rfclk d»n lobot, w lista Je |6.00 •t ChioM«. Ilhnota, ■MtUr Jmnutrj 1«, 1IU, it Um poat-oTfi«« 4>r U« Aet irf Congr«M of lUr«k S, 111«. CHICAGO, ILU CETHTEK, 4. AVGUSTA (Al IG UST 4), 1»»H 8ub»cr^Uon Yosrly 8TEV.—NUMBEK 152 AcetpUne« for mlling at special raU of poiUr« provided for in soctloa 110», Aot of Oct s. 1917, suthortiod on Jupo 14, 19U iosta mogla pokriva stanje Daljnega vzhoda Jfa poroča, da »o ruske čete reokupirale [J^i hrib in zdaj čvrsto stoje na tvojih tleh. J^ih zračnih napadov do danes se ni bilo!— Tokio pa poroča, da so^ Japonci odbili sovjet-lo ofenzivo sestih divizij in se vedno drže jpomi Hrib; ruska letala napadajo korejska p^ta in ubijajo civiliste . . . —m, 3. avg. — Sovjetska Jurska agentura Tass poda »o Japonci včeraj obno-rfeniivo v okolišu Čangku-m sovjetskem ozemlju in jnje je trajalo ves dan. So-t ii obramba s topništvom in buni iz zraka je zadala sil-fcobe Japoncem, ki so prelij sibirsko mejo brez uspe-ovjetski brambovci so osta-ivojih tleh. fcjinja vest Tassa se glasi, »sovjetske tete reokupirale egični hrib, ki se nahaja na ikih tleh ob mandžursko-ijski meji in zdaj je ta hrib redno v sovjetskih rokah premoči japonako-man-ske sile, ki se zaganja v ta jonska poročila, da sovjet-bombniki napadajo korejska Hodžurska mesta, so odloč-anikana v Moskvi kot "gola propaganda." Od vse-afetka sovjetske oborožene emo branijo svoj teritorij lilijo, d& Japonci ne preko-meje. Sovjetski diplomat-■atopnik v Toki ju je ponov-dobil navodila, da odločno stira zoper japonske nasil-in lažnjivo propagando, sjetski državniki še vedno da bo konflikt pri Cang-lokaliziran in da ne bo vojne, vendar Sovjetska ne sme pokazati nobenega o in nobenega umika, naj kar hoče. Mnenje v Moskvi fc je bil ta krvavi ircident provociran od japonskih »tov v interesu Hitlerja, nd videl, da se sovjeti za-ijo v veliko vojno, nakar bi »I proste roke v Cehoslo-i' in kje drugje v vzhod-nopi. S 3. avg. — Japonski vojni danes poroča, da so Ru-"N začeli veliko ofenzivo "rtmi divizijami (okrog 70,-30 tanki in z velikim ^ letal, toda ruska ofen-* bila zlomljena z veliki-Hrubami m RU8e in Sanko-(n*nda sporni hrib) je o-^ japonskih rokah. hrib na meji med Si-ft Korejo in Mandžukujem, ■ilj juinozapadno od Vla-■jb, nima uradnega imena >dw*» ie ni jasno, na čiga-"»emlju ho prav za prav na->■«* moja tamkaj menda ni nikoli definitivno določe-n hrib je pa velike milita-važnoHti. ker dominira katera vodi iz Mandžu-»vladivoHtok. veliko rusko in mornarična baza p* fiku.) Kitajci se ponovno branijo s poplavo Odprli so jezove ob reki Jangtse Šanghaj, 3. avg. — Poveljstvo kitajske armade je včeraj odredilo, da se imajo odpreti jezovi mogočne reke Jangtse, ki naj poplavijo doline, po katerih japonska armada prodira proti Han-kovu, začasnemu glavnemu mestu Kitajske. Velika površina farmske zemlje je že poplavljena v krajih, ki se nahajajo 125 milj od Hankova in deset milj nad Kiukiangom, velikim reškim pristaniščem, ki je že v japonskih rokah. S tem činom so Kitajci ponovili strategijo, katero so izvršili meseca junija ob Rumeni reki, 300 mili severno od Hankova, kjer so ustavili japonsko ofenzivo proti Cengčavu s poplavlje-njem ogromne površine, ko so razbili mogočne jezove.' Domače vesti Odšla k bolni materi Auburn, 111. — Mary Homec, članica društva 335 SNPJ, jo bila brzojavno obveščena iz Moon Runa, Pa., da je tamkaj zbolela njena mati Frances Just. Takoj se je Mary odpeljala k bolni materi kot postreinica. Želja je, da mati Čim prej okreva. Nov grob v starem kraju Pittsburgh, Pa. — Mary But-kovec, Članica društva 118 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Petelin j ah pri St. Petru na Notranjskem umrl njen oče Anton Dekleva, star 82 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, v stari domovini pa ženo, tri sinove in dve hčeri. Mlad rojak utonil v Clevelandu Cleveland. — Dne 30. julija zvečer je Frank Nahtigal iz White City Parka odšel k jezeru in ni se več vrnil. Dne 1. avgusta so našli njegovo truplo v vodi. Kako je našel smrt v jezeru, ni znano. Pokojnik je bil star 28 let in rojen je bil v Clevelandu, kjar zapušča mater, brata in dve sestri. — V torek zjutraj je umrl Jos. Zupančič, star 68 let, po domače Dragman. ADF protestira * proti del. odbora Vzrok je odredba v prilog CIO poročilo se glasi, da Fftakečete včeraj dvakrat C mandtukujHke postojan-^ obakrat ho bile vržene . " *lln|mi izgubami. Rusi k 30 hitrimi tan-r* nini pa niso dosti oprali/0 tU tamkaj močvir-11 J»ponci .o jih nekaj uni-Pa uplenili. u r:':ki * b'lo veliko število, ne- »*>">»* na korej-IJ ^andtukujska mesta. ^ padle na korejsko , »o ubile ali ranile " , ' « ** v Ko- k tT, ^bivaleev j« bilo progo ob i Ci!aJiP°nRka M » mojemu poslani-/ pnrtestira pro- i Z VH7iji manditEJ in zračnim na- Washington. — (FP) — Jo-seph A. Padway, glavni odvetnik Ameriške delavske federacije, je zopet udaril po zveznem delavskem odboru, ker je odredil, da mora Serrick Corp. v Muncieju, Ind., vreči v koš kolektivno pogodbo, katero je sklenila s strojniško unijo ADF, u-posliti 18 delavcev, katere je odslovila pred enim letom, ter jim izplačati zaostale mezde. Prenehati mora tudi z gonjo proti avtni uniji. Ta unija je pred enim letom imela večino delavcev te družbe v svojih vrstah. Ko so od nje zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe, je družba stopila v stik s strojniško unijo in sklenila z njo kolektivno pogodbo z zaprto delavnico, potem pa prisilila delavce v strojniško unijo. Ker 18 članov avtne unije ni hotelo tega storiti, so bili odslov-Ijeni. Delavski odbor je s preiskavo dognal, da je bila družba v zaroti s strojniško unijo proti avtni uniji CIO, vsled česar je razveljavil pogodbo, o kateri delavci niso imeli nobene besede in je bila tudi sklenjena proti volji večine. Padway zdaj pravi, da je odbor pokazal "ne samo predsodke proti ADF, msr več tudi zanika večini delavcev fundamentalno pravico do izbi ranja svojih zastopnikov." Izvaianje olja iz Mehi-ke v Nemčijo potrjeno Washington, D. C., 3. avg.— Federalni biro za rude je včeraj potrdil vesti, da je mehiška vlada našla v nacijski Nemčiji trg za olje lz podržavljenih ameriških in angleških vrelcev. Biro je bi! iančsTJtvft Informiran iz Londona, da so nemške plovne družbe, ki bodo prevažale olje, najele v Angliji več oljnih par-nikov za ta posel. 12 švicarskih fašistov ^ ranjenih; 30 zaprtih Izurich, Švica, 3. avg. — Švicarska nacionalna fronta, ki stoodstotno posnema Hitlerjeve na-cije, je včeraj izzvala konflikt s policijo, ko je hotela izvršiti prepovedane demonstracije na ulK cah. Policija je napadla faAiste in v ostrem spopadu je bilo 12 fašistov ranjenih, 30 aretiranih. Španski lojalisti spet natepU fašiste Ofenziva ljudskih čet se uspešno nadaljuje Hendaye, 3. avg. — Lojalistične čete so včeraj po energičnem naskoku okupirale višine Pobla de Mazaluca na levem boku Frankove fronte in severnoza-padno od Gandese in ta strate-gična postojanka je zdaj docela prišla v roke španske ljudske vlade. Lojalistom je zdaj odprta pot do cele vrste vasi na ravnini ob reki Matarrani. Vsi fašistični protinapadi so bili zdrobljeni. Istočasno se nadaljuje lojali-stična ofenziva v okolišu Terue-la. Tamkaj so čete ljudske vlade zabile novo zagozdo v fašistično črto z okupacijo Albarracina 2Q milj zapadno od Teruela. Barcelonska vlada naznanja, da njena armada zmaguje in prodira na vsej črti v Kataloniji in nižje v smeri proti Teruelu. Na vseh drugih bojiščih v Španiji je mir. — Med tem je pa prišla vest iz Gibraltarja, da je Franko dobil nadaljnjih 20,000 Italijanov na pomoč. Madrid, 3. avg. — Pred tukajšnjim sodiščem je bilo včeraj 23 oseb obsojenih v smrt zaradi veleizdajstva izmed 196 obtožencev. Ostali obtoženci so bili obsojeni v zapor in 13 je bilo oproščenih. u I Federalni maršal razbijal stavko Unije zahtevajo njegovo odstavitev ao PRIČNE s KAMPANJO V NOVI INDUSTRIJI V tovarnah za farmske stroje je organiza-torični odbor Sodišča udarila po delavskem zakonu Nočejo enforsirati od« lokov delavskega odbora FORMIRANJE NOVE UNIJE Židovski zdravniki v Nemčiji ob šluibo Berila, 3. avg.—Nacijska vlada je danes dekretirala, da s 30 septembrom t. I. morajo vsi žl dovskl zdravniki v Nemčiji prenehati s prakticiranjem medicine. Prizadetih je okrog «000 zdravnikov. Vlada pomaga k izvaia- nju bombaža v Italijo Washington, D. C., 3. avg. — Warren Lee Pierson, predsednik eksportno-importne banke, poroča, da je ta banka v minulem etu kreditirala šest milijonov dolarjev za izvažanje ameriškega bombaža v Italijo. Bksport-no-importna banka je v področju federalne korporacije za rekonstrukcijo financ ali RF*:. Kongresnih Amlie no-miniran za senatorja Kenosha, Wis. — Ker je mil wauški socialistični župan Da niel Hoan odklonil kandidaturo za zveznega senatorja, je ekse-kutiva Progresivne farmarsko-delavske federacije postavila na njegovo me«to znanega progre-sivnegs kongresnika Toma Am-lieja. ___________ Faiisti napovedujejo konflikt š cerkvijo Rim, 3. avg. — List II Regime Fascista. ki ga urejuje Farinac-ci, bivši tajnik fašistične stranke', piše, da mladina v IUliji se bo odločils za fašistično držsvo, če bo imels Izbirati med fašizmom in katoliško cerkvijo. Seymour, Ind.—(PP) — Centralna unija okraja Jackaon zahteva kožo zveznega maršala Charlesa W. Jamesa, ker je Morgan Packirvg Co. v Austinu pomagal razbijati stavko. Zadevno resolucijo je poslal zveznim senatorjem, kongresnikom, glavnemu poštarju Farleyju in drugim vladnim funkcionarjem Carl H. Mullen, predsednik državne delavske federacije. James Je bivši predsednik državne eksekutive republikanske stranke in svak Ivana C. Mor-gana, predsednika Morgan Pack-ing Co., pri kateri je bilo že veliko delavakih sporov In nemirov. Ko je radi njene antiunij-ske taktike izbruhnila stavka, je stopil v akcijo James in izrabil svojo uradno pozicijo zveznega policaja za razbijanje stavke. V svojem avtu Je vozil skebe v tovarno in iz tovarne ter Jih protektiral. Nekemu delavcu, po imenu Ted VVilliams, je zagrozil, da ga bo spravil v sapor, če se ne pobere iz mesta in pre-neha s svojimi unijskiml aktiv-1 nostmi. Unije pomagajo ranjenim Američanom iz Španije New York. — Krajevna kro-jaška unija 117 IMiW Je pri-spevala $260 Prijateljem Abra hpm Lincolnove brigade, ki se bori v Španiji, za omogočenje ranjenim Amerlčsnom vrnitev i v Ameriko. V isti namsn je prispevala $500 unija kuharjev in |iomočnikov. ISflOO hii na Ja- ponskem pod vodo Tokio, 3. avg. — Več ko lft.000 hiš v okolicah Osake, Kobeja In Kjota Je danes poplavljenih vsled velike povodnjl, ki je nastala zaradi silnega deževja. padom na korejska mesta in vasi, ampak poslanik Sigemitau Je odgovoril, da ga komisar za zunanje zadeve Litvinov ni hotel sprejeti. , ____ Koliko šme iena v Nemčiji nakupiti Berlin, 3. svg. — Nacijsko sodišče v Hamburgu Je včeraj odločilo, da žena ne sme potrošiti več ko eno tretjino moževegs zaslužka ta hišne potrebščine. Mehika kupila SOfiOO čelad v Franciji Mezleo Clty, S. avg. — Mehiška vlada Je naročila za svojo armado 60,000 Jeklenih čelad v, Franciji. ....... Chicago. — (LNS) - 010 je pričel z akcijo za organiziranje 250,000 delavcev v tovarnah za farmske stroje. Podvzel je tudi korake za ustanovitev nove unije v tej industriji. V ta namen se je v Chicagu vršila konferenca 59 zastopnikov krajevnih unij, ki so zastopali 50,000 Že organiziranih delavcev v tej industriji. Postojanke se nahajajo pri International Harvester Co. v Chicagu in raznih drugih družbah v Mil-vvaukeeju, Peoriji, Ročk Islan-du, Eaat Molinu, Waterlooju in Des Moinesu, la. Te unije so do sedaj spadale v jeklarsko u nijo. Na tej konferenci je bila tu di formirana nova unija delavcev v tej industriji. Imenuje se United Farm Equlpment Work ers in bo imela prav tak status kakor na primer jeklarska ali tekstilna unija, ki sta še vedno pod direktno kontrolo CIO. John Brophy, direktor CIO, je po Van Bittnerju sporočil konferenci, da bodo od začetka tvorile novo unijo krajevne postojanke, ki so spadale v jeklarsko unijo, glede drugih krajevnih organizacij v tej industriji, ki spadajo v druge unije, se bo moral organizatorlčni odbor, k bo vodil unijo in kampanjo, pogajati z njimi za transferiranje teh postojank. Brophy je tudi sporočil kon ferenci, da bo CIO dal organiza toričnemu odboru vso pomoč v kampanji za organiziranje U industrije. Krajevne unije so vložile prošnjo za formiranje centralne organizacije le pred več meseci. Za predsednika organizatorič nega odbora (Farm Kqulpmen VVorkers Organizing Commit-tee) je bil izvoljen Grant Oakes, za podpredsednika Frank Mll-ler, za tajnika-blagajnika Ge-rald Felde, za kampanjskega direktorja Frank Sliva, Oeoi;ge Kitka, George Sklnner pa za publicitetnega in prosvetnega direktorja. Za kampanjskega direktorja Je bil nomlniran tudi Joe Weber, ki pa Je odklonil. On je organizator Jeklarske unije in znan komunist, dasl Je lani to zatajil |»od prisego. Konferenca jo Bittnerja formalno vprašala, naj Weberja od*U>pi organiza toričnemu odboru. Sprejela j« tudi več resolucij, od katerih je ena v prilog R«m. i vel I o vem u programu. V Franciji šo odkrili nov, 93. element Pariz, 3. avg. — J«an Perrfn, znameniti francoski fizik, Je VČe-| raj obvestil francosko akademijo znanosti, da je s sodelovanjem drugih znanstvenikov odkril triindevetdeseti element rs-dioaktlvne nature. Novi element je težji kot uranlj, doalej zadnji znani radioaktivni element št. i»2 in nahaja hi v stalni formi v drugih rudninah. Novemu elementu so dali ime "transura-nlJ.M __ Morrieon vidi enotnost delavetva ' Atlantic Clty, N. J. — Frank Morrison, tajnik Ameriške delavske federacije, je na seji !J-nlon Printers lige napovedal, da bo prišlo do združenja ob«h u-nijskih frakcij ADF In CIO. Ko Je bil vprašan, kdaj pride do tega, je odgovoril, da bo lahko "bolj točno povedal krta 1H0." SPIONI REPUB-fl UC STEEL SO SE IZPOVEDALI Philadelphia. — (FP)--Zvez-nemu delavskemu zakonu ne preti nevarnost od direktnih napadov s strani podjetnikov, marveč od strani zveznih sodišč, ki majo nalogo, da ga pa zahtevo delavskega odbora enforsirajo. V zadnjih dveh tednih so Štiri zvezna okrožna sodišča udarila }o Wagnerjevem zakonu * tem, da so odklonila enforairanje od-okov zveznega delavskega oo v politiki oklepalo ljudi, ki izpovedujejo svoje "prijatelj stvo" do delavstva in do kapitalizma, toliko časa tudi delavski zakoni ne bodo dosti pome nlll. Senatni odsek ie ni slišal tako fantastičnih izpovedi BILI SO V SLUŽBI DVEH GOSPO-DARJEV Vladna komisija obrnila hrbet unijam Zavrgla je njih zahtevo za najemanje unij-skih mornarjev New York. — (FP) — Zvezna paroplovna komisija Je na vm trti zavrgla zahtevo mornarskih unij, da uposluje na vladnih la djah le unljske mornarje. Vlad nlh ladij komisija ne obratuje, marveč jih oddaja v najem pri vatnikom. Admiral K. H. Und, načelnik paroplovne komisije, je v pismu odgovoril Thomssu Kayju, tajniku sveta mornarskih unij dO v New Yorku, da smatra delav re na vladnih ladjah za "vladne uslužbence", vsled č«-nar niso podvrženi "nobeni rasni. |s»!itlč-rti, verski ali unijskl preizkuš-nji." Unije smatrajo, ker so vladne l ladje v službi privatnih intere-hov in konkurirajo z drugimi ladjami, da morajo biti tudi mornarji na U*h ladjah podvrženi zveznemu delavskemu zakonu. Načelnik komisije admiral l*nd Je v pismu le Izrazil upanje, da bodo kompanlje, ki Ima* ( Jo v najemu vladrw ladje, skUv ( nfle z unijami kolektivne pogod- j be. On je zavzel stališče, da Jih komisija ne more na to prisiliti, i ker njena moč ne seže tako da-1 kt 1 VVaahington. — (FP) — Pri razgaljanju antlunljske politike Ropu 1)1 le Steel Co. je senatni odsek za civilne svobodščine oni dan poslušal fantastična iapove-di o špionaži te drušbe ia ust treh špionov, od katerih sta bila dva tudi uradnika jeklarake u-nije CIO. V vsej svoji dolgi preiskavi špionaže v ameriških industrijah odsek še ni slišal tako fantastičnih pri|H>vedk. Na satoftni klopi so bili Harold Vargo (alias Ira Albert ali-as Richard Brooks), Elmer Loh-man In Joaaph Vam»a, vsi trije v službi privatne policije Repub-lic Steel. Prva dva sta bila obenem tudi v službi unije, Vargo kot tajnik krajevne postojanke v Youngstownu, drugi pa kot organizator v Clevelandu. Vargo je izprvega tajil, da bi bil kdaj član Glrdlerjsve policije. Svojo nedolžnost ja zavrgel šele. ko mu Je bila prečitana zaprisežena izjava Ane Vargo, a katero Je ilvel v "divjam zakonu" in katara ga je v tej izjavi razkrinkala kot šplona in stav-kolomca. "No, aedaj pa kaj povej o svojih atavkolomskih aktivnostih." gu Je pozval senator La Fdllette. "Teh je bilo veliko," ja mahoma priznal še malo prej "nedolžni" Vargo. Priznal jo, da Je bil istočasno res v službi dveh gospodarjev, Girdlerjeve policije, ki vodi tudi vohunstvo, in Jeklarske unije. Stavkolomsko delo Je tudi opravljal v Columbusu, 0,, v stuvki pri Mutual Power 4 Light Co,, pri Johnson Bronze Co., Yollow Cab Co. in National Screw Manufacturing Co. v Clevelandu. NJemu sta pred odsekom sledila Charles Fagan in Kd Vila-sky, uradnika krajevna unije v Youngstownu, ki sta rekla, da sta ixl Varga zahtevala, da re-slgnira od tajništva, ko sta ga pričela sumiti. Vargo sprva ni hotel o tem nič slišati ter Ja odgovarjal, da ga hočejo izpodriniti iz nevoščljlvosti In radi komunističnih intrig. Vl!erisky Je pripovedoval o svojih izkušnjah, ko Je bil s Vargo m nekega večera, ko Js IKilieiJa aretirala vnT stavkar-Jev, Vargo mu Je rekel, naj gre po žepno žarnico, da iz nje naredi IsimlHi. To je on že enkrat prej naredil in jo vrgel v policijski avlo. Vilcsky mu ni hotel ugoditi. Vargo Je odgovoril, da Je hotel dognati, čn imajo unionlsti kaj dinamita in kje ga Imajo,. Senatorjem j« bilo tudi povedano, da n" te bombe eksplodiral« z glasnim |>okom, toda škod« so nar«dil« malo. Vargov tovariš v utavkolom stVU je bil tlldi J ose p h Varno*, ki J« Izpovedal, da sta l Var-gom delala "v številnih stavkah". Od Girdlerjeve policij« Je odstopil, "ker j« bila plača premajhna in ker je bilo delo pretežko." Oba j« vzel v službo W. B. Hutler, načelnik Girdlerjeve policij« v Youngstownu. K Butlerjn sta bila p<»slsna (mi J. WilliamMU, glsvnemii načelniku policije Republk Steel. Vargo je tudi rekel, da je poleg redne plače prejemal povračilo stroškov. Kako veliki so bili stroški, se ni spominjal, toda "Jedel je dobro in tudi pil obilo." Klm«r l/ohman pa se Je pro-(Dalje aa », stresu , j PROSVETA THE KNL1GHTEN1IKNT IU> ix uitnina » to M hrt«. HM • pitate. It.* I » Im. riM mm***. »H M 0>l M to« M M Pm trnu, m m pot pmt. M4 OtHPP H M p« to M M rratoto. Botoptol io«mw vatotM (tottofc | | PMI M.) M «*Mto pMtttotaito 1» ' ptiiMll pMtalM n-««—rtpto * IMtotf artiei- «U1 ____m Muri«. pUp>. wmmm. wUJ to «•»» v to« •momi»»*d to ^ PROSVETA ■Mf-M to. A'*-. t-Mi.il, IMa* ___ v ufcj^i^ju na prin*«r 0 to •• »•■» M totoH. Neposta vne operacije K nepostavnim operacijam prištevajo skoro izključno aborcije ali po naše splave. Te operacije pa niso neposta vne povsod. Na primer v Rusiji so — ali vsaj so bile do najnovejših (mnov_postavne. V Združenih državah, Angliji, Jugoslaviji itd. so nepostavne. Zanima nas sodnijski proces, ki se je pred nekaj dnevi zaključil na Angleškem. Dr. A. W. Bourne je namenoma izvršil neustavno operacijo na petnajstletnem dekletu, ki je bilo posiljeno od vojakov. Deklica ni hotela roditi usiljenega Ji otroka in zatekla a« je k zdravniku s prošnjo, naj ji otroka odpravi. Dr. Bourne ji je ustregel in takoj je informiral policijo, kaj j« storil; hotel je pred sodiščem preizkusiti zakon, ki prepoveduje splave brez izjeme. Ko je dr. Bourne stal pred porotniki, je osredotočil svoj zagovor na dve točki. Prvič je odločno argumentiral, da zakon mora priznati Izjeme. Izjema Je, kadar je življenje ženske v smrtni nevarnosti vsled poroda; v tem slučaju se mora nerojeno življenje umakniti življenju matere. Druga izjema j t primer posilstva. Kadar je ženska posiljena — in celo še deklica otroških let — je krivično in nečloveško, da bi država siHla žrtev, da mora roditi posiljeni plod in potem nositi posledice, zdravju škodljive, vse svoje življenje. Druga točka zdravnikovega zagovora je bila, da je zdrav-, nik primoran, da on odločuje, kdaj je izjema za takšno operacijo upravičena in kdaj ni. Tožitelj je imel proti temu argumentu zelo slabo stališče. Opiral se je na cerkev, katera trdi. da vsako preračunano jemanje življenja je zločin, drugič se je pa oprl na sentimentalno špekulacijo, da uničen otrok bi lahko bil "bodo4 čl ministrski predsednik" ali žeirij, ki bi veliko koristil narodu. Porota je sprejela zdravnikov zagovor in je dr. Bourneja soglasno oprostila. S tem je angleški zakon, ki prepoveduje splave v vsakem primeru, dobil veliko luknjo in parlament ga bo moral izboljšati. Mi se popolnomu strinjamo z oproščenim zdravnikom. Kadar je izjema upravičena, je operacija v veščih rokah ne samo potrebna, temveč —- dolžnost za vsako pošteno oblast. Sčasoma, ko IkmIo sredstva za preprečenje ne-zoželjsnegu ploda docela izpopolnjena, zelo enostavna in absolutno neškodljiva, bodo splavi ne|Mitrebni in edine izjeme, ki še ostanejo, bodo primeri posilstva. To pride z napredkom znanosti — in tedaj bo konec kriminalnih operacij, ki so danes še tako številne prvič zaradi ignorance prizadetih in drugič zaradi zdraviliških šarlatanov, ki na debelo izkoriščajo ljudsko nevednost. Ogromna večina današnjih splavov je zločinsko in zakotno mazaštvo, ki vsako Isto pokoplje na tisoče ženu in deklet. V takih okolštinah je splav — nevarna igra z Življenjem žeiutke, te gnusne razmere pa ostanejo toliko čaaa, dokler vešči in pošteni zdravniki ne bodo marali kršiti idiotskegu zakona. Malo komentarja na skrajno bedasto sklica-vanje na "bod<»čega ministrskega predsednika" ne bo škodilo. Knak sanjavi argument slišimo tudi v Ameriki proti kontroli porodov, češ da kontroli! Inhko prepreči rojstvo "kakšnega I.ittcolna". V Llncolnovi dobi Še niso poznali kotit racepci je — in morda bi bilo dobro. če bi jo bili poznali in preprečili rojstvo liootha, ki je Lincolna ubil! Kajti prilika je, da boš prej preprečil rojstvo kriminalnega idiota, kakor kakšnega Lincolna ali drugačnega ženi j« Dejstvo je, da ženi j ne rodi morda na vsakih 10,000 ali na ] navadnih stvorov, ki ničesar ne dopri-nr«ej<» in katerih nihče ne pogreša, ko umrejo — je pa med njimi na tisoče človeških parazitov, idiotov in kriminalcev, ki so koristnim ljudem samo v škodo. S|H-kulacija je torej 10,000 proti enemu v prid napredku — končno pa, če sploh hočemo upoštevati to otročje špekutiranje. Je žrtvovanje enega potenčnega lenija za 10.000 poten-čnih idiotov in kriminalcev vsekakor dolira bilanca . . . T«»da resni ljudje ae ne ozirajo na to. Resni ljudje ne ozirajo na blaginjo človeštva, ki je. Kako dvigniti t«> človeštvo iz gnojne jame ignorance, aužnosti in nepopimtrjra trpljenja —- to naj bo nal<»ga vseh razumnih, zdravih in resnih ljudi. Gla&bvi ar naselbin Zidanšek poroča a potovanja Hharon, Pa. — Moje poročilo se je precej zakasnilo, a ne vsled lenobe ali kaj podobnega, temveč vsled obstoječih razmer. Četudi mf je bilo znano, da v Johnstownu so slabe razmere— in kje niso?—sem se kljub temu 10. julija podal tja, da obiščem tamkajšnje rojake v interesu Prosvete. Delavske razmere sov okolici Johnstowna tako slabe, da jih ni vredno omenjati. Kljub temu so tamkajšnji rojaki pono-vHi celoletno naročnino Prosveti, četudi z malimi vsotami, po dolar dvajset za družino s štiri-mi člani v jednoti, v več slučajih sem pa še petega pripisal. Ko sam se poslovil, sem namesto denarja v žep pomolil pet prstov, pokrM pa sem voane stroške. K temu mi je pripomogel br. Langerholc, ki je ponovil celoletno naročno Prosveti in Can: karjevemu glasniku, nakar me je peljal naprej na oddaljeno farmo Jakctoa Krašovca, kjer s svojo prijazno ženo vodita go^ stilno. Oba sta člana SNPJ in zvesta naročnika Prosvete. Par milj od tam je še ena slovenska gostilna, last Josipa Melleta. Tudi njega sva obiskala, misleč, da bom zaslužil par copatov, Jože pa se je prijazno nasmejal in rekel, da ima pet članov pri SNPJ. Ko sem se prepričal s tem, da sam pogledal v imenik, sem napravil kisel obraz, rekoč, da ne bom imel s čim plačati mojega šoferja. Pa sta me oba tolažila, moj šofer in Jože Melle, da ne bo šofer nič računal, še potre-tal me bo, Jože pa me je tolažil, da bo on poskrbel, da ne bom šel žejen iz njegove gostilne. Medtem se je razvil živahen razgovor. Z I*ngerholcem sva prišla pozno domov in prenočil sem pri Langerholčevih, ki imajo prodajalno in mesnico. Rojakom priporočam, da kupujejo v slovenskih trgovinah in kadar so žejni, naj obiščejo slovanske gostilne, obleke naj si naročijo pri slovenskih krojačih in sladoled naj kupijo v slovenskih slaščičarnah. Vsi ti slovenski obrtniki imajo svoje trgovine v prijaznem johnstownskem delu mesta, v Moxhamu. Vsem skupaj se iskreno zahvaljujem, posebno pa Langerholčevi družini, pri kate^ ri se prav domaČega počutim. Na jesen se spet oglasim pri Langerholčevih in ostalih tamkajšnjih rojakih. Omenil sem, da so v johna-townski okolici delavake razmere slabe, ampak po okraju West-moreland so pa popolnoma zanič. V naselbini Yukon, na primer, že od meseca marca nič ne delajo, slišal pa sem, da se bo tam kmalu pričelo delati s polno paro. Koliko je resnice na tem, ml ni znano, resnica pa ja, da bo mnogo starih ljudi odstavljenih, kajti postavili so moderne električne stroje, pri katerih bodo rabili le mlade in ume ljudi, stare pa bodo pustili na cedilu. To je pač kapitalistični sistem. Na Yukonu sem dobil dve celoletni naročnini v skupni vsoti dva štirideset. It tega se razvidi, da se niso pokrili vozni stroš ki, tudi kruha zame ni bilo, pijače pa dovolj. Ker mi je ostajalo časa dovolj, sem ai ogledal tam kajšnji SND. V Domu je bilo nekaj rojakov, med njimi tudi Anton Marinčič, dolgoletni naroč nik Prosvete, ki me je navduševal. naj nadaljujem z mojim do piaovanjem. vsa njegova družina se zanima za moje dopise. Seveda nisem pri tem obisku trpe žeje. Oskrbnik Doma mi je razkazal vse* nanovo predelane pro« store, ki bodo odgovarjali sedanjim razmeram. Iskrena hvala vsem za postrežbo, posebno pa Rudolfu Fradelu. ki me je polja i« Yukona v Herminie št. 1 brez plašno. Prenočil sem na Herminieju. Videl sem. da Je vsa naselbina popolnoma mrtva, vsa dela so ustavljena, pa se mi nI zdelo vredno, da jih bi nadlegoval in sem se vrnil v Shsr.n. da pri sostvujem mlariinstVmu <>ikni ku. ki ga je priredit mladinski klub in so me pismeno povabili, aaj pridem. Ta piknik se je vršil 17. julija na neki precej »oddaljeni farmi, tako da sem med dolgo vožnjo aguMI Ime tistega parka. N«. nič zato — preživel | M»m prijetna ure »ed našo mla-j din«, mladina pa m je veselita t menoj. Seveda so bili na v so* i na tem pikniku vsi novi člani novega angleško poslujočega društva "Keystoners" št. 756 SNPJ, katero je bilo s svojimi novimi člani vred slovesno vpeljano v našo SNPJ dne 2. julija t. 1. ob navzočnosti gl. predsednika Cainkarja in dveh članov gl. odbora, br. Trčelja in Podt>oya ml. Prvič se je menda zgodilo na tem pikniku, da sem imel. Čast in priliko osebno navduševati našo mladino, naj ostane zvesta zaveznica SNPJ in naj bo stalno na delu za porast in napredek SNPJ. Mladi Henry Rupert, blagajnik omenjenega novega angleško poslujoČega društva SNPJ v Sharonu, me je vestno poslušal in mi obljubil, da bo izpolnjeval avoje dolžnosti napram jednoti, da ne bo le navzoč na mesečnih sejah, temveč da bo porabil ves svoj prosti čas za pridobivanje novih članov in članic v oba oddelka SNPJ. Obljubil sem mu, da jim bom stal v vsakem slučaju ob njihovi strani. Nato smo veselo zapeli eno in potem Še eno—'Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan. In res smo se držali pomena tiste pesmi. Prišel sem domov šele ob šestih, žena pa mi je brat la kratile levite in Irtanije—jaz sem pa molčal, pa se je tudi ona cmalu naveličala in je utihnila. *ato me je vprašala, kaj naj mi napravi za zajtrk. No, sam si mislil, bo že šlo vse mirno naprej, le pusti naj me v miru, da zdelam račun za upravništvo Posvete in Cankarjev glasnik. Žena j* ustregla moji želji, uredil sem svojo zadevo, napisal de-i name nakaznice (money orders) n ona mi je dala skodelico kave. Nato sem se peljal na pošto, ko sem se vrnil pa sem začel čitati Prosveto, kajti na potovanju jo e bolj površno pregledam, čim se pa vrnem domov, tedaj pa vse natanko prečitam in premislim. In kaj sem videl v Prosveti? Rojaki, čujte in strmite — dopis Martina KoČevarja, ultimat Molku, Jurci in Vidmarju! Vse te tri osebno poznam; z njimi1 sem se spoznal na konvenciji, Molka pa poznam že dolgo, še ko ni bil urednik Prosvete. Poznam ga kot vzornega moža in velikega zagovornika pravice in svobode. Sedaj pa zagledam to nelepo Kočevarjevo pisanje, s katerim poziva člane SNPJ, naj njemu sledijo, in protestirajo proti listu, ki ga urejuje Molek po na-Vodllh in določbah elevelandske konvencije. Tekom mojega 37-etnega bivanja v Zedinjenih državah ameriških sem bil navzoč že na mnogih konvencijh, pa šd nisem videl delegatov in glavnih odbornikov, da bi tako trezno in složno sodelovali med seboj ka-cor so baš na lanski cleveland-ski konvenciji SNPJ. Svoje delo so oboji izvršili brez vsakega lrupa in bobnanja. Vse druge konvencije so bile mnogo bolj viharne, po nobeni konvenciji pa menda ni bilo toliko pregovarjanja kot ga je zadnje čase proti glavnim odbornikom. Najbolj nelep napad pa je bil od strani Martina Kočevarja iz Colorada. Sram me je, da v mojem 78. letu starosti čitam od 70 letnega Martina ultimat naslovljen uredniku Prosvete, katerega naziva s hlapcem. Take časti mu še nobena konvencija ni priznala, namreč to, da bi bili naši glavni odborniki naši sluge. Ce bo na prihodnjih konvencijah kaj takega sprejetega, tedaj bodo za delegate sami Martini K*K'evar- ji, In to že na 1«. konvenciji, ki bo v Pittsburghnu leta 1941. Kočevar dolži uradnika Prosvete, do piše laži. To naj met dokaže in naj ga obtoži, saj razume pravite. Po mojem mnenju pa jih menda še ni dobro pregledal, sioer ne bi prišel s tako stvarjo na dan. Ako bi dobro preči tal pravila, bi videl točko, ki pravi, da je kaznivo napadati glavne odbornike ali posamezne člane, ako se jim ne more dokazati kaj nepravilnega. Poišči tisto točko in prekliči svojo veliko zmoto ter poziv na članatvo. Kajti tvoj 30-dnevni ultfmat je kratek in je treba pričeti, mi pa bomo pripravljeni, kamorkoli nas pokličeš in se bomo vojskovali pod zastavo SNPJ. Pod katero zastavo se vojskoval Martin, mi ni znano, vse pa kaže, da se bo vojskoval pod Stalinovo zastavo, pod katero je 175 milijonov prebivalcev. To je nekaj močnejšega od Zedinjenih držav in lojalnih članov SNPJ. Vsekakor pa bi rad vedel, kakšen zgled daje Martin naši turojeni mladini. Ali jo navdušuje za SNPJ, kakor jo navdušujejo mnogi in tako tudi podpisani? Dvomim. Ali se navdušuje za ameriško zastavo, pod ka-» tero si služi svoj vsakdanji kruh? Zgledov nimam, ali sem pa spregledal njegovo zvestobo in navdušenje napram Združenim državam. Vidiš, 70 letni možak bi moral biti bogat na izkušnjah, nevedne bi moral podučiti, mladino navduševati, da pristopa pod zastavo SNPJ I Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. |n članstvo jih tako pridno razr prodaja, da smo kar V nevarnosti, da jih bo zmanjkalo. (To je eno tistih predznananj.) Kdor je še torej nima, naj if jo le hitro nabavi. Kuharice bodo tudi letos s posebno pažnjo nasičale lačne — in hladno, lepo peneče se pivo najboljše kakovosti bodo eksperti servirali na tem pikniku. Da bodo imeli priložnost do vseh teh stvari zafcave,, nagrad in veselja — tudi oni, ki nimajo svojih* avtomobilov, bo urejeno za brezplačen prevoz na prostor piknika in naaaj, in sicer od nekdanje Tpjtašetove dVo-rane ob 1.90 popoldne, od zemljišča Slovenskega avditorija v West Allisu ob 3 in od Weat National in S. 92nd ob 2f.S0 popoldne. Poslužite se te prilike! Na veselo svidenje na Gasvo-dovi farmi v nedeljo dne 7. avgusta! Odbor "Lilije." Zasttšanje pred del. odborom Gowanda, N. Y.—Zadnjič sem poročal, da se je tukaj vršilo zaslišanje Moench Tanning Co., ki je podružnica Brown Shoe Co., in unije CIO. Ker so se nekateri lojalni" delavci organizirali v, kompanijski uniji že potem, ko je obtožbo imel pred seboj Delavski odber, so tudi ti imeli pri-Hko, da pošljejo svoje priče, a so ga zelo polomili. Kompanijska "unija" se imenuje "Tancraft". Pokazalo se je seveda, da ta nova "unija" služi le družbi, ne pa večini članstva unije 010, za katero je glasovalo 72% delavcev. Zaslišanje je trajalo skoro tri tedne in bil sem navzoč vsak dan, ker sem brez dela. Druibi-ne priče so naredile kompaniji sramoto, nam pa so koristile s svojimi izpovedmi. Delavski odbor poda svoj odlok v par tednih in mi smo prepričani, da bomo zmagali. Jasno se je na zaslišanju namreč pokazalo, da je tista "taneraftarska" unija le navadna kompartijska unija, katere pa so po Wagnerjevem zakonu strogo prepovedane. Citatelji Prosvete so že veliko naravi dostojno sprejme in prav dobro pogosti vse tiste prijatelje, ki hodijo vračat poset za po-set. Tak dan je vsako leto prvo nedeljo v avgustu. Prostor je tudi že dolgo vrsto let eden in isti, namreč Gazvodova farma. Torej v nedeljo 7. avgusta gremo vsi na Gazvodovo farmo. Kot kažejo predznamenja, bo ta dan zopet res zelo živahen. "Lilija" stremi vedno za tem, da izboljšuje in izpopolnjuje ter če le možno pripravi kaj novega. Na letošnjem pikniku bo predvsem novost mešani pevski zbor mladih in starejSih Članov-pev-cev, ki bodo zapeli nekaj popolnoma novih slovenskih pesmi. Ta zbor sestoji iz 40 članov in članic, ki so se pričeli vežbati meseca marca. Zdaj bomo prvič slišali, kaj so se v tem času naučili. Tudi otroci, ki so tako lepo zapeli na radiopostaji 19. junija, bodo na tem pikniku zopet za-žingali nekaj mičnih, domačih pesmic, da bo kar srce poskakovalo. Dekleta pa se bodo zasukala v veselem plesu. Nič go-vorane, samo čeden, kratek program, ki ga bo vsakdo vesel. V nedeljo je dan "Lilije" Milwaukee, Wia. — Težko je mogoče, da bi bilo članstvo katerega drugega društva tako "bizi" skoz vse leto s poseča-njem vsakovrstnih zabav in prireditev naših sosednih prijateljskih drirštev, kakor je društvo "Lilija." Vsako leto enkrat je pa druš-tvo "Lilija" "bizi" baš s svoji- Q u Wh delftVgke atMin_ mi pripravami, da zunaj v lopi . N y . y * m ke v državi New York. V našem okrožju pristopajo unije s svojim celokupnim članstvom v, to stranko, in tudi naša unija CtO se je priključila. Nominirani so kandidati v razne odbore v okrajih, tako tudi za državne ki federalne urade. Kolikor je meni znano, je ta nova stranka naredila v kratkem čaau več za delavce kakor katerakoli druga. Iz tega vzroka apeliram na newyor-ško delavstvo, da ne samo glasuje v jeseni za njene kandidate, nego tudi pristopi v stratfkoj da se enkrat za vselej pomete z delavskimi izkoriščevalci. To se lahko zgodi, samo če delavec hoče — pomagati sam sebi in svojim naslednikom. Kaj bi ameriški milijonarji počeli, če bi ne bilo delavcev? Po-crkali bi od lenobe in lakote. Tako jih pa mi hranimo in garamo za nje, če pa vprašaš za boljši košček kruha, te pa nahrulijo z nepriljubljenim elementom, komunistom, fomerjem in hudič ve s čem še. In to ne delajo samo milijonarji, ampak tudi politiš-ni in bossi v naši mali gowandški vasi. Delavci tudi v Gowandi lahko narede temu konec. Orga-! Angleška policija v akciji v Židi la Arabci v Palestini. um, ki ku mi vnunuu vchci. , , ,. . _ __ ,__ Otroci bodo zopet vsi deležni! " mor;J°f 8a™?°" daril. Igrala se bo tudi tombola. "(>m8kA°» ""f* tudl. J*>m*n<>' oddale se bodo lepe nagrade, med d™Wff.:* J namfne" njimi številna ročna dela, kate- Priljubljeni lahko naMe na tro- ra marljivo izdelujejo žeriske že *» » nekaj tednov. ^ kr^.vo delah Predno Vstopnice zopet vsebujejo čed- *mo J,h £2™^' . . u ne nagrade. Prodajajo se po lOc Jotm Matcfcovtch, Vabilo na piknik Cleveland. O. — Bilo je že poročano, da klub št. 49 JSiZ ob4 država izlet dne 7. avg. na farmi J. Petriča, Bishop rd, prihodnjo nedeljo. Naj bo pripom-njeno, da v slučaju dežja (kot je bil zadnjo nedeljo, kar je škodovalo C. U.), se bo vršila prireditev pa v 8lov. delavskem do-* mu na Waterloo rd. takoj popoldne. Cenjeno občinstvo naj vzame to na znanje. U-pamo, da nam bodo vremenski l>ogovi naklonjeni in da bo ta dan prav lep, vroč avgustov dan. Vročine ne boste občutili, ako boste prišli na ta izlet v prijeten gozdiček hladne sence. Pridite vsi. ki čutite delavsko. Ne bosta se dolgočasili, boste lahko bali-nali, plesali ali ,pa žogo igrali, pevci soc. "Zarje" vas pa bodri zabavali s petjem. Za lačne in žejne bo skrbel odbor. PaaKe na napise ob cesti, kjer se bo Hdet vršil. Vabi odbor. —D. Kdliko slane blisk?! r _ I Danes ve^e vsakdo, kako nastane hu u I koč so menili, da nastane zavoljo nov v visokih ozračnih pUsteh, fflfl jamin Franklin leta 1752. s svojim ^J poskusom z zmajem dokazal, da 1TŠ 0 «Prožitev, ki jo povzroči veMk * ! napetosti med oblaki ter zemljo. 1 Odtlej ni manjkalo raziskovaJeev lrs k- J z nj«*ovo sik) do 9000 amperov rad «11 v službo čtoveku in jo spremenili' nergfjo. Tehnično bi bilo to mogoče prave in priprave, ki bj bile potrebni I b mkov, bi zahtevale ogromne ^"J bife v nobenem razmerju z donosom^ Gotovo je veličasten prizor, kadar « J žarek sproži s strašnim treskom in ZS proti zemlji - toda pred očmi znanojj di končno tudi najmočnejši blisk. ZnsnJ tutvstjena računati s treznimi številkami hJ dotito je, kako nizko ceni bliskov no smJ po gospodarski vrednosti. ' 1 Slaboten blisk velja komaj 1.40 Din naiJ nejši pa približno 20 din . . . Seveda'u nI cena ne izključuje, da bi mogel napraviti J merne škode na človeškem imetju in živi ju. Toda o tem ne govorimo, govorimo J o energijski porabi ujetih bliskov. TakAnil črti so rojili strokovnjakom že davno po vi in to tem bolj, ker je tehniki sami J proizvajati mogočne umetne bliske. V nekem laboratoriju v Berlinu so poj baterije za električne sunke, ki proizvaja j ke s silo 300,000 amperov. Ta naprava je i svoje vrste v Evropi in ji je namen preil šati tiste priprave, ki naj bi preprečile unid če posledice strele. Gorje, če bi se mogel i šen ognjeni žarek osvoboditi svojih vezi! J slediti mora navzlic svoji ogromni sili j ku, ki ga po svoji volji usmerja ob preti]] plošči. Čudovito pa je, kaj more umetni blisk naj viti. Tri milimetre debela železna žica, Id jo za poskus vključili med pola, se je v trd ku spremenila v plin in za njo je ostal said rjav oblak prahu. Mogočno drevesno deblo! katero so usmerili elektrodo, se je razletH treščice in debela medena cev, skozi kateri poslali laboratorijski blisk, se je v fantiutti hitrosti tridesetmilijontinke sekunde skrčilJ velikost iasnice, pri čemer je tako počiloj kor da so ustrelili s težko havbico. Nov serum proti parkljevki in slinavki Iz Stettina poročajo, da se je prof. dr. W manu in dr. Kraebeju, veterinarjema na dr nem zavodu v Riemsu pri Greifswaldu, po letnih poskusih posrečilo pridelati serum, k uspešno rabi pri zatiranju parkljevke inslii ke. Ta bolečen je zdaj precej razširjena v Nemčiji, zato upajo, da se bo že v krat pokazalo, kaj je resnice na stvari o porabn novega cepiva. Novi serum sta odkritelja dodobra preh sila. V breslavskem okrožju sta cepila na tisoč goved — kakor pravita, s prav dob uspehom. 97 odstotkov cepljenih goved je še celih šest tednov potem, ko se je kuga a vila, popolnoma imunih za bolezen. Serum so ga doslej rabili za cepljenje na parkljev! slinavki obolelih živali, je učinkoval samo d dni. V primeri z njim bi torej pomenil po pek dr. Waidmanna znaten napredek. Takoj ko je prof. dr. Waldmann spor državni oblasti svoj izum, je dobil na razpoi dva in pol miljona mark za zgraditev drža* ga poskusnega zavoda, kjer bo nadaljeval r skovanje parkljevke in slinavke in bo rti izboljšati novo cepivo. Ce smemo verjeti ročilom nemških listov, podeljuje serumipi Waldmanna cepljenim govedom imom#t več mesecev. Poroči te irtUd ifi tipkaj *iiok< starost! Profesor George A. Works s čiksške univ« se je te dni potegnil za sklepanje t*™« mladosti in je čisto resno pozval aka^nv^ vode, naj svoj program tako "Pfcmcnen'T bodo študentje lahko že pred 26. letom K sicer se bo moral ameriški narodI v setletih boriti 's katastrofalnimi bK**'" psihološkimi problemi'. "Današnji izobraževalni sistem.' ^ profesor Works, "onemogoča mo^ se poročil pred 25. letom^ Tu d.i če akademske študije že s 23. al «| čakati vsaj še dve leti, ds d<*n bo z zaslužkom, da si p Navadno sme pa akademik šel* poznaj« misliti na poroko. ^ ^ ( Povprečno je pa ■človek J '^ biološko zrel za zakon in UKo na ^ biološko zrelostjo in socialno zmot" ^ kon vrzel 15 let, vrzel, ki jo P^f^^ sveti t zal Iran jem izgredov med zel. Ki jo - h(|(k visokošolski sistem in ki ^V1^** sledice. Umrljivost samcev J«n«u ^ ^ tolikšna kakor umrljivost po***" cer v vseh življenjskih doba«• ^ >k« činoev j« med samci več ko kakor pri zakonskih mošeh,«* u I>olnih ljudi so med ni^ ^ mnogo višji kakor pri f*>r<*™' v isti življenjski starosti -r I. AVOTST^ Vesti iz Jugoslavije ,9 ju). - "Jugo-d» je Srtrrtvo U hotelo j*1 T,.esUh v Sloveni- da gradbeništvo ne more razpisa-** Te kredit že priprav-K** 111-0 gotovi kon-gradnjo novih cest K banovini, ki jih mora Ju bin.sk. uprava v Ljub-r ^slovenski kurir" pri-L, da »o bili ravno Slo-?Sti ki so urgirali grad-aovih^cest v dravski bano-"Saj pa jih je vadbeno tuntvo presenetilo, ko se i fotovi s končnimi načrti, tofetrttvu za gradbe so pred-v odobritev, odnosno so Jobrtni sledeči detajlni pro- * modernizacijo državne " jt 2 Jeprca—Labore, za Ltrukcijo mostu čez Savo »nju, za modernizacijo dr-ceste št. 2 skozi mesto in od Kranja do odcepa inskedrž. ceste ter-za tla-državne ceste št. 50 Ma-0^Pe*niea, skupno z eks-ritcijo zemljišč na državni it t Ljubljanja—Kranj za lanski znesek 39,112,310 Neg teh projektov so že odo-| generalni projekti za mo-ijo državne ceste št. 2" mesto—Ljubljana in Na-^Podvin, državne ceste št. Ljubljana—St. Vid pri Lu-in Vransko—Celje—Višin ter Spodnja Ložnica— nmka Bistrican-Frani. Iz-i je tudi že detajlni pro-u rekonstrukcijo državne it. 50 Fram—Maribor, v w detajlni projekti za vse Skrene generalne projekte, liobritev je predložen gene-i projekt za modernizacijo ceste št. 2 Bregana— mesto. Izdeluje se gene-projekt za modernizacijo ceste št. 2 Podvin—Ko-■ko sedlo in za moderniza-državne ceste št. 50 Št. Vid Lukovici—Vransko. Dalje delu še detajlni načrt za no-driavno cesto Ljubljana— ki je v glavnem popolno-pripravljen za predložitev iitrstvu v odobritev* Dovr-teh načrtov so ovirale sko-leto dni trajajoče obtežilne ušnje zemljišča na Ljubim barju, ki so sedaj zame, tako da bo tudi deta j 1-tfrt te ceste v najkrajšem dogotovljen. roracunska vsota za vsa ta «ceni na okrog 650 mili-' din. Za izvršitev doseda-Mrtov je kraljevska ban-»prava iz banovinskih sred-«11. aprila 1936 do danes rdila okrog 900,000 din, ker idrtavnih proračunov v te doslej niso bili dodeljeni i krediti in tudi še ni usta-»bljubljena terenska ®J akcija za trasiranje ih cest v dravski banovi-« duvršitev načrtov, ki so Jfdaj našteti, bi bil potre-*tne»ek okrog 800,000 din, * lzNa, da se je iz ba-kih sredstev opravila že kovica dela in bi sekci- ja za trasiranje prevzela bogato dediščino. Poleg teh projektov se izvršujejo številni projekti za gradnjo in modernizacijo banovinskih cest. Tragedija v Kamniških planinah Kamnik, 18. julija.—Ni se še povsem razbohotilo poletje—še komaj pred dnevi je svež sneg padel na gorske vrhove—pa so že planine izterjale svojo prvo žrtev. Včeraj popoldne je na Košutni nad Krvavcem padel čez steno 80-letni usnjarski pomočnik Viktor Brejc, zaposlen v znani Knafličevi tovarni usnja v Kamniku, in se ubil. V soboto se je večja družba Kamničanov odpravila na Krvavec na izlet. Včeraj so odšli na krajšo turo dalje proti Korenu, <}a bi natrgali planink. Viktor Brejc je bil v družbi s Štefanom PižmohOm, ki je kot skladiščnik prav tako zaposlen v Knafličevi usnjarni. Blizu Mokrice sta se opoldne razšla vsak v svojo smerv Ko se je pozneje vsa družba v koči na Krvavcu vnovič sešla, Brejca ni bilo nazaj. Tovariši so ga čakali do pozne noči, a ko so le čakali zaman, so se vrnili v Kamnik in takoj obvestili reševalno postajo SPD. Še ponoči se je reševalna ekspe-dicija odpravila na Krvavec, da je že na vse zgodaj začela iskati sledu za pogrešanim planincem. Slutnja je na žalost postala resnica. Pod Košutno so Viktorja Brejca, ki je med vzpenjanjem za najlepšimi planikami zdrknil v prepad, našli mrtvega. Truplo so takoj naložili na nosilnice in ga prenesli v dolino do Ribje peči pri Kopišah, od koder so ga potem z avtom prepeljali v Kamnik, da ga polože na mrtvaški oder. Pokojni Viktor Brejc je bil izredno simpatičen, dober in trezen fant. V Knafličevi usnjarni je bil zaposlen kakšnih 8 let. Predstojniki so ga cenili kot vestnega delavca, tovariši so imeli v njem vernega, iskrenega druga. Po rodu je bil iz Dolenjih Novakov pri Idriji, od koder se je bil s starši preselil v Kamnik. Lani mu je umrl oče in od takrat je bil Viktor najboljša opora materi, a zmerom je bil tudi naj-skrbnejši brat svoji sestri, medtem ko druga dva brata živita v Franciji in Italiji. RUBEŽ NA RAZSTAVI FKDSV1T1 Ljubljana, 18. julija. — Najbrž nihče ni pričakoval, da bo v zvezi z umetniško razstavo Inkiostrl-Loboda, ki je vzbujala te dni mnogo zanimanja med občinstvom, pa sta jo prireditelja podaljšala še do prihodnje nedelje, Ljubljana doživela senzacijo, kakršne najbrž ne pomni kronika kulturne Evrope in vsega sveta. Danes opoldne se je v Jakopičevem paviljonu iznenada pojavila ga. Irene Czipott, zasebnica iz Gajeve ulice 1, v spremstvu izvršilnega organa okrajnega sodišča, postrežčka in še nekaj mož, in slikarju Dalmatiku In-kiostriju izročila sodno listino, ki ji dovoljuje "v izterjavo izvršljive terjatve v znesku 3600 din" in pripadajočih stroškov "rubež, hrambo in prodajo premakljivih reči vsake vrste, zlasti slik, razstavljenih v Jakopičevem paviljonu". Iz kataloga, ki sta ga izdala razstav Ijalca, je razvidno, da je bil lnkiostri zastopan s 45 olji in oljnatimi mo-notipijami, ki dosezajo po ceniku skupno prodajno vrednost okrog 120,000 din, a predstavljajo obenem tudi dobršno mero vsega umetnikovega življenjskega dela. Pri rubežih ni navada, da bi se zaplenjeni predmeti ocenjevali na mestu, temveč pripušča zakon terjajoči stranki široko možnost lastne presoje, da da zarubiti toliko in tiste reči, katerih stvarna vredhost jamči kritje dolga. Irena C z i p.o 11 se je te zakonite možnosti po-služila na velikopotezen način. Za dolg v znesku 3,600 din, ki je v procesu narasel še za nekaj kovačev, je zahtevala od izvršilnega organa, da zarubi vsa razstavljena Inkostrijeva dela v Skupni vrednosti 126,000 din. Zaman so ostale vse prošnje in prigovori, zaman vse prizadevanje Riharda Jakopiča, ki je f>rihitel v paviljon in skušal razumno, pomirljivo vplivati na upnico. Zaman sta lnkiostri in Jakopič ponujala vse mogoče garancije, da se polovica dolga izplača takoj, druga polovica pa ob zaključku razstave. Nekaj del je bilo že prodanih. Ga. Irene Czipott je brez usmiljenja dala sneti raz stene Inkiostrije-va dela in jih odpeljati- v neko zasebno shrambo, da jih razproda za kritje neznatnega dolga. V izvrševanju rubeži pozna sodišče več postopkov. Najpogostejši je pač ta, da se predmeti opremijo z rubežnim znakom in se pustijo na mesto, dokler jih sodišče ne proda. Ne more biti dvoma, da bi takšen postopek lahko nudil tudi ge. Ireni Czipott zadosti jamstva, saj predstavlja že dvoje ali troje del, ki jih je Inkiosti razstavil, vrednost njene terjatve z vsemi stroški vred. Ga. Irene Czipott se s takšnim jamstvom ni zadovoljila, temveč je dala brez pomisleka razdreti celotno razstavo. Od človeka, ki pride z eksekutorjem na umetniško prireditev, kajpak ne moremo pričakovati do likovnih del tistega toplega, dostojanstvenega odnosa, s kakršnim prihajajo v razstavne dvorane ljudje, ki jih je privedel čisti, umetniški interes. Toda tu ne gre za estetske probleme, tu gre samo še za vprašanje, do kakšne meje sme nekdo v iskanju pravice, ki mu jo je sodišče formalno priznalo. V tem pogledu je bilo ravnanje Irene Czipott pač brez mere. Ko to pišemo, se kajpak ne maramo in ne moremo dotikati računov, ki jih imata med sabo katerikoli upnik in dolžnik. A poleg žalitve in škode, ki jo je upnica storila akad. slikarju Dalmatiku Inkiostriju — prav zadnji dnevi razstave so namenjeni prodaji — je zagrešila tudi težko brezobzirnost na naslov akad. kiparja Petra Lobode, čigar delu je s tem porušila okolje in mu v veliki meri zavrla uspeh. — ("Jutro".) Naročite Mladinski I boljši mesečnik za slov dino! Težkoče ljudske fronte v Franciji V senci mednarodnih dogodkov se malo čuje o težkočah, ki jih ima ljudska fronta v Franciji. To še ne pomeni, da je izgubila širši politični pomen. Zakaj, zmaga ljudske fronte v maju 19&6 in vlada Leona Bluma pomenita boj proti fašistični nevarnosti v detel! in ustvarjanje bloka demokracije, bloka za o-brambo miru in kulture na svetu. Težkoč sicer ni treba precenjevati. Ni pa prav, če bi podcenjevali njih pom*n. Negotovosti sikuacije izvira iz samega nje značaja. Predpogoj za uspeh takega političnega bloka je, da stoji pod vodstvom delavskega razreda. In da se do tega pride, je potrebno, da proletarske stranke dosežejo maksimum soglasnosti. Žal, da ti dve dejstvi v Franciji ne obstojata. Vladi Leona Bluma je rušil kapital. Senat je bil orodje v njegovih rokah. Socialisti so vodili oster boj proti njemu. Zahtevali so ali da naj se odpravi ali pa demokratiilra. V tej akciji so ostali komunisti rezervirani. — Niso se sicer izrekli proti zahtevam socialistov, a jih tudi podpirali niso. To je bilo dovolj, da so se nastala nesoglasja po znanem članku Dimitrova ob dvajsetletnici Rusije še poglobila. Na drugI strani je pa nastalo vznemirjenj« v vrstah radi kalne in radikalno-socialistične stranke. Desno krilo se je umi kalo. Na zborovanju v Klermon Ferranu je nedavno Marks Dor moa poudaril, da se \r celi vrsti srezov snuje protisocialistični blok tudi z reakcionarci. V tej situaciji so prišli socia listi v položaj obrambe. Zavedajoč se, da je potrebno razširiti in poglobiti program ljudske fronte, so po svojem kongresu predložili konkretne predloge. V odboru predlogov komunisti ni so podprli, ker stoje na stališču, da je treba radikalne socialiste brezpogojno obvarovati pred razkolom. To stališče pa socialistom seveda ni bilo všeč. Diskuzija je potem dobila javen značaj. "Humanite" je objavil 28. junija Thorresovo pismo socialistom. V njem je predlaga skupno akcijo v korist Španije. "Populalre" Je objavil 1. JuHja odgovor Pavla Faureja na to pi smo. Generalni tijnik Faure poudarja, da je zavezniška stran ka zavrtfla brez konkretnega odgovora predlog socialistov z dne 4. maja, da se izdela načrt skupne akcije v obče In glede republikanske Španije posebej. Brez odgovora je ostal enak predlog z dne 27. maja. — Dalje »amerja pisec neprestane napade na socialiste, ki jih objavlja "Hurtani-te". Tako pravi Faure: Včeraj ste toliko zametavali naše p loge v ljudski fronti, ki so im namen, da dajo gibanju nov let iz leta 19»6. ■ Prej ali slej se morata rcilt vprašanji zunanjepolitično in finančno, ki Ju ima pred sebo ljudska fronta. Istotako se bodo prebrodila nesoglasja med pfaletarskima »trankima. Jim stvo za to so Široke ljudske množic«, predvsem proletarljat, *a-kfj, razvoj se ne mot-e ustdvlli. 1THJ >reA-i mali / po- Olani unije Itatted Electrlcal, Radio & Machlne \\orher* protestirajo proti izprlju pred tovarno »hllco Radio Ca. v Philndelphijl. \ Ljudsko štetje in podatki o tujerodcih treba ae je boriti proti isti z resničnimi dejstvi. Ljudsko štetje je in bi moralo biti naša orožarna. Ne moremo pogrešati ni-kakih podatkov o tujerodcih." FLIS. ijjtiji na enem mestu ba, lal, m\ — M pomeni in zsmti4S~~~~~~ S te#a razlog« -Ije godilo, ako bi bili konji ali prašiči," je rekel neki mlad stav kar. Vodstvo stavke ju prevzela United Cannery, Facklng and Agricultural Workers unija (C. 1. O.) Stavko skušajo izravnati ftKNITVKNA IH)NrillM Vdovec arodnlh let a« teli aesnanlll a Slovenko arednj« ataroatl (od i)4 do 42 Ivi), s dekletom uli vdovo b enim otrokom ni iivieta. Na I met j« ae ne oilrum. Biti pa mora na prerineva m 1*1 Jen Ja. Imam prerej prihrankov. Torej če katera reano mlali, naj pl*e na naalov "VDOVKC," 2A&7 8. Uwn-dale Ave., Chicaso, 111. — (Adv.) VAŽNO M VIŠKOM K ADAM mIHUI« tfaaar f rtari kra|| K A DAM it* nam««J»B| v •taH kraji a ADAM MIL km Ia >UrW kraja i KARTE sa v te ialala 1'otnlkl i aailm poMredovanJaia potujejo najceneje in ladoroljas. Denarne pnlll}ke livrlujsmo tofna In tanealflvo po dnevne« Ntrm. V M 'MIHI A v I Ml V tTAI.IJO U | Ml,., IM Din Sa I I.H.,. IM U« M M9.IM " M IM«... m " " ».M... IM " " au .. M " " I MS. t. »m • » iT.ee.. .mm » - mm mm " • iii.m...i,mt m « m.m...i.eM ■ • i«?.M.. a.eM » |a Vera. rallllaana lurfl rfanar kr»a/«»*a la iavrlafaiM la»l«flla * Mir|l. aa aana In poJaaaU« SLOVKNIC PUBIJ8HTN0 C0L (Glaa Naroda—Trave) Jlureau) 110 Weet 1« al. New Yofk, K, t Ali ste ža naročili Proavsto aH Mladinski Hat svojemu prijatelj« ali aorodnlku v domovino? Ta ja edini dar trajna vradnoatl, ki va za ntal denar lahko poiljtia sva), rem v domovino. Vabljeni so vsi prijatelji, soaedna društva, ter splošno vsi Slovenci v MlhvauHt In okolici, ds posetljo LETNI PIKNIK Društva in Zveze "Lilija0 V nedeljo, 7. avgusta, 1938, v Gazvedovem parka (lflthway .16, Ko. 4.1r IsSO ter od armlJIMa Mov. Avditorija e We«l Allleu oh i. url. — Val dohrodoSli In vneoi prvo-vr«1 iio pontreiho In aadovoljalvo Jam^l OHMOK. IVter P. fMI, ki )e prehodil 2IWN» milj dolgo pot ix Wsdeahora, I m., v Nealtle, Wa»h., s svojim dvt leti slsrlm otrokom, da na)de delo. PftOSVETK Vesela pisarija Franc« Ferioo ^jjmffiJiJJJJJfMiiiMH<»mfffffrrrr—.......................■ ■■ w»ee*ee«aeeia«oe#oeoeee — Tolažil sem in branil svoje stališče: kaj »o kurja očesa v primeri s koleni: ne po položaju ne po obliki ne morejo konkurirati! Toda je bila na drugi «trani šivilja na tehtnici, v takem primeru pa so kolena za tekmo preslaba. 2uril sem z ozdravljenjem. Hčerka pa je ne-strpnejša od žene in pride pismo: prihodnji teden moram v Ljubljano! V torek popoldne žena ni več strpela. Cuj, oddala bom telegram, zdaj si že čisto dober: v četrtek se dobimo v Ljubljani. Vdal sem se. Telegram je oddala. Cez eno uro pa je prinesel pismonoša telegram moji ženi. Brzojavila je hčerka: V sredo pridem v Ljubljano, ne morem več odlašati, pridi gotovo! Obšla me je zona. To ne zgodi vselej, kadar slutim nesrečo. Toda dolgoletna zakonska skušnja — me je naučila spoštovati pregovore kakor: — molk je zlato. Navzlic moji absolutni nevtralnosti, ki bi jo velesile lahko vzele za vzgled v španskem vprašanju, pravi žena čez nekaj časa: — Stvar pa le ni jasna, kaj bo sedaj prav, ali kar ona brzo-javi, ali kar jaz. Z moje strani ne sluha ne duha. — Sploh pa sta se telegrama srečala, od-nosno zgrešila! — Jaz: kakor da me ni. _I tak vendar svetuj nekaj, dedec nemarni, saj gre vendar za tvojega otroka! — — Kaj naj svetujem? Boš Že naredila, da bo prav!— — Kaj bom naredila — kako bom naredila — kaj more biti prav, ko si pa ti vse zmešal. — — Jaz? Zmešal? — — Kdo pa drugi? Ti in pa tista tvoja nesrečna kolena! — Argument je bil hud, pa sem se zopet umaknil v rezervo. Nemir je naraščal z vsako minuto. — Cez eno uro bo pošta zaprta, takHpovej no, kaj naj storim!? — — I — jaz bi brzojavil, da naj bo tako, kakor želi hčerka, pa pojdi jutri! — Rečeno — storjeno. Toda čez pol ure dostavi sluga nov telegram: — Pa naj ostane pri< četrtku, kakor ti želiš! — Telegrama sta se zopet srečala. Kako je bilo pri tem srečanju na žici, ne vem, ali vem, kako je bilo pri nas, ko so se nekaj minut nato zaprla vrata poštnega urada. Noč je bila dolga. Videti je bilo, da ne bo nikoli več belega dne. Pred zoro pa je ob mojem pritrjevanju izdala žena sledeč službeni komunike: — Danes grem jaz v Ljubljano, da opravim pri pedi-ker ju in kar še treba, če bi pa hčerka ne prišla — kdo se bo dandanašnji zanesel na pošto in telegrame! — potem pojdeš jutri ti, kajti kar tako je vendar ne moremo pustiti in Bobi se te gotovo že tudi jako veseli. Zvečer je prišla domov — res brez kurjih očes — toda kakor osa razdražena: ni bilo hčerke ne Bobija. To pa pomeni polovico manj užitka kakor jih ženi sicer vselej nudijo dobro gojena kurja očesa. Drugi dan sem šel jaz in se zvečer vrnil pobit in utrujen: prišla sta bila hčerka in Bobi. Oh! — I tak govorimo no — povej no! Kako je bilo? — me je sprejela z lučjo zvečer že na stopnicah. — Ali je zdrava? — Kako izgleda? Kakšen je Bobi? Jaz sem vihral, da bi potolažil Žejo radovednosti. toda zaradi utrujenosti sem bil le po malem kos pričakovani nalogL — Zdravo, vse zdravo. Naj poprej me je ozmerjala, zakaj sem prišel Jaz in ne ti. Da ni telegrafa na tem svetu, lepo bi se živelo. Kje imam sadike od paradižnikov in paprike, pa seme od slaka in počepinčka in ne vem kaj še vse sem pozabil. Da drugič ni treba, da bi kolena bolela tak čas, ko mami ne more v Ljubljano, ko nima drugega na tem božjem svetu, ko tisto malo kurjih oči in še to se ji tako brezsrčno kvari. — — Kaj pa Bobi? — Ženi so gorele oči. — Hm, Bobi je zdrav, morda še preveč zdrav. Najprej je zamašil sifonsko steklenico s štirimi zobotrebci, potem je poskušal, kako bo gnalo, in naravnost v sosednjega gosta! Ko ga je ona nato po krempljlh — — — Gotovo si jo ti šuntal! — — Nič nisem, še gledati se nisem upal. Iz jeze je nato prevrnil čašo Črnega vina po prtu in obleki. Potem je splezal meni na kolena in med pogovorom, sam ne vem kdaj, mi je odtrgal medaljon od verižice, ga neopaženo stlačil v peč in mi dejal, naj ga najdem, če morem. Ko ga je ona spet po rokah z opravičilom, da je ves neumen, da le kakšnega domačega človeka vidi, da je zadnjič strica Toneta v kavarni s čevlji osuval, polil s kavo, mu cigarete skril za omaro, da vse to tako rekoč dela od same sreče, je Bobi izpulil iz mojega gornjega žepa nalivno pero —r — Zdrav Je, živ je, iz gnoja pa tako ni Človeka, hvala bogu. — In v preveliki sreči so se ženi lesketale oči. — — Hvala bogu, samo da je zdrav! — — Splezal za stol, ga razdrl in vso tekočino izpraznil v moj desni Žep, da še sedaj curlja črnilo iz njega. Oh, moja lepa siva obleka! — Končal sem utrujen, žena pa ni mogla od sreče nazaj na zemljo, ni videla ne mene ne moje obleke. BOTRICA IN DRUGI Letošnja pomlad — oh, saj nI, da bi človek govoril! Ce bom to vzdržal, potem bom res zaslužil v nagrobnih govorih in nekrologih, da sem bil kakor hrast na gori, ki ga nobena sila nI omajala. Toda — mislim — zdravje Je Izpodkopano. Nesreča se je vrstila za nesrečo. Spredaj, zadaj, druga vrh druge! Najpoprej tisti strašni dež, dež in mraz in za spremembo sneg. Ce bi bil človek vsaj smučar. Tako pa res nisem vedel štirinajst dni po veliki noči, kaj naj počnem z njim. Nič ne rečem: Spanci so zalsužill tako vreme. Kaj pa se, beštije marokanske, mešajo v evropsko diplomacijo! Toda ubogi ptički! Kaj so, sirote, zagrešili, da jim je ljubi bogec trikrat pretrgal medene tedne? Ali smo ljudje že doživeli kaj takega? Moje trpljenje pa nI bilo samo zaradi deževne prirode. Res je, glavni činodejstvovalec mojih bolečin je bil dež, toda ko se je tudi ta ne najbolje vzgojeni gospod naveličal, so nastopile običajne pomladne komplikacije. Ampak držati se moram reda: najprej mi je dež povzročil skupino jezikovnih ali, če hočete, slovničnih bolečin. Ne izdajte me — prosim — nikomur! Ali kar je res, je res. Jaz sem zaljubljen v naš radio. V prvi vrsti zato, ker je to edina kukavica, ki je kukala letošnjo pomlad. Potem pa imam visoko v Čisllh zvočne Igre, nadalje plošče po željah naročnikov, no, in ne nazadnje predavanja. Bobi se močno razlikuje od mene in tudi v tem pogledu. On beži pred predavanjem po valobranu — mislim, v Splitu bi gotovo tako Imenovali tisti gumb, ki nas popelje od postaje do postaje — kakor pes od mize, če mu nudiš čašo. Ker pa je Bobi res nekaj posebnega, ga je stric Tone budno nadziral in ugotovil, da je prav za prav hotel izpuliti tisti gumb. V borbi med malo Bobljevo rokco in roko strica Toneta je sicer gumb ostal, ali je Bobi jokal in se je mamica njegova jezila. Kaj če gumb In radi in Tone, ko pa je Bobi res tako nekaj posebnega! Vendar je ostal v naši hiši sum, da je Bob tisti gumb navsezadnje le nekaj povlekel. Ce prav zbiram opazke, ki padajo o tem v domačih razgovorih, lahko sklepam le eno: Bobi je nekaj povlekel Iz mojega žepa. (Dalj* prihodnji«.) me prepusti Parizu s povabilom, da se oglasim pri njem spet po 18. juliju. 14. julija je francoski narodni praznik — zavzetje Bastilje — in letos bo rajal in plesal ves Pariz od 14. do 18. julija. "Do 18. julija pustite kar v miru tudi vse knjižničarje!" In tavam sam po Parizu prvi dan — po 26 urah vožnje. Pa ob tem toku življenja pozabi* na u-trujenost. Kmalu se pomirim s svojo izgovarjavo francoščine, ko čujem, da Um ženska ponuja dnevnik "Se sveer," a moški grmi z globokim glasom "Se svaar!" — Ustavim se pri dobrodušni, stari ženici, ki sedi poleg skladovnice starih, antikva-ričnih knjig in ima v naročju "Le Populaire". Razloži mi, da časopisov ne prodaja. "Populaire" čita sama: "To je moj list." Vesela je, da ga poznam tudi jaz iz Jugoslavije in mi prisrčno stisne roko. Večer je. Treba domov. Pred vhodom k podzemski železnici študiram načrt. Dva gospoda pristopita in me vprašata za svet, kod naj »e peljeta v svoj okraj. Švicarja. B, dobro. "Bi-i smo lani v Dubrovniku. Poceni in lepo je pri vas. Pojdimo skupaj nekam kot trije tujci v Parizu iz dveh držav. Z njimi e lahko. Francosko, nemško, i-talijansko, kultura, demokratičnost, živio! Poslovimo se. Ona dva s taksijem v svojo smer, jaz pa prvič na slavno "metro" — podzemsko železnico. Francoski delavec mi je pri čakanju povedal, kod in kje naj prestopam. — 'Kaj, vi ste iz Cehoslovaške ?" — "Ne, iz Jugoslavije." — "E, dobro, tudi mi smo prijatelji!" Takoj prvi večer sem se vprašal, kako so se mogli lani neki naši romarji pritoževati nad Parizom in se navduševati za Inn-sbruck. S. V Francijo! | Pariz, 12. julija 1938. . . . Vlak z električno lokomotivo drvi proti Muenchenu. V oddelku »«Hli meni nasproti star, simpatičen gospod z bistroumnim. zgovornim vnukom, ki vsak stavek konča s zategnjenim "eel" (Ijubljsnsko: k'ne, mostniško jel-de). Iz lepa potegnem kos nafte-' ga belega kruha . . . 'Ta ni is Bavarske/- ml pravi gospod. — "Ne, iz Jugoslavije." — "8e ml Je zdelo." Id kskor da se je u-strašil svoje pripombe v od-% delku aede še drugi — ml pokate na muenchenaka predmestja v zaatavah: "Dan nemške kulture." — 'Tako?" — Ns škatlo naših cigsret ml zapiše še naslov dobre goatilne blizu kolodvora. — Izredno ti v promet. Na v takega človeka prideta po dve uniformi. V gostilni okusim nemški kruh. živela Jugoslsvt-ja! — vam pravim. Vlak proti ' KarUruhe In francoski meji Ima dobro uro zamude. Veste, da me tO vmli .,. Prijazna gospodična nasproti mene — is Augsburga — s« je poslovila od prijatelja. "Se vračate s proslave nemške kulture? Kako je bilo?" — "Sem izkorl-stils ugodno vozno ceno." — "Lepo!" — "VI ste iz Jugoslavije? Tam je poceni." Se razumemo. Na obmejni postaji Kehl se skobaca is vagona zadnji 8A-Msnn s telečnjakom, zavito zastavo in drugo vojno robo. — Francoski železničar —- dobričl-no izraža njegov obrat «— hodi po i>eronu ne preveč strumno mimo nemških uslutbencev, kot da Jih ne vidi. — Peljemo se čet renski most. Francoski petelin je ovekovečen na mostu. Proti Rtrassbourgu. Hipoma druga dežela. Negovani vrtički. Človeški <4trasi bres uniform. It vlaka vidim napis gostilne "Aux deux cognees" ......člHl« ^ m/ooaaaoaeooeoeeaeaeeaeaeeeeeeeeeaaoe«v« ft inlltl K mrnrntM ■ •eoeoneeoeoeooeeoOooaoeeooa Nev