili kompromis s tem. da sta al razdelili Perzijo. Ruaija je dobila evojo sfero v aevernem, Anglija pa v južnem delu. Cefflralna Perzija, v kateri do danes še nlao našit olja. je poateU^nevtralnl" pas. Po veliki revoluciji se je boljftevlftka Rusija pod Leninom odpovedala tistim imperialističnim, kakor tudi vsem drugim allčnlm koncesijam. V tem boju proti angleškemu imperializmu je Moskva zopet obnovila zahtevo za "afero vpliva" v severni Perziji. Ker perzijska vlada, ki je "ljudska" !e po Imenu, faktično pa predstavnica vladajočega razreda in dekla tujega kapitala, o tiati zahtevi ni hotela nič slišati, zato je bila hitro strmoglavi jena Seveda na pritisk Rusije. Zgodilo se je nekaj podobnega kot par let prej, ko Je velika trojica strmoglavila bivšega perzijskega vladarja, ker Je koketiral z nacijskimi agenti in ae Hitlerju nameraval odprto pridi užiti. Kar ae tiče sedanje situacije v perzijakem Arzebejanu, Je zavita v meglo. Toda nam ae dozdeva, da sovjetski agentje nlao imeli posebnih težav pri organiziianju avtonomnega gibanja, kar teheranska vlada z Anglijo vred »matra za notranje vmešavanje. Anglija je v resnici zsdnta. ki je moralno upravičena do kakšnega zgražanja glede notranjega vmešavanja v tujih državah. V vsej zgodovini «e m nobena ava toliko vmešavala kot ae je ona; a to politiko si je sploh zgradila največji imperij vseh Časov. NA aedsnjo delavsko vlsdo m veda ne pade ts krivda, ksjti ona Je le podedovala Imperialistično dedščino. Ampsk po vaeh videzih je tudi ona pripravljena Iti po že uglsjeni Imperialistični poti. Ksr v tem boju šteje, je angleški Imperializem, ki noai veliko krivde za obe svetovni vojni. Nam ne bo nič šal. če ga Moskva uniči, to je. če ae prt tem procesu tudi sarma ne bo nalezla iste bolezni In v tem je nevarnost, kskor tudi, ds ae iz vse»!a te^a boja izcimi nov avetovni požar, ki lahko pogoltne vae. DH. NEUBAUR IN NADA KRAIGHERJEVA NAPRAVI-LA GLOBOK VTIS Ccrsopolla, Ps,—Nekaj glavnih točk iz govora Nade Kraigherjeve in dr. Roberta Neubaurja (tretji član misije Gojko Ratko-vič rsdi bolezni ni bil nsvzoč) na ahodu v Pittsburghu dne 22. januarja. Nada Kraigherjeva se je omejila v svojem govoru, rsdi odmerjenega čass, na delo, ki ga je doprineslo jugoslovansko žen-stvo zs zmsgo v tej borbi ns življenje ln smrt, ter stališče, ki ga zavzema sedaj in kakršnega je imela pred vojno. Žena je bila, ki je morala skrbeti zs dom in vojsko. Ksko in kje ae bo dobil živež, obleka in obuvalo za prebivalstvo doma in za borce po gozdovih. Opravljala je poleg avojih tudi večinoma vsa moška dela, stregla in oskrbovala ranjence, služila na iz-vidniški službi ter ae borila ramo ob rami v vrstah partizanskih borcev. Tudi na njo ao streljali, jo preganjali po strašnih koncentracijskih taborih, jo pretepali, poniževali in zasramova-li. Nobena ženaka med petim in petdesetim letom nI bila var-ns svoje čssti. Rekls je: "Mnogim izmed vsa, posebno med starejšimi, je znano, kako malo je štela žens pred leti pri nas v družabnem oziru. Slabo je bilo v Sloveniji, še slabše po drugih delih Jugoslavije, s najslabše na jugu države, tyer je bila žena pravs sužnja, navadno tovorno živtnče. Ksdar je tam žena rodila otroka ženskegs spola, ae za to tam sploh ni nihče brigal. Ks-dsr je rodila sins, je morsls iti že čez tri dni delsti na polje, med tem ko je mož doma zadovoljno na divanu pušil pipo, aprejemal oblake in Če8titke avojih znancev in jih pogoščal z ra-kijo. Vaega tega tam ni več ter tega nikoli več ne bo. V tej atrsšni borbi je jugoslovsnska žena na najbolj temeljit način dokazala svojo vrednost, si pridobila moževo zaupanje in enakopravnost, dosegla volilno pravico ter tako stopila v vrato drugih svobodnih žen. lati dan pred tem ahodom je imela nagovor v angleščini na ameriške prijstelje jugoslovan-skega naroda, večinoma profesionalce in odlične trgovce. Harry Davenport, velik zagovornik našega naroda, nam je povedal, da ni ostslo nobeno oko suho, ko je razklsdsls skozi kako grozovito trpljenje je prešel naš narod in koliko še sedsj trpi rsdi bolezni, pomanjkanja zdravniških in sploh vaeh drugih potrebščin. "Nikoli več," je vzkliknil Davenport, "ne bomo naaedli in verjeli lažnivi m poročilom in nstolce-vsnju, kakršnega je bilo polno zoper vašo deželo po nsšem časopisju!" Radi tega amo prepričani, da bo ta mialja mnogo pripomogla do boljšega razumevanja med obema narodoma. Dr. Neubaur Je govoril v ar-bohrvaščini. Opiaal nam je boje z okupatorjem, kako ao včasih po več dni atradali, kadar ni bilo ničeaar za pod zob, ter kako ao ai privoščili dobrot, kadar ao imeli srečo, da ao odvzeli aovraž-nlku bogato zalogo živeža, namenjeno za njegove čete. Orlasl je, kako atrašno je dežela opu-stošena Vaai je požigal okupator In domači izdsjslci, s mostove in železniške proge ao rušili partlzsni in aicer vae in kar ao mogli doaeči. Daai nlao nikoli izgubili vere v končno zmsgo it> se zavedali, da bodo morali to nekoč zopet graditi, ao bili po drugi atrani trdno prepričani, ds je to rušenje neobhodno potrebno, ker aovražnik vsled tega ni mogel gladko premikati čet ter je moral radi tega brezobzirne ga boja držati v deželi veliko armado. ki bi jo drugače z uspehom uporabljal na drugih frSn-tah. Povedal je, kako ao morali biti oprezni pri vsaki priliki. Prikrivati ao mors I i marsikdaj drug pred drugim, da je bila na ta način dana najmanjša možnoat. da bi aovrag izvedel zs njih skrite bolnišnic« In položaje in bi ne bil nsprej poučen o njih akcijah. V slučaju da je bil kateri partizan ujet, ae je sovrag poslužil vseh mučilnih sredstev, da bi izsilil iz njega kake informacije. "In verujete," je pou-darjal dr. Neubaur, "koliko načinov mučenja je iznašla človeška zloba od začetka človeškega razvoja, ni Nemec nobenega pozabil, nasprotno še mnogo novih jttklenakih načinov sam pridjal. Posluževal ae je vseh od zbada-nja pod nohtovi pa do najbolj okrutnih in nizkotnih sredstev, katerih ni mogoče zapisati ali z besedo izf*ziti. Ni čuda, če je kdo omagal, tods česar ni vedel, tega ni mogel izdati. Teh, ki so se temu uklonili, pa je bilo razmeroma malo. Velika večina, in to moških in žensk, je raje prenesla vae muke in največkrat končno to plačala z življenjem kot da bi omagala. Tako je bila močna vera teh ljudi za ideje njih borbe. Znano vam je, je nadaljeval dr. Neubaur, kakšen razdor in sovraštvo je vladalo med raznimi narodnostmi v predvojni Jugoslaviji. Ako ni drugega dobrega ts vojna doprinesls, je to, da je odpravila nekdanje sovraštvo in združila vse njene nsrode v eno celoto. Skozi dve vojni smo šli, s sedaj moramo izvoje-vati še tretjo. Vojno zoper opustošenje, bolezen, pomanjkanje. Naj nam dajo deset let priložnosti, pa bo svet videl, kaj bomo napravili iz »stare Jugoslavije. Še mno£o stvari nam je razložil in povedal bi nam bil rad še mnogo več in mi bi ga bili poslušali ksr naprej. Razkladal nam je tako živo in prepričevalno, da amo kar strmeli in marsikateri pritajen vzdih in prikrit stok se je izvil iz prs. Čas je bil pa omejen, odpotovati so morali naprej kmalu po polnoči in ga je začel celo zborovodja opozarjati, da mora nehati. Moram še nekaj pristaviti. Ko sem opazoval ts dva odposlanca človekoljubja, so mi prišla na misel pisma naših staršev, sester, bratov: "Ne morem Ti povedati, skozi kakšne strašanske grozote smo Šli zadnja Štiri leta!" Zazrl sem se v Kraigherjevo in zsčutil sem kskor da nosi ta drobna junakinja pezo trpljenja vsega slovenskega žen-stva na svojih slabotnih plečah. Ko sem poslušal kako skromno pa vendar tako gsnljivo razklada trpljenje evojega naroda, sem zsslutil v njej vso milino, neskončno požrtvovalnost ln dobroto slovenske žene, naših mater in sester. "Naši živci ao tudi mnogo trpeli . . ." čitsmo dslje v nsših pismih. Ko govoriš z dr. Neu-baurjem, nehote opaziš zdajin-zdaj njegove hitre, nepriČakovA-ne kretnje, nsgel poizvedujoč pogled, kot da bi bil še vedno na preži, od kje ae bo prikazal amrtni aovrag. Občutiš, kakor da ae ne počuti dobro v tej veliki gneči med samimi zdravimi, brezskrbnimi ljudmi, ds ai želi nszsj med vedno zelene slovenske gozdove, kjer vlsds tihots, med svoje ranjence, od katerih kljub velikim bolečinam ne Ču-je ne pritožbe ne stoka. V hipu pride spoznanje: Saj to ao vendar ljudje iz naših pl-aem, iz naših časopisov, o katerih poslušamo po radiu, parti-zanski borci, junaki ljudskih pripoved, heroji nove peami, katere je uaods čudežno ohrsnils, ds širijo in čuvsjo nove ideje, da oznanjajo ljubezen in človekoljubje, zavračajo laž in razkladajo resnico, katere ne more nihče ovreči. Želimo, da jih zopet vidimo in slilimo in da jim bo takrat več časa na razpolago. Upamo, da bodo povsod dobrodošli in kdor ima priliko in arce na pravem mestu, jih naj gre poslušat, ne bo nikomur žal! Shoda se je udeležilo kakih tristo oseb. Kolekta je znaSala okrog 900 dolarjev. Največ so darovali Hrvatje. Mislim, ' da trije po sto, nekako toliko ali več po 50 dol., ostali manjše vsote. Nabralo se je tudi nekaj konzerv za jugoslovansko deco. Hrvatje so zapeli nekaj pesmi ob spremi j sn ju tsmburic zelo dobro. Štiri lepe hrvatske devojke v lepih kostumih so ljubko zaplesale kolo ter izvrstno izvedle kozaški ples. Gospodična Klun ni menda še nikoli tako krasno razvila svojega glasu, kakor pri otvoritvi te prireditve, ko je zapela ameriško ln vseslovansko himno, kateri amo jwmagali peti vsi. Vene. Paldch. HVALEŽNOST BOLNIKA Homer City« Pa.—Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem vaem, ki ste me obiskali v bolnišnici in potem na domu. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste mi za zdravilo poslali voščilne karte. Nikdo ne more verjeti, koliko je vreden obisk v bolnišnici. Dokler č}ovek ne zboli in ne okusi žalosti, tega ne ve. V bolnišnici aem bil od 22. av-gusta pa do 24. decembra lanskega leta, nakar ao me poslali domov za mesec dni. Jutri, 24. januarja, pa bom moral iti zopet nazaj, ker se mi noga še ne upog-ne dovolj v kolenu in mi jo bo moral zdravnik s silo upogniti. Kaj in kako bo, še ne vem. Vem le, da bodo zopet velike bolečine. Upam in želim, da ne bo huje kot je bilo od kraja, kajti ležal aem na hrbtu 68 dni neprenehoma. Obrniti se sploh nisem mogel, kajti bil sem v mavcu do pasu. Ko človek leži v taki mi-zeriji,' mu pride vse na misel, tudi najhujše. Čeatokrat se te polasti popoln obup. Toda Če či-taš časopise in pisma, ki danes prihajajo iz stare domovine, pa izprevidlš, da nisi sam mučenik, ampak jih je na milijone, ki prav tako ali pa še huje trpe. Ta misel ti da nekoliko tolažbe. Na koncu pa se še enkrat najlepše zahvaljujem mojim sorodnikom in prijateljem za obiske! Joseph Modic. USTANOVNA 8EJA PODRUŽNICE SANSa V OKROŽJU 8DD Detroit, Mich.—Prva seja novoustanovljene podružnice SANSa ae je vršila 20. januarja v Slovenskem delavakem domu, kjer ima svoj aedež. Podružnica je imela takoj ob ustanovitvi 62 Članov, na omenjeni seji pa jih je bilo navzočih 53. Brat Joe Kotar je otvoril sejo in napravil kratek in tipičen nagovor. Na koncu govora pa je vprašal prisotne člane in članice, ako se strinjajo z idejami te organizacije. Odgovorili so z burnim aplavdiranjem "da" in da gremo naprej z delom ter da smo pripravljeni delati roka v roki za pomoč naši razdejani stari domovini. Nato ao bila Či-Una imena društev, ki ao poslala svoje zastopnike in darils. Slovenski delavski dom je daroval $100, zastopniki ps so John Kralj, R. Zore in Anton Kerzis-nik. Društvo 518 SNPJ je dsro-vslo $25, zastopnika Louis Stros-berger in Ciril Rsnt, društvo Novo življenje št. 4339 IWO ds-rovslo $25, zaatopnika Rozi Kim in John Bahor. Nato je bil izvoljen sledeč odbor: predaednik Joseph Kotar, podpredsednica Mary Rant, taj- Volni veterani člani avtws unile CIO. so se pvttallli evolim tovarišem m pškotnl Uniji prod tovorno General Motors v La Grsagu. IIL TOREK, 5. PEBRUAPTS .1|t nik Frank Modic, blagajnik John Kralj, zapisnikar Michael Gre-gorič; nadzorni odsek: Rozi Earn, Helen Kerzisnik in Rudolf Zore. Imamo tudi organizatorje. Predlog je bil za tri, nominiranih pa je bilo osem. Kaj se je potem zgodilo? V^eh osem je nominacijo sprejelo in bili so vsi izvoljeni. To kaže, da med nami vlada veliko navdušenja ln zanimanja za naše brate in sestre v stari domovini. Nekdo je vzkliknil, "živijo bratje in naprej z delom za združeno Slovenijo v federativni ljudski republiki Jugoslaviji!" Brat Kotar je nato priporočal organizatorjem, naj gredo takoj na delo, nato pa pristavil, da bo prispeval toliko dolarjev, kolikor Članov bo pristopilo na , tej seji. Takoj so jih vpisali še 14 članov, tako da jih je sedaj 62, kar pomeni, da stane brsta Ko-tarja nič manj kot $62. Članstvo br. Kotar ju čestita na njegovi velikodušnosti. Omenil pa še nisem naše največje in najmočnejše hrbtenice tega gibanja, nan^peč gospodinjskega kluba SDD, kateri je imel tudi svoje zastopnice na tej ustanovni seji, ki so prinesle lep dar v znesku $167. Gospodinjski odsek sta zastopali sestri Frances Božič in Mary Rant. Organizatorji pa so sledeči člani in članice: Louis Strosberger, Ciril Rant, Anton Kerzisnik, br. ?, sestra Polona Kralj, Antonija Gosnikar, Frances Kapel in Mary Rant. Naj omenim tudi našo gostil-ničarko mrs. Sury< poprej Mary Rupar, ki je tudi prispevala lepo vsoto v znesku $30. Ona je vedno pripravljena pomagati vsaki dobri akciji. Najlepša hvala, Mary. Upam, da ne bo nobenega Slovenca, ki bi stal np strani kot neveren Tomaž, če$, kaj me bri gajo bratje in sestre v stari domovini, samo da sem jaz sit. Tako sebično stališče ni bratsko, še manj pa. partizansko. Kateremu resnica še ni odprla oči, mu bo prej ali slej, kajti resnica pride vedno na dan. Seje naše nove postojanke se bodo vršile vsako prvo nedeljo, pričetek ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem dorqy, 437 S. Livernois. Naj še omenim, da vlada v Slovenskem de lavskem domu sedaj precej živahnosti, odkar je prevzela os-krbniško delo Frances Kapel. Včasih se tudi malo zavrtimo. Frank Modic. tajnik. UfiPEdEN SHOD PODRUŽNICE 73 SANSa Hormlnlo, Pa.—Shod podružnice 73 SANSa, ki se je vršil 20. januarja v Herminieju, je bil > velik uspeh v finančnem in mo ralnem oziru. Skupaj smo zbra li $207 za sirote v stari domovini. Po $10 sta darovala Louis Palčič iz Green?burga in Frank Shuster iz Irwir^a. Po $5 pa so darovali sledeči: Louis Podbev-šek, Martin Podnevšek (Hutchinson Mine), Mike Stern, Anton Zornik, Marie Zornik, miss Mary Bol tin, Math Drop, Louis Fli-sek, Andrej Bartel, Jacob Jelšo-var (vsi iz Herminieja), Joseph Paulich iz Slickvilla, dalje Mary Mihevc, Anton Cerk, Anthony. Cerk ml., vsi iz Haidenvilla pri Greensburgu, ter Louis Ravnikar iz Wyana. Ostali pa so darovali vsote, ki znašajo manj kot $5. Vsem najlepša hvala! , Torej uspeh je bil vsekakor zadovoljiv, ako upoštevamo, da smo imeli zelo malo časa za oglaševanje, to je samo teden dni. Kako je priredba potekla in ksj vse amo imeli na programu, ne bom podrobno opiaoval, ker vem, da Je danes malo pro-stra v Proaveti radi mnogih dopisov, vender pa naj v glavnem podam jedro programa. Poroč-nics Nada Kraigherjeva je prišla iz Pittsburgha v družbi Vidmar-jevih, George Vitkovich pa jim je bil za kažipota. Tudi on je na shodu spregovoril nekaj besed ter opozoril na shod v Pittsburghu, na katerem imata naato-piti dr. Zore. Joško Oven in več drugih govornikov. Med nami amo imeli tudi predsednika Rdečega križa v Herminieju mr. Armourja in njegovo hčerko Geraldino, ki nam je zapela ameriško himno, ns klsvlr ps jo je spremljala miaa Mary Penman. Mr. Armour je tudi ■pregovoril nekaj besed in epe-Ursl za pomoč jugoslovanskim si rots m Torej val, ki morete ksj žrtvo- vati, pridite tiče Ijite sm< Vsi verni prejer oomoči Nado povedala Dopisnim trebščin lanskega je Pr Pc dje prva Pozneje Vendar ami daj le ta tem te Bates vert tion bodisi obleko ah j s k podpisanemu K, obleke, prinesite al, ob večerih med J** osmo uro. ^ i tisti, ki ste še ^ i Tomaži in sumite da prejemajo naši bratje ,n L-i od nas, bi morali Z Kraigherjevo, ko nam -- na shodu s kakšnim veseljem so tamh rojaki prejeli pošiljate^ v mesecu febrj - leta. Ta pošiljatev dospela z ladjo v Split, "" pomoč, ki je dospela >je so prišle tudi druge in pomoč ameriške vli iar je bila prva ladJa ameriških Jugoslovanov m j so bili najbolj potrebni Ob zaključku rečem saij^ Ako nočete sami darovati blag in plemenit namen,«, i pa molčite in ne odgovJ! od plemenitega dela dm rojakov. Vabim vas tudi, da stopite k podružnici 73 SA1 Vzpored na shodu je vodil ml., pri razdeljevanju in prodaji revije Lib od krožka 52 SNPJ pai Vozel in Thelma Lape, Frank Gradišek, Joe Topinki Joe Bates ml. Anton Zornik, tajnik 73 SAH ZAMENJENO PISMO Wausaukeo. Wis.—Pred dnevi sem prejela pismo iz sta domovine, ki je bilo pravilno slovljeno na moje ime in nai in sem bila prepričana, da je mojega brata. Ko sem pismo prla, sem videla, da je cen pomotoma vtaknil neko dri pismo v kuverto, ki je bili slovljena name. Ker je mok da ga bo omenjena oseba, kati je bilo namenjeno, čitala, i da se priobči. Zadevno pismo je bilo slano iz Ljubljane dne 9 1945 in nosi podpis: "Ančka mož in otroci. Naslov: Ana dič, Ljubljana, Jelačičeva Jugoslavija." Pismo se glasi: Draga sestra Mici!—Po dol petih letih se tudi jaz ogl Tebi, moji dragi sestri Mici, tako dolgi in strašni vojni, smo več mislili, da bo sploh minila. Veliko smo presta trpeli glad, da smo se prežii Nobeno pero bi ne moglo q sati to, kar smo mi doživeli, hot in preganjanja od str okupatorja. Težko smo mo: delati in skrbeti za vsakda kruh, ki ga je bilo tako mil A vse je minilo. Tudi to je minilo, da so p« okove od nas in se nam je prla svoboda, katero smo vsi I ko željno pričakovali. Svobod smo in vedno smo Te imeli v slih tam preko morja. Sd nam je svoboda dala vse, nam je okupator preprečil, leč je Tvoja nova domovi draga sestra, a sedaj nisi več ko daleč, ker je svoboda « gočila, da Ti lahko po petih 1< napišem par vrstic. Pisala i tudi dragi sestri Urški, a Vse, kar je bilo poštenegs med našim narodom, Je šlo v gojwjp-ve in na planine. Začela se je gigantska borba na življenje in smrt. Bilo je vprašanje življenja ali smrti. Toda dobili so se tudi izdajalci svojega lastnega naroda. Kričali *>, da se borijo za vero, v resnici ^so pa služili okupatorju. Izdajalci so bili večje svinje kot pa Nemci in Itall-jsni. Tudi jaz sem se v Srbiji prebil v gozdove in se pridružil srbskim partizanom. Borili smo te proti sovražniku v va«h krajih do bolgarske meje. Tam smo pozneje navezali stike z rusko armado in potem skupno prodirali preko Srbije. Bosno in Hr-vsške do Slovenije, pozneje pa še naprej v Avstrijo do Gradca na Štajerskem. Ne da se opisati našega življenja v gozdovih. BUi smo lačni, raztrgani, ušivi In v večni nevarnosti. Sovražnik je vae one, katar* Je ujel, pobil. Hudo je bilo zlasti pozimi, ko smo se klstlli i po gozdovih. Pozneje so nsm prišli na po* moč zavezniški IMelci, Dove-žali so nam živila iri druge po-t trebščine, s vae to jfe bila ma-I lenkost. Dil sem tudi ranjen v D« Gallov odstop Pariz—ONA—Navzlic temu, da je de Gaulle odstopil in da je bil novi predsednik že Izvoljen, Je vendar poglavitni predmet razgovorov v Parizu vprašanje, ali bo de Gaulle ostal v ozadju aH ne. De Gaulle sam je saved a molčeč, kot vedno. Bolj /govorni pa so njegovi politični pristaši. Zanimivo je, da so zabeli de gaullistični časopisi lx-hsjati črno obrobljeni. To časopisje namiguje, da de Gaullov« izjave ni vzeti dobesedno, da Je še vedno potreben de-lell itd Nasprotniki sevsda so polni vesel j m in naglašajo, da je de Gaulle pustil narod na cedilu v njegovi najtežji uri, in da j« itoril to le zato, ker nI hotel, da bi oHlalo njegovo ime povezano 1 težavami, v katerih ae nahaja Francija. In v trenotku največ-|*ga iMimanjkanja je odšel na Kivtjero, da ae tam aolnčl In uživa . Isti krogi namigujejo tudi, da je de Geulle izbral sedanji trenotek zato, ker ve, da ae bodo kmalu začela pogajanja t Ameriko gl«4 posojila -ter da računa na Ur, da po njegovem odstopu levičarska vlada Pran-elj« ne bo mogla dobiti potrebnega denarja. Nova francoska vlada pod predsednikom Goulnom bo porta vi Jen a pred skoro nerazrešljive težkoče. , PKOSVETA IZZA KONGRESA Zgodovinllci roman 8pi*ll dr. Irmm Tar6ar (Nadaljevanje) Govorila ji je: "Pošten je, zategadelj ne more več nazaj! Zaljubljen je, in zatorej smemo pričakovati, da nas v kratkem obišče stari knez ter poprosi v imenu svojega sina za tvojo roko!" Vsak dan so pričakovali, da vstopi Neri Cor-sini, oče, s svečanim obrazom in v modrem fraku, kakor se spodobi pri takih prilikah. Dan za dnevom je potekal, ali kneza ni hotelo bfcti. Kakor strela pa je mater in hčer užgala vest, katero je hišna prinesla domov dne 27. marca. Strežaj ji je povedal, da pri Corsinijevih polnijo kovčege in da drugi dan ob eni odpotujeta oče in sin proti laški meji. Se tisto popoldne sta čakali —a brezuspešno. Nato sta jokali in vzdihovali vso noč. Ko do desetih drugega jutra ni bilo ne slovesnega obraza, ne modrega fraka, je storila gospa Eliza energičen korak. Oblekla si je sivo svilnato obleko ter odjadrala kot voina ladja, katera je pripravljena vsak mah sprožiti svoje topove, v stanovanje kneza ^erija Corsinija. Odkloniti seveda je ni mogel. Ceremoniozno je vstal ter ji hitel nasproti. "Ojf" je vzkliknil v slabi nemščini, "naša izvrstna hišna gospodinja!" Molil ji je par prstov nasproti, nato pa jI je primeknil stol, da je sedla. "Sam sem hotel priti," je govoril iskreno, "da bi se dobri svoji gospodinji zahvalil za u-dobnosti, katere sem bogato uiival v njeni gostoljubni hiši! Ali ml diplomatje smo sužnji kongresa ln v delu umiramo!" Ta fraza mu je tako ugajala, da jo je ponovil: "V delu umiramo in sužnji kongresa smo!" V stiski je vprašala: "Svetlost, odpotujete?" "Danes ob eni! Veliki vojvod me kliče v Firenpo!" "In gospod sin?" je vprašala dalje. Starec se je začudil: "Moj Enrico? — Z mano se odpelje. Gotovo!" Da nI bila razburjena, bi bila opazila, da se je njegovi svetlosti podaljšal obraz. Dostavil je fte: "Kaj hoče on v Ljubljani?" Ta dostavek ji je zvenel nekako zaničljivo na uho. Ker je bila jako ponosna ženska, se je vzbudila ošabnost v nji/ Odgovorila je pikro: "Da je polten, bi tako ne odhajal iz Ljubljane!" Polovica velega obraza se je skrila za Široko kravato: "Odpustite, gospa, če ne umejem vaših besed! Pošten, pošten pa je vsak Nerl Corsini!" "Svetlost," je nadaljevala odločno, "znano vam mora biti, da se je gospod sin približal moji hčeri, da jI je govoril besede, katere to ji zmedle glavo ter jo spravile v javno govorico!" Zavrnil jo je ironično: "Preslabo ste pazili na svojo hčer, gospa Češkova!" "Pazila sem že," Je odgovorila, "pa kdo more kaj takega »braniti? V hiši je stanoval, in niti np um mi ni prišlo, da bi se potomec stare In plemenite rodovine hotel igrati z mojo hčerjo." "Ošteti ga hočem, če je kaj resnice na tem." In hladno je pristavil: "Dostikrat si kuje človek nepotrebne upe ter vidi reči, katerih nI!" Obstal je tik nje ter govoril z nepopisno oholostjo: "Glejte, dobra gospa! Moj gospod I f ■' ==3BSaC3SS je veliki vojvod toskanski. Če bi le-ta hotel, da naj moj edini sin vzame njegovo hčer, bi si jo stari knez Neri-Corsini poprej malo ogledal. Prvič ima moj gospod toliko, da sam komaj živi! Drugič se pa pri nas majejo vsi prestol-čki, tako da danes ne vemo, koliko časa bodo še stali. Take stvari so premiselka vredne ln pameten človek jib ne more prezreti. Preden bi ji dal svojega sina, bi si jo ogledal! Verujte mi, signora!" Zopet je postal prijazen: "Če se ne motim, prodajate steklo! Lepo zalogo imate. Morda bi vam ugajalo, prodajati beneško steklo. Bodite prepričani, gospa, da je najboljše steklo nasvetu!" SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahtevsl ssm svoj 1st tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnižtvu lata, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teg» * stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnik* Cona listu Prosvota Jot Za Zdruš. dršave In Kanado $4 JO 1 tednik in._____________4J0 2 tednika in...................jjo 3 tednike ln____________________2.40 4 tednike In................... i m 8 tednikov in................ ^ Za Evropo Je.... Ispolnlte spodnji kupon, prilošite potrebno vsoto denarja sM •Conor Order v pianu in si naročita Prosveto. list. U Jo vaša lasinias. PROSVETA SRP J. 2017 So. Lawndalo Ave. Chicago 22. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa list Pros vote vsoto I------ L Ime-------------------------------------ČL društva ši------- Realov----------------------------------------' Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini o4 članov moje družin*: «. ----------,---------------------------------ČL društva št — 2. -----------------------------------ČL društva --------- 4.----------------------& druživa št--< ------------------'______druživa fc~---- Mm---------- □ Rov naročnik □