List 26.
Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
*  Turško deteljo (esparseto), ktero smo v našem listu že večkrat priporočali, je priporočal fajmošter And. Lindwurm v Hohenwarth-u v gornji Avstriji s tolikim pridom, da so se je njegovi farani čvrsto poprijeli, s tem pa živinorejo tako povzdignili, da poprej revna vas s 95 hišami ima zdaj prav lepo živino pa dobro pognojeno polje. Zemljišča tega kraja so zelo peščena, tedaj malo rodovitna. Turška detelja je tudi tu pokazala svojo moč, da zboljša zemljo, Ker zdaj že precej rži pridelajo.
* Obirati perje grozdju, predno zoriti začne, ni dobro, kajti potem ne zori grozdje hitreje, pa tudi vino ni bolje, kakor nekteri pravijo, misl6, da po obranem perji lože solnce more do grozdov. — Do-broznani časnik „Prauend. BI." svarijo vinorejce, naj nikar grozdom ne obirajo perja.
*  Poznati piščeta po jajcu je P. Gamin po triletnih skušnjah naznanil akademiji znanosti v Londonu to-le: Jajce, v kterem je petelinček, ima na tanjem koncu nabrano površino, jajce s putiko pa ima gladko površino.
*  Da ne visi trebuh kobilam, ki so imele že več žbet, jim Honoveranci in Meklenburžani, ki se štejejo med najbolj imenitne konjerejce, delajo tako-le: Ko je kobila prvo zebe imela, povežejo jej trebuh s širokim in močnim platnom; to po vezo zašijejo skupaj in kobila nosi to povezo 3 do 4 tedne. Nekteri gospodarji jo povežejo vsaki pot, ko je kobila zebe storila. Zato pa tudi v teh deželah ne vidiš vampastih kobil.
*  Pomladanski hrošči (kebri) dober gnoj. Po skušnjah naznanjenih v kmetijskem časniku „Wur-temberg. Wochenbl. f. L. u. F/' so se kebri skazali kot posebno dober gnoj. Gnojili so s kebri ječmenu in gnojili so mu tudi s peruškim tičjekom (guano) na enako veliki njivi, in pridelali na njivi
s kebri   pognojeni zrnja 56 odstotkov, slame 133, plev 13, s guanom      „        zrnja  40         ,,        slame 123,  plev    8.