Za včerajšnjo tiskovno konferenco je «Primorski dnevniku poplavit predstavnikom anglo.m.-riške zasedbene uprave dve pereči vprašanji:
Prvo vprašanje se tiče bližnjih občinskih volitev in se glasi:
«Ali namerava ZVU pri izdelovanju volivnega zakona za bližnje občinske volitve pritegn.ti v duhu zahtev tukajšnjih demokratičnih organizacij k sodelova. nju predstavnike vseh političnih skupin cone A Tržaškega ozemlja?«
ODGOVOR:
«Ne. Zavezniška vojaška uprava je zmožna sestavljati svoje zakone sama«.
Kakor lahko vsakdo takoj ugotovi, je naš dnevnik vprašal le, ali bo VU povabila predstavnike političnih skupin na sodelovanje ali ne in nič drugega. Vsi namreč na žalost predobro vemo, da vojaška uprava izdeluje prav zares že četrto leto svoje zakone — sama. Ce bi bilo drugače, bi gotovo ne imeli «sreče» doživljati razne prot: demokratične ukaze. Zaradi tega tudi danes posebno po gornjem odločnem «ne» in njemu sledečem izgovoru, nimamo nikakršnih iluzij, da bo votivni zakon, ki ga iz dneva v dan pričakujemo, pravičnejši od vseh ostalih zlasti pa od ukaza št. 345 o votivnih imenikih.
S tem pa seveda ni rečeno, da smo odnehali od svoje zahteve po pravičnih zakonih in ukazih. Ne. Ravno narobe! Nenehno bomo vsak dan odločneje zahtevali resnično pravične zakone, ki bodo v interesu delovnega ljudstva našega ozemlja, predvsem pa takšne predpise o volitvah, ki bodo omogočili resnično demokratične in svobodne volitve pri nas !
Zahtevamo pa tudi, da svričo gornjega odgovora odgovorni či-nitelji vojaške uprave prenehajo v svojih poročilih na najvišje mednarodne forume govoriti o tem, da vojaška uprava prepušča vedno boli upravo javnih poslov predstavnikom civilnega prebivalstva. Za nas namreč dejstvo, da je začel predsednik cone Pa-lutrn vršiti.inšpekcijo policijskih postaj, še ni dokaz omenjen ih zatrjevanj, kajti od VU imenovani predsednik cone predstavlja
lahko le tiste interese, ki so im teresi VU.
* * *
Drugo vprašanje, ki smo ga postavili VU, pa se tiče amnestije antifašističnih pripornikov:
«Zakaj se zakonske določbe o amnestiji od 23. junija 1946 ne aplicirajo tudi v pogledu obsojenih antifašistov, ki prestajajo svo>e kazni v tržaških zaporih?«
ODGOVOR;
»Italijanska amnestija z dne 21. junija 1946 ni nikoli veljala za Svobodno tržaško ozemlje, niti ni zavezniška vo:aška uprava izdala do danes nikakega zakona o amnestiji. Vprašanje amnestije v anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja se sedaj proučuje«.
Predvsem je za VU v zadnjih dveh — treh letih karakteristično — proučevanje. Tudi glede ukinitve voinih predpisov glede prometa v tržaški rrosti luki iz leta 1940 in glede ukinpve drugih fašističnih zakonov, ki so celo v ItaliH že rezveljavVeni, odgovarja VU, da so v proučevanju.
Toda zanim!vo je pri vsem tem dejstvo, da med tem «proi'če-vanjemn prihajajo na iz zaporov na svobodo v Trstu od tržaškega sodišča za sojenje fašistov prev tisti, ki jih -e to sodišče obsodilo. Naibolj kričeč primer je ne pr, gen. Espositn, da ne omenjamo drugih. Iz Trsta so jih namreč poslali enostavno v itnVjo, kjer je amnestija v veljavi in — fašistični ti-č je zopet na svobodi...
Pravijo, da velia to za ital'lanske državljane. Toda to je oč-tno le izoovor! Ce velja namreč za pravilo izročanje italijan-kih državljanov italijanskim ob'a. s‘em. zakaj ne izročijo na vr. jugoslovanskih v Trstu krivično obsojenih državljanov jugoslovanskim oblastem?
Rezultat takšnega počefia pa je tisti, o katerem smo zadnje dni ponovno pisali: antifašisti jen jo v zaporih., fašisti pa se šetajo svobodni...
Logično je, da iz vsega tena sledi le ena odločna zahteva: 7,a tržaške državUane uveljaviti čim prej amnestijo, jugoslovanske državljane Pa čim prei izročiti jugoslovanskim ob’astem !
Z omenjenimi izgovori o proučevanju se namreč krivično postopanje le nadaljuje v nedogled.
roštrmia plačana v gotovim Soedizione in abbon nostale
Vedno odločnejša borba
Italijanskih delavcev
Uspela stavka v Padovi in pokrajini * Odločni protesti proti likvidaciji kompleksov „Caprom" in „Sa!ar" • Stavka rudarjev in de’avcev v kamnolomih na Siciiiji - Nove zmage poljede.skih delavcev v Bariju
nili odpustitev 509 delavcev od 800 zaposlenih v rudn.ku. Delavci pa tega niso vzeli na znanje in nadaljujejo z delom.
Iz Barija javljajo o novi zmagi tamkajšnjih poljedelskih delavcev. Jutri bodo namreč objavili nov dekret o obvezni zaposlitvi v tamkajšnji pokrajini, ki določa 15 odst. zvišan'e delovnih dni v primeri s prejšnjim dekretom.
Tiskovni urad CGIL poroča, ds je izvršilni odbor odobril poročilo tajnika Di Vittoria o protestnem gibanju državnih in javnih nameščencev. Izvršilni odbor izreka popolno solidarnost z nameščenci in obljublja, da bo z vso odločnostjo nadaljeval borbo za njihove zahteve. Dalje poudarja odbor dolžnost in odločno soglasno voljo italijanskih delavcev, da bodo branili pravico do stavke kot enega osnovnih stebrov demokratičnih svoboščin.
Progresivna stranka ZDA
zahteva spremembo zunanie politike
RIM, 13. — V Padovi in po vsej pokrajini je bila danes od 6 do 18 ure napovedana splošna protestna stavka proti brezposelnosti. Policija je nekajkrat napadla stavkajoče delavce in nekatere aretirala.
V zvezi i nameravano likvidacijo milanskih industrijskih kompleksov «Caproni» in «Safar» je delavska zbornica pozvala vse delavce na solidarnost s kovinarskimi delavci. Tajništv* posameznih sindikatov preučujejo ukrepe za nadaljnjo borbo. V nekaterih tovarnah so delavci danes za nekaj minut prekinili delo.
Na vsej Siciliji se nadaljuje stavka rudarjev ter kamnosekov in delavcev v kamnolomih, ki se je začela 3. januarja z enourno dnevno prekinitvijo dela. V nekaterih krajih so industrijci odredili ustavitev dela v rudnikih, delavci pa so rudnike zasedli. V rudniku Tallarita delavci že 6 dni niso zapustili rudnika. V Ragusi so industrijci skle-
Poplave na Siciliji
RIM, 13. — Trajajoče slabo vre. me je povzročilo na Sic.lijj znatno škodo, ki jo cenijo na več sto milijonov lir. V provinci Messine je bilo več poplav in v neki vasi, kjer je bilo porušenih 47 hiš, še niso mogli prejeti izdatne pomoči za. radi tamkajšnjega naraslega hudournika. Ponekod se je prebivalstvp odstranilo. V neki vasi je naraslo vodovje opustošilo pokopališče ;n voda je odnesla več trupel.
opazovalcev OZN, so se pač britanske oblasti poslužle edinega sredstva, ki jim je bilo na razpolago, in to so bili izvidniški poleti. Na ta način britanski uradni krogi vedno bolj priznavajo, kar itak ve že ves svet, da so incident na iz raelsko egiptovski meji izzvale britanske oborožene sile.
V zvezi s potovanjem bivšega trans jordanskega vladnega predsednika Samir paše v ZDA, domnevajo, da mislijo v ZDA dovoliti posojilo Transjordaniji. Glede tega se zdi, da nastopajo ZDA spora zumno z Anglijo, ki si je že naložila velika finančna bremena v obliki vojaške pomoči Transjordaniji. ‘-emir paša se bo baje pogajal, da ZDA «de jure« priznajo Trans:or-danijo, kar bi omogočilo nadaljnja pogajanja za finančno pomoč ter jamčilo ameriško podporo transjor-danski politiki.
Schnman v Londona
LONDON, 13. — Prvi sestanek med Sehumanom in Bevinom, ki se je vršil takoj po Schumanovem prihodu v London, je trajal skoraj 3 ure. O razgovoru ni bilo izdano niti najmanjše poročilo. Danes po. poldne je bil drugi sestanek. Jutri bo Schumana sprejel Attlee.
BUDIMPEŠTA, 13. — Po vesteh uuu,0“a * tUH U3 tjaill
madžarske tiskovne agenc.je je bil za preganjanje napretn h ljudi
včeraj podpisan trgovinski s^ora.
zum med gospodarskima delegaci- MOSKVA. 12. — List «Trud» ob. jama Madžarske in Izraela.	javlja članek Mošenskega z naslo-
vdfh »Sodišča v kraljestvu dolarja«. Avtor članka navaja številna dejstva, ki pričrjo, kako se ameriška reakcija poslužuje ubogljivih sodnih organov za pregajanje naprednih elementov. Clankar dokazuje, kako so se ameriška sodišča izkazala za spretne zagovornike rasne diskriminacije v ZDA, Sodišča raznih držav in pa vrhovna sodišča ZDA so sankcionirala zakonodajo južnih držav, s katero se odvzemajo uradne pravice nebelega prebivalstva na vzgojnem in na drugih področjih. Osebe, ki so obtežene linčanja, so navadno onro-ščere Nič čudnega torej, če imajo ZDA prvenstvo glede zločinov. Po podatkih urada Fcderal Eureau of Investigation se v ZDA pripeti vsakih 7.9 sekund en zločin.
V Združenih državah Amerike je bilo, ko so socialisti v parlamentu dne S. MARCA 1909 leta postavili zahtevo po ženski enakopravnosti. Prav zaredi tega so najnaprednejše žene iz vrst delavskega razreda eno leto posneje zbrale prav ta dan za mobilizacijo ženskih množic v borbi za pravice delovnega ljudstva, v borbi proti krivičnemu družbenemu redu, ker je edino ta borba sposobna do kraja iztrgati ženo iz suženjskih verig_ ter ji dati v družbi položaj • enakopravnega človeka.
V obdobju naraščajočega imperialističnega pritiska, v obdobju prve svetovne vojne, ki jo je izzval, je zadobival OSMI MAREC KOT MEDNARODNI ZENSKI DAN vse večji in večji revolucionarni pomen zlasti v Rusiji, kjer je postal dan mobilizacije proletariata v borbi proti carizmu, največjemu zavezniku imperializma in največjemu krvniku delovnih množic carske Rusije. Postal je borbeni dan miru, ko so petrograjske delavke 1917. leta odš’e na ulice s klicem: aVrnite nam može s frontela
Ta klic se je po drugi, še straš-neiši svetovni moritvi, og’csil v srcih mdijonov žena kot klic u-pora proti vsemu zlu in grozotam, ki jih prinašajo vojne s seboj. Na najrazličnejše načine prihaja do izraza, kakršna je pač dežela,
mi ni še potegnjena črta. Dejanska ostvaritev Tržaškega ozemlja in spoštovanje mirovne pogodbe je še vedno odprto vprašanje, kot so odprta vprašanja vsi problemi, ki koreninijo v rešitvi tega problema. Ne dopustimo, da bi nas združena reakcija prelisičila na bodočih upravnih volitvah in se bahala z uspehi, ki bi jih iztrgal a iz naših rok zarodi n"š:h različnih pogledov in stališč do resolucije I.U. To moramo imeti nenehno pred očmi, potem nam bo jasno, komu hasnejo naša nesoglasja in znale se bomo odtrgati od peščice onih ljudi, ki so ta nesoglasja ustvarili. Našle bomo znova skupno not, pot tr^e revolucionarne borbe, kakor jo narekuje že sam pomen osmega marca.
Edino na njej in edino tako, če bomo enotne hodile po njej, bomo pomagale preprečiti imperialistične nakane, bomo pomagale prisiliti imperialiste, da bodo morali spoštovati in upoštevati tudi voljo tržaških demokratičnih množic, Samo tako bo rešeno vse tisto težko, kar grize danes našo 'ženo, samo tako bo naša vest čista, da smo tudi za letošnji osmi marec dale iz srbe vse za utrd!tev našega bratstva in enotnosti, za utrditev dom-če in svetovne protiimrerialistične fronte in očuvavje svetovnega miru.	MARA	SAMSA.
K SVITU OSMEGA MARCA
v kateri žene živijo in praznujejo osmi marec. Njegov odjek pa ja povsod enak:	aNočemb vojne!
Hočemo mirno graditev svetlejše prihodnosti novih pokolenjht Z ene Sovjetske zveze bodo praznovale svoj letošnji osmi marec v nadaljevanju graditve socializma, povojnih Stalinovih petletk m velikih načrtov, ki ITodo pripomogli do tistega blagostanja, ki je potrebno za prehod v komunizem. Pomoč, ki jo dajejo zatiranim narodom v borbi proti njihovim zatiralcem in netilcem novih vojn, je njihov stvaren in poleg dela za gospodarski in kulturni dvig njihove socialistične domovine, največji doprinos v borbi za mir. Na enak način kot žene Sovjetske zveze manifestirajo svojo solidarnost z naprednimi ženami v svetu tudi žene Jugo-slavije. Graditev socializma in so-čialistične družbe, ki odpravlja vzroke novih vojn, je tudi delo njihovih rok. Tudi njihov se drži novih tovoren novih cest, novih stanovanjskih blokov V kulturni dvig širokih plasti delovnega ljudstva vlagajo svoj trud, zato da bj skupno s socialistično preobrazbo svoje domovine vzgojile
tudi novega človeka, močne, krepke volje in jeklenega značaja. Resnico naj postavlja nad vse. Cut odgovornosti do lastnega naroda in do vsega trpečega človeštva naj spremlja njegovo delo.
Prežema naj ga zavest, da z graditvijo socializma v svoji deželi daje najboljšo in najuspešnejšo pomoč onim narodom, ki jim ni uspelo, da bi se osvobodili iz imperialističnega objema. Daje jim pomoč v njihovi borbi proti imperializmu in njegovi tiraniji
Po poti, ki so si jo pomagale utreti v tej vojni jugoslovanke žene, gredo za njimi žene drugih držav nove demokracije, ki bodo v delu za izgradnjo svoje domovine manifestirale letošnji osmi marec. Tako ga bodo letos prvič manifestirale i žene mlade Mao-cetungove Kitajske. Sr.roščene fevdalnih okov pomagajo pri izvedbi agrarne reforme z odkrivanjem prevar bivših fevdalnih zemljiških lastnikov. Vso pravico, da bi osmi marec praznovale za zgraditev boliš? bodočnost svoje domovine, so si že v pretekli vojni priborile tudi grške žene. Ce bi. ne bilo anglo-ameriške impe-
rialistične samogoltnosti, bi ga tudi praznovale tako. Ali zaradi nje se morajo še vedno boriti v planinah, morajo še vedno prenašati s svojimi otroki vred strahote taborišč, ki jim jih pripravljajo monarhofešisti v službi anglo-ameriškega imperializma.
Ne le v Grčiji, tudi v marsikateri drugi deželi sveta, kakor tudi na našem Tržaškem ozemlju je cnglb-ameriški imperializem s svojo težnio po nadvladi in svetovnem gospostvu kriv, da bodo tudi letošnji osmi marec obhajale žene ne z graditvijo, temveč z mobilizacijo. vseh svojih sil v borbi proti njegovemu osvajalnemu pohlepu, zato da bi odvrrile nesrečo nove vojne In prav pri nas na Tržaškem ozemlju, kjer se imperialistična agresija vsak dan in vsako uro občuti, kjer diha iz vsakega ukrepa anglo-ameriške vojaške oblasti, moramo žene vložiti vse napore v priprave za letošnji osmi marec, ki naj bo odkrita in najodločneiša zahteva po izpolnitvi naših terjatev in naj nam pri lije novih moči za borbe, ki nas še čakajo.
Naši računi z anglo-ameriškimt imperialisti so veliki in pod nji-
BI KARESTA — Včeraj zvečer se je zaključil proces proti 17 biv. Šim ministrom nekdanje Antone, scuve vlade. Obsodba bo izrečena v soboto.
HONOLULU — Letalec Willirm Odon je startal v sredo zvečer z majhnim en osi dežnim enemotomi-kom, s katerim nrsli dosvet; brez oreki--it ve v New York. Pr *1 teti mora 8050 km. kar una. d-> se mu bo posrečilo v 34 urah, s č;m >r bi Potolkel svetovni rekm-d v letu v daljavo z lahkimi letali.
IZJAVA
TRŽAŠKI DNEVNIK
Prosvetnega društva «MARIJ MATJAŠIČ MILAN« v Barkov-ljah.
Olede na notice, ki so izšle nedavno v časopisu «11 Lavoratore«, Odbor prosvetnega društva ((MARIJ MATJAŠIČ MILANi) v Barkovljah, legalno izvoljen na rednem občnem zboru dne 8. novembra 1948., izjavlja, da nima s tem nič skupnega. To je delo pešiice Krečičevih pripadnikov, ki sl lastijo pravico monopola nad pro-gvetnim delom v Barkovljah.
Obenem obsojamo vse te frak*
cionaše za laži in klevete, Iznesene proti našemu odboru, in pozivamo vse člane društva, naj ne nasedajo njihovim lažem.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
V Barkovljah 10. jan. 1949.
Sledijo podpisi vseh odbornikov.
Objavljamo novo izjavo, ki raz-krlnkttje na pesek Zgrajeno skul-turno delov novih zaščitnikovi) slovenske prosvete.
Po njihovih dejanjih bi jim bolj pristajalo ime kobilice, kajti kjer so le mogli, so zamorili rast našega kulturnega dela.
VSEM PEVSKIM ZBOROM
Glasbeni odsek za ljudsko prosveto pri SHPZ je določil za letošnjo proslavo 1. maja naslednje pesmi, ki jih bodo zapeli naši pe.ski zbori skupno:
«NA MORJE IN VIHAR« (po ruski pesmi priredil V. Mirk) ■NASA VOJSKA« (Kozina, partizanska)
«VESELI KOVAČI« (Pevac Markovac - Petrovič, hrvatska) ■LENINOVA ZASTAVA« (A. V. Aleksander, ruska)
■LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA« (L. Simoniti).
Glasbe za pesmi »NASA VOJSKA* in »LE VKUP...« so že pripravljene in jih zbori lahko dobijo pri podpisanem odseku. Ostala glasbe ie razmnožujejo.
POZIVAMO PEVSKE ZBORE, DA ZAČNEJO Z RESNIM! PRIPRAVAMI ZA PROSLAVO PRAZNIKA DELOVNEGA LJUDSTVA.
ODSEK ZA UUDSKO PROSVETO PRI SHPZ
Seja pokrajinskega sosveta
Po pregledu dela, ki je bilo o pravljeno na 12. rednih sejah, je pokrajinski sosvet pod predsedstvom dr. Palutana razpravljal na * voj j seji v sredo 12. t. m. o naslednjih zadevah.
Po poročilu conskega upravnega svetnika dr. Furiana je bila odobrena odločitev pokrajine, da se iz. dajo brezplačni tramvajski listi spremljevalcem zunanjih gojencev gluhonemnice. To velja vse. dotlej, dokler ne bo ACEGAI izpoinil napovedanih ugodnosti za te osebe. Druga odločitev pokrajine, da bi podelili izredni denarni znesek nekemu izredno marljivemu uslužbencu ob njegovem rojstnem dnevu, je izzvala doigo debato. Odločitev je bila odbita. Dosedanja dnevna oskrbnina za notranje gojence glu. bonemnice je bila povišana od 350 na 600 lir dnevno. Ta odločitev pokrajine je bila v sredo, po poro. čilu odvetnika Sferca, odobrena od pokrajinskega upravnega sosveta.
Erotituberkulozna zadruga je s pomočjo fondov AUSSA-e te pred časom ustanovila kuhinjo za jetične otroke. Njeno vzdrževanje pade na pokrajino in je bila predvidena vsota 9.300.000 lir letno. Toda vsota, ki jo je VU dovo. lila, znaša komaj 4 miHjone lir. Ker pokrajinski sosvet ne more znižati vsote, ki jo je določila pokrajina, niti ne povišati one, ki jo Je dovolila VU, je sosvet enostavno Izjavil, da odločitve pokrajine ne more potrditi, razen če bi ta še enkrat zadevo preučila in »e drža. Ib nižje vsote. Za napeljavo vodo. voda v zasebne hiše je mlljska občina potrdila novo tarifo, ki naj bi bila primerna tudi Ea potrošnike. Po poročilu dr. Bosuttija. ki je o zadevi poročal na seji. je sosvet to odobril. Tudi odločitev tržaške Občine. da poviša vrednost predmetov, ki so podvrženi trošarini in to pod ozn*čbo papir lepenka itd., na 17 tisoč lir, je bila odobrena In to po poročilu odvetnika Sferca. Odločitev tržaške občine glede določitve srednje vrednosti gradbenega materiala v zvezi s trošarino Je izzvala dolgo debato. Končno je bj-lo sklenjeno, da bodo vprašali še ■Oenio clvlle« za svet.
Miljska občina je določila, da mo. rajo potroSntkl plačati 8000 lir za povezavo vodnih Števcev po hišah. Tudi to je sosvet odobril. Ta obči. na je dalje predložila tudi nekate. re spremembe v pravilniku glede pravnega stanja njenih uslužbencev dnevnlčarjev. Tudi tl predlogi so bili odobreni. Predlog EČA*e, da bi uvedli nove plačilne lestvice in Služben* izenačenja za svoje niž je Uradnike, in Sicer sorazmerno Z onimi, ki so določene za uradnike tržaške občine je bi) odobren.
Po obrc.vnanjo raznih točk dnev. ne*« reda večie ali maulš* vežno, sti ie bit« odobrena nova tnrlfa. ki So jo predlaoale snlošne bolnišnice za zdravniške preglede oseb. ki Jih poJMUajo razna podletja. KonČ no je bil odobren predlog občin-sitega sosveta za novilahje Cen tremvniskih listkov. Cen« trpmvai. skih izkazuje Hla povišana za 80%. Letnj abonma za eno tf!*m-valsko linlio stepe od 9.800 do 12 900 nr. Za dve linjii od 12 900 do 17 200 lir. za Vse Rolj* na od 21 391) do 28*00 Ur. S tem le bila seja končana.
ALI Sl ŽE NAROČNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
Pregled prometa v decembru
Železniški promet v lem mesecu je beležil skupno 6.429 vagonov z 88.993 ton blaga pri dovozu in 7.337 vagonov z 107.469 ton blaga pri odvozu. Po namembi in izvoru blaga je statistika sledeča:
dovoz odvoz ton vagon, ton 421i9 3317 54036 18351	629	6484
15271 1658 21088 9153 1387 20282 74	1075
103	1159
1 11 168	2734
vagon. Avstrija	2349
FLRJ	1400
Italija	1578
CSR STO
Madžarska Francija
Švica
763
93
33
7
88
1610
351
64
74
Naporno „delo" uslužbencev
na uradu za nove osebne izkaznice
Z včerajšnje tiskovne konference
Na uradu za izdajanje novih izkaznic se je naval ljudi že polegel. Zato sj armada uradnic in uradnikov sedaj lahko temeljito odpočije in pretegne svoje kosti. Nekaterim časopisom je pač treba povedali, da so časi, ko so uradnice zaradi preobloženosti z delom padale v nezavest, že mimo. Do tu bo pač v redu, čeprav bi se že lahko na ob. činj zavedali, da je prišel čas, ko bi bilo treba to armado demobilizirati.
Nekaj drugega pa je, kako to uradniatvo, ki se kratkočasi s kajenjem in sprehajanjem, sprejema ljudi zamudnike, ki prihajajo zamenjat osebne izkaznice. Prav posebej je treba tu cmenitl, kako še sprejemajo starejšega človeka domačina, ki bolj slabo obvlada italijanščino. Prvo, kar spravi ta dič-na meščanska uradniška družba iz sebe, je prezirho zasmehovanje, ker sami najbrže razen tržaške, ga narečja in bolj ali manj prave italijanščine drugega ne znajo. Ker pa marsikdo od tega uradništva sodi druge po svojem kopitu, pošilja slabo italijansko go-voreče ljudi tja «gor» na Kras. Da se gospoda ne bi preveč pretegnila od 30 do 40 uradnikov in uradnic, samo eden ali dva odpravljata ljudi. Kaj ko bi prišel med to družbo človek, ki ne bi nič znal Dantejevega jezika? Verjetno bi ga nasledniki dvatisočletne kulture zbrcali kot psa.
Res prava demokracija in to prav posebne sorte vlada med uradni-štvom magistrata, ki mu načeluje naš neutrudljivi «sjndaco» Miani.
Kaj vse je za VU demagogija
83 m
Danes bo v Miljah pogreb pokoj, nega Ferrini ja, ki je V sredo zjutraj v tako žalostnih okoliščinah izgubil življenje. Pokojnega inšpektorja bodo pokopali v družin, ski grobnici.
Kdaj bo promet v tržaški prosti luki res prost - Ne vojaška uprava, temveč vojaška oblast je rekvirirala Scalo legnami
Med drugimi vprašanji je bilo postavljeno tudi ono o poostritvi položaja v tovarni OMMSA, kjer je bilo v zadnjem času odpuščeno z dela večje število delavcev, ne da bj vojaška uprava ali urad za delo, Kljub neštetim obljubam in zagotovilom, poizkušala preprečiti odpustitve z dela. Na vprašanje, kaj namerava vojaška uprava ukreniti, da bi rešila to tako pereče vprašanje, je ta odgovorila, da vsebuje to vprašanje popolnoma neresnične trditve ter zato ne bo dovolila, da bi postala tiskovna konferenca teren za demagoške polemike. V svojem odgovoru zatrjuje, da bo skušala nuditi tukajšnjim podjetjem iri tovarnam vso pomoč ter do še vedno preučuje, s pomočjo vodstva tovarne OMMSA to vprašanje, katerega bo skušala rešiti kot bo pač mogoče.
Kojpre) obljube in potem tak odgovor. Sicer pa, kdo bi se čudil. Takrat so bile obljube pač potrebne. Delavci so pričeli s stavko, ki je grozila, da se bo razširila tudi na druga podjetja, kar bi bilo seveda zelo kočljiva zadeva. Zato je bilo treba delavce potolažiti ter jim obljubiti tn še obljubiti. Toda obljubiti in izpolniti bi bilo le preveč. Torej je še najboljša rešitev, si je mislila vojaška uprava, če odgovori, da vprašanje preučuje in da ga bo skušala rešiti kot se ga bo pač dalo rešiti. Nič več obljub in lepih besed. Za delavce tovarne OMMSA res ni tore) nikakega upanja? Ali bo res uspelo delodajalcem uresničiti do konca njihove načrte, ne da bi pri tem vojaška
uprava intervenirala? Kaj pa denarna pomoč in razna naročila, ki
bi morala zagotoviti delavcem dolgotrajno zaposlitev?
Prostost prometa v okviru tržaške proste luke je bila predmet drugega vprašanja. Kakor je poročal ekonomski bilten vATfo že dne 21. decembra 1948, kar je verjetno bilo povod vprašanju, velja za promet v prosti luki že vedno zakon z dne 6. junija 1940 št. 588, ki je kot ukrep vojne zakonodaja občutno omejil prostost tranzitnega prometa. Uvedel je posebno dovoljenje za inozemsko blago v čistem tranzitu in še druge ukrepe, ki otežujejo promelovanje.
VU je na vprašanje dala odgovor, s katerim priznava, da so zadevni ukrepi izrednega značaja, izvirajoči iz vojnega stanja. Čeprav tega stanja ni več, pa zakon pri nas ni bit preklican. VU smatra nadalje za potrebno vzdrževati nadzorstvo nad inozemsko valuto, zlasti glede tranzitne trgovine.
VU je Zopet igrala «duraka». Vprašanje se namreč ni nanašala na kontrolo valut, marveč na odpravo posebni-) dovolilnic za čisti tranzit, torej inozemski, in na druge predpise, ki ovirajo- prostost poslovanja znotraj proste luke. Predvojni fašistični korporativni sistem je prav tako izvajal valutno nadzorstvo, vendar je omenjene ukrepe izdal šele ob izbruhu vojne, ker se ne nanašajo na valute in njih nadzorstvo, marveč na nadzorstvo nad prometom, zlasti inozemskih držav. Taki ukrepi so za vojno zakonodajo Splošno znani, danes pa so gospodarsko škodljivi. Zaradi te-
ga jih je tudi italijanska republika za svoje področje odpravila z okrožnicami finančnega ministrstva dne 14. aprila 1947 odnosno 3. julija 1948. VU sicer pripominja, da je to vprašanje trenutno V študiju, da bi bilo mogoče ta zakon, kj se baje uporablja zelo ohlapno (prizadeti poslovni krogi trde, da je baš obratno res), odpraviti. VU nekam dolgo študira vso zadeto, ker je vsej tržaški javnosti, pa tudi že mnogim inozemskim krogom znano, da vodijo lokalni trgovski in Špediter-ski krogi akcijo za odpravo teh predpisov že več kot leto dni. Ker je stvar važna in pomembna za razvoj prometa preko našega pristanišča. se bomo še k njej obširno povrnili V posebnem članku.
Na vprašanje, ali misli VU de-rekvirirati pristanišče za les (Scalo Legnanii), kar je že stara zahteva lesnih trgovcev, ker so sedanja skladišča za les neprimerna in postajajo premajhna, je sledil odgovor: To pristanišče ni rekvirirala VU, marveč vojaške oblasti, ki zmanjšujejo zaseženi prostor.
Torej bo treba predlagati, da tudi tiste evojaške oblastiv prirejajo posebne tiskovne konference, da se bo po letu dni, kolikor že traja akcija lesnih irgovcev, vendarle ugotovilo, kdo je za določene ukrepe pristojen. Po odgovoru namreč sodimo, da VU ni predstavnik vojaških oblasti, marveč nekih drugih, ki jih bo treba še najti. Neugodno nam je zapisati, da kaže, da VU ne ntore nikoli dati pozitivnega odgovora, ako gre za koristi tržaškega prometa.
Sestava blaga p
rude ln kovine žito in moka druga živila bombaž in volna
stroji
premog
les
razno blago
metrskih tonah: dovoz odvoz 32732 86
10028 198 603 1322 23146 18858
32136
22019
23033
2946
230
10193
3973
14299
Sistemi, hi bi lih bilo treba temeljilo pregledali in spremeniti
Policijo je treba očistiti
brezvestnih policistov
  I 'M ' I 11 'IT
ŽELEZNIŠKI PROMET OD 3. DO 9. JANUARJA T. L.
V tednu od 3. do 9. januarja je prispelo 1239 vagonov z 16.182 ton blaga ln odpeljalo 1340 vagonov z 19.985 ton blaga. Po namembi in izvoru blaga je statistika tale:
dovoz
odvoz
Avstrija Italija FLRJ CSR STO Madžarska
vagon, ton vagon, ton 432 8214	531	8878
377 4429	284	3652
250 2948	114	1380
150 2178	392	5757
17	269
10	103
Francija 2	15	_ —
Švica 1	9	12 201
Blagovna struktura v tonah:		
	dovoz	odvoz
rude in kovine	4004	8957
žito in moka	_	3036
druga živila	1983	1086
volna in bombaž	77	781
stroji	62	107
premog	1052	364
les	3164	707
razno blago	5415	4929
Dr. Palutan le vedno nadaljuje z obisftl
Včeraj popoldne Je predsednik cone dr. Palutan nadaljeval s svo. Jlmi običajnimi obiski pri posameznih okrožnih poveljstvih civilne policij«. Včeraj je bilo na vrsti poveljstvo miljskega okrožja in sicer vojašnica v Zavljah, Poleg te vojalniee je dr. Palutan obiskal le razne obmejne bloke- Na poti so ga spremljali polkovnik Richard-son, ravnatelj Javne varnosti, pod. polkovnik Bartlutt, podravnatelj javn« varnosti In drugi.
JiekaJ misli o brez rentnem streljani tl policije in o ob« godbi Zafreda s wtraui tukajšnjega kazenskega sodišča
Kdor koli je bil prisoten, ali pa lahko da kaka pojasnila o znanem Incidentu v ulici Cavana ob 11,15 z dne 12. januarja t. 1., ko je bil neki civilist ubit, naj se oglasi v uradu podravnatelja javne varnosti na poveljstvu krimlnalno-preiskovalnega oddelka v ulici XX*C oktobra št. 2.
Poleg prVfega policijskega poročila, kjer pravi, da je uvedena preiskava, ker še ni ugotovljeno, ali je bil Ferrini zadet naravnost od izstreljene krogle ali pa zaradi odboja le-te, je to Vse, kar je prišlo iz uradnih virov. Na poročilo o končani uradni preiskavi bomo še čakali, ker bo treba Uradno ugotoviti
iz katerega samokresa je bil sprožen izstrelek, koliko strelov je bilo izstreljenih, koliko - samokresov je bilo uporabljenih, potem smeri strela in še nešteto drugih stvari v zve" zl z balistiko. V tej zvezi so vsem agentom, ki so sodelovali pri akciji, odvzeli orožje, da ugotove krivca.
Radovedni smo pač, kaj bo povedala preiskava. Eno je gotovo, da ubežnika nista bila oborožena. Zato je pač takb nerazumljivo postopanje policije, ki kar sredi mesta v jutranjih urah uprizori pravi loV s strelnim orožjem, ki smo ga vajeni kvečjemu iz kavbojskih filmov in to za dva mlada ter navad-
Vest o odpustih ž dela tovarn CRDA-e je zelo razburila vsi tržaško delavstvo, ki je pripravljeno odločno braniti svoje interese — Kaj na. merava ukrenji vojaška uprava, da bi preprečila nadaljnje odpuste Z dela? Delavci bodo z odločno in brezkompromisno borbo preprečili vse nakane delodajalcev.
Kot blisk se Je raznesla med delavstvom vest, da namerava vodstvo CRDA-e odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev. Lahko st predstavljamo razpoloženje naših delavcev, ki živijo v večnem strahu pred odpustom z dela, s katerim jim dnevno grozijo delodajalci, ki so v zadnjem času Se poostrili tvojo ofenzivo proti delavskemu razredu. Se prav posebno razburjenje pa je povzročila ta vest med Uslužbenci tovarn CRDA-e, ki so bili prepričani, da vodst o samo ne bo pričelo t odpuščanjem, ko je vendar prejelo v zadnjem času precej velikih naročil, ki bi lahko zagoto-
Kupite bige...
logorfelt te lata 19*65 prati sodniki
'čeraj Je sodišče obsodilo neke-Zajca Franca na 4 leta ječe, od tri pogojno. Omenjeni Zajc Je bil ožen, da je okradel nekega dr. toni ja. Dogodek se je namreč gral Se maja meseca leta 1945 trat je bil namreč dr. Simoni tiran. Med njegovo odsotnostjo se v njegovo stanovanje utlho* ili tatovi ln odnesli vrednosti za :a) mili ionov lir, vsaj po zutrdi omenjenega lastnika. Dr Simo. je sumil, da je bil pri tem so-»Pžen tudi Zajec, zato na je o-lil oblastem. Pri preiskavi n* govem domu so našli kovčeg z gom, ki je izviralo iz Simonije, ta stanovanja. Med sodnimi spl. je bilo dokazano, da so jugoslo-iske oblastj tedaj napravile pre. avo in očistile nekatere osebe, so se vrinile V narodno zalčlto.
Ce greste mimo trga Ponteros-so, boste lahko videli poleg ie vsem dobro 2nanih branjevk in cvetličark tudi prodajalke kruha, ki so postale za Trst že nekako tradicionalne. Kdo n« pozna alt pa ni 16 sam jedel ikedenjsklh big, ki so si zaradi okusnosti zadobile sloves. Čeprav se trudijo tržaški peki i izdelovanjem raznih vrst kruha, da bi tako ustregli željam svojih odjemalcev, niso mogli zatemniti tega slovesa. Toda s kakšno ljubeznijo Irt požrtvovalnostjo tudi izdelujejo naše Skedenjke bige. Niti mraz niti burja pa tudi ie tako velik naliv jih ne ovira, da ne bi pohitele s polnimi koši big » mesto, kjer jih z veseljem pozdravijo stalni odjemalci in ljubitelji big.
Morda ti bo kdo mislil, da ta posel ni tako težak ln da pri prodaji big prodajalke same dobro Zaslužijo. Prav gotovo bi spremenil svoje mnenje, če bi vedel, koliko truda j« potrebno, preden So bige gotove, in s kolikimi stroški j« vezarto njihovo iždeldvdrtje.
Trd tn naporen J* ta posel, a Vendar se ga, ie prav posebno nate škedenjke oklepaja z veliko lju beznijo. «Kafco bi ne pskta big. ko pa std jih pekli ie moja mati, stara mati in verjetno Ilidi prababica. ln kako težko je bilo vsem, ko je fašistični režim prepovedal peči bige. Kljub nevarnosti, ki Jtm J4 dnevno grozila.
to še naprej pekle bige in se niso ustrašile fašistične policije, ki jih je povsod lovila ter jim nalagala visoke kazni. «Koga pa moti, če pečemo bige, ki so vsem tako Vsei?» to na tihem modrbvdlt tn pekle Še nadalje.
No, in tako prodajajo tudi danes svoje bele bige na trgu Pon-terosso in le drugod ne glede na to, če piha burja ali pada dgž. «Kupite bige gospa, komaj pečene so in tudi zelo dobre.« Odjemalcev in odjemalk jim ne manjka. Kdor je enkrat jedel bige, jih ne pozabi tlepa (alt vsaj tako trdijo prodajalke same),
vila vsem delavcem delo; predvidevali so celo, da bo vodstvo CRDA-e zaradi teh naročil primorano sprejeli ha delo še nekaj delavcev, kar bi bilo seveda v sedanjem trenutku, ko je v Trstu tako ogromno število brezposelnih, prava . rešitev. Sedaj pa naenkrat ta vešt o odpustih z dela, katerih žrtev naj bi postalo nekaj sto delavcev. Kako to, da se je voditvo tovarn odločilo odpustiti z dela tolikšno število svojih uslužbencev prav sedaj, ko Ima zagotovljenih toliko naročil, medtem ko M odpustilo z dela niti enega svojih uslužbencev ves čas, ko niso imele tovarne nobenih važnejših naročil? Hočg morda vodstvo CRDA-e na ta način rešiti pereče vprašanje povišanja mezd, katerega rešitev zahtevajo Vst kovinarski delavci, ki prejemajo za svoje delo mnogo prenizko plačo? Saj nista minila niti dva dneva, ko smo pisali o razburjenju in nezadovoljstvu, ki vlada ta med delavstvom CRDA-e zaradi odgovora, katerega je dalo vodstvo tovarn na upravičene zahteve svojih uslužbencev. Kovinarski delavci in z njimi vsi ostali uslužbenci so pokazali s svojim stališčem, da so pripravljeni boriti še z vso odločnostjo za rešitev tega vprašanja ter da od svojih zahtev na noben način ne bodo odstopili. Namesto rešitve pa je pričela krožiti vest o bližnjih odpustih z dela.
C« ta vest odgovarja resnici, potem pomeni to za tržaško delavstvo naravnost katastrofo. Radovedni smo, kakšno bo stališče vojaške u-pravd do teh novih odpustov, ki bodo Še bolj zaostrili in poslabšali že tako zelo kritičen položaj našega gospodarstva. Toda kakršen koli bo odgovor vojaške uprave na ponovne provokacije delodajalcev, odgovor naših delavcev bo prav gotovo le eden: odločna ln brezkompromisna borba za obrambo interesov vsega delavskega razreda in borba ta uresničitev vseh upravičenih zahtev ter za preprečitev nadaljnjih odpustov Z dela. In v tej borbi Jim morajo pomagati ter Jih voditi sindikalne organizacije, ki ne stnejo na noben način dovoliti, da bi se položaj našega delavstva še poslabšal, temveč morajo s svojo odločno borbo doseči tisto zmago, ki bo zagotovila vsem tržaškim delavcem krub In delo,
na kriminalca, ki sta bila le toliko spretna, da se jima je z atletskim skokom posrečilo preskočiti zid jet-nišnice. Brezdvomno je bil končni namen policije pozitiven, samo to še ni opravičilo za rezultat gonje, ki beleži mrtveca in ranjenca. Treba bo pač nekaj ugotoviti in očistiti v krogu same policija, treba bo odstraniti ohega, ki je s svojim dejanjem pokazal, da ni zrel policist, sposoben izvrševati svoj poklic. Toda tu gre stvar globlje, gre za to, da Večina ljudi, ki sestavlja policijski zbor, nima one priprave, ki bi jo morala imeti.
Pri tem ne mislimo samo na dogodek v Starem mestu: pred nami je na sploh vse delovanje civilne policije, v katero nedvomno spadajo med drugim tudi zadeve bolj političnega značaja. Saj so nam še v svežem spominu dogodki, ko so bile politične borbe in izpadi fašističnih band najrazličnejših barv na dnevnem redu. Prav takrat so se policijske sile odlikovale predvsem v tem, da sd 3 svojim postopanjem pred javnostjo potrdile med najširšimi plastmi ljudskih množic razširjeno mnenje, da ta policijski zbor, čuvar javnega reda in varnosti, nikakor ne odgovarja svoji nalogi. Dejansko je praksa pokazala, da je bilo ljudstvo vedno izročeno na milost in nemilost raznim samozvancem, ki so si lastili oblast, ne da bi proti tem nastopila policija in tako čuvala red in mir.
Tu v Trstu so pač taki sistemi, ki bi jih bilo treba temeljito pregledati. Pri tem seveda ne mislimo samo na delovanje policije, pač je tukaj vmes tudi neki drugi organ in sicer sodišče ter njegovo delovanje. Prav te dni (v torek! je kazensko sodišče obravnavalo tak primer, ki je nekak odmev zgoraj omenjenih prejšnjih časov, ko so btll izpadi fašističnih band na dnevnem redu. Na zatožni klopi j® sedel mož, ki je moral braniti sebe in svojo imovino pred nasilnimi napadalci. Zagrešil je Veliko zlo — branil se je, kakor se brani vsako bitje pred napadalcem, in s sredstvom, ki mu je bilo pri roki. Proti napadalcem je zagnal v obrambi steklenico kisline. Policije takrat ni bilo blizu. Toda glej, človek bi se vprašal, kje bo oni, ki so obtoženca izzvali k temu dejanju. Ali ie je policija pobrigala za te, ali jih je sodišče sodilo? Ne, ne policija, ne sodnija nista skrbeli, da bi teroriste spravili na zatožno klop. Zakaj ne, morda, ker so bili napadalci mladeniči? Potemtakem mladeniči lahko terorizirajo, lahko razbijajo trgovine, lahko tepejo ljudi, iil niso istega iredentističnega prepričanja. Pač oni lahko napadajo, braniti se pa ne smeš pred njimi. Ih res je sodišče napadenca
Mini
na pomolu
V pristanišču so v teku razna obnovitvena dela na operativnih obalah, na nabrežjih ln na pomolih. Včeraj ob 16 so delavci, ki so zaposleni pri popravljanju pomola Št. 0 v šUrem pristanišču, prav na »krajnem robu pomola z barkov-ijanske strani naleteli na nič kaj prijetno presenečenje. Odkrili so namreč mino nemškega lipi, ki so Jo najbrže položili še Nemci, ko so Imeli V načrtii, da bi pognali zrak vso pristanUče. O najdbi So bili obveščeni čistilci min, policija pa straži mino pred nepoklicanimi ra-dovedneŽL
obsodilo ter upoštevalo, da je bil izzvan v samoobrambo. Nadobudni branilci ilalijanstva, mladeniči pa so prav zadovoljni, da je sodišče kaznovalo obtoženca, zapustili sodišče. S ponosom, da je bilo zadoščeno pravici napadalcev namreč.
Prav ta primer, ki je eden izmed neštetih, kaže, da tu nimamo opravka z objektivnim iskanjem resnice. Ni vzvišenosti nad osebnimi občutki. ki sodnika kot Človeka lahko ža-peljejo od tiste ravne poti za iskanje resnice, ki je edina in največja naloga sodišča. Ni one vzvišenosti, ki ne gleda na narodnost, vero, politično pripadnost. Skratka, sodišča bi morala biti neodvisna, sestavljena iz ljudi, ki bi bili predani le svoji nalogi in to ne glede na katere koli vplive.
Prav vse te mi3li nas prevevajo te dni ob policijskem obnašanju pri zasledovanju na trgu Cavana, Še več pa ob izreku sodbe kazenskega sodišča proti peku Zafredu.
Končno zahtevamo, da policija odstrani iz svojih vrst policiste, ki ne vedo, kaj je službena dolžnost in ki tako brezvestno vršijo svojo službo.
Obnova šoferskih izkaznic
Ukaz št. 395 z dne 16. t. in. odreja splošno obnovo Šoferskih izkaznic vseh vrst in skupin vozačev motornih vozil.
POSTOPEK OBNOVE
Imethiki šoferskih izkaznic bodo morali predložiti uradu za registracijo avtomobilov naslednje dokumente:
a) za Izkaznice prve stopnje m Za motoma trokoiesa: l) potrdilo o lepem vedenju, ali kazenski list, ali potni list, ali orožni list, ali veljavno poštno osebno izkaznico, ali potrdilo novejšega datuma, iz katerega je razvidno, da je imetnik uslužben pri kaki javni ustanovi.
2) zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od' treh mesecev, Izdano od sanitetnega inšpektorata drž. železnic ali pa od saditetileea uradnika občine? kjer p.tBilec hlva.
3) potrdilo o usposobljenosti.
4) potrdilo a bivanju.
b) za šoferske izkaznic* druge stopnje: 1) Splošni kazenski list, ki ga Izda urad za registracijo kazni in ki ne sme biti starejši od treh mesecev. 2) zdravniško spričevalo kot za izkaznice prve stopnje. 3) Potrdilo o usposobljenosti kot za prvo stopnjo. 4) Potrdilo o bivanju.
C) Za šoferske izkaznice tretje stopnje: l) Splošni kazenski Ust, ki ne sme biti starejši od enega meseca od dneva vložitve. 2) zdravniško spričevalo kot Za drugo s‘opnJo. 3) Potrdilo o usposobljenosti kot za drugo stopnjo. 4) Potrdilo o bivanju.
ROK ZA OBNOVO
Imetniki šoferskih izkaznic, ki so bile Izdane pred 1. januarjem 1946, morajo v času od 1. Januarja do 30. aprila 1D19 vložiti prošnje na tržaški okrajni inšpektorat za civilno motorizacijo in transporte. Prosilci, ki bi Iz utemeljenih vzrokov do tega datuma ne mogli vložiti prošnje, morajo to storiti najkasneje do 30. Junija 1949.
veljavnost soferskiR izkaznic In kazni
Po 30. Juniju 1949 bodo vse šoferske izkaznice, ki ne bodo obnovljene, neveljavne. Kršitelji bodo kaznovani po kazenskih določbah, ki jih predvideva člen 4 dokončnega besedila o zaščiti cest In prometa.
Ta ukaz stopi v veljavo z dnem objave v uradnem listu.
Semena iz Nizozemske
Kmetje, um J*ji In suft.arj:- Te dni je prejela iinisHjska /tolmunu i« prodajna zadruga s sedežem v Trstu, ul. tl.	J,	razna	se
mtn* prvovrstne kakovosti naravnost iž Nizozemske. Zadruga se je založila za to sezono tudi z Vsakovrstnimi umetnimi gnojili in škro-pivi proti sajedalcetti sadnega drev-ja. Te predmete in vsakovrstne drU-ge potrebščine v kmetijstvu so naprodaj po ugodnih ln znižanih cenah ža člane in tudi rtečlahe zadru-
ee v prbdajalnlci V Trstu, iti S :aaa
Mercadante 4 (poleg knjigarne Sto ka) ter v Miljah, ul. Muzi ni 1,
MM
Petek 14. januarja
Feliks, Nada Sonce vzhaja ob. 7.43, zahaja ob 16.46. Dolžina dneva 9.03. Polna luna vzhaja ob 15.56, zahaja ob 7.49.
Jutri sobota 15. januarja Pavel, Radoslav
SPOMINSKI DNEVI 1235 je umrl v Trnovem srbski pro-
svetitelj sv. Sava.
PRESKRBA
Izredna delitev sladkorja. Z današnjim dnem so pričeli deliti na preferenčne in dodatne nakaznice AviSS v mestu in podeželju po 1 kg uvoženega sladkorja. Veljavna odrezka sta 30 b (preferenčna nakaznica) in 47 e (AVISS).
ENOTNI SINDIKATI
ZVEZA E» PROSVETNIH DELAVCEV. Redni občni zbor bo v nedeljo 14. t. in. ob 9 uri v til. Imbriani 5. Pozivamo člane, da se ga udeleže polnoštevilno.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob 30-letnici obstoja svoje trgovine darujeta tov. Trampuž in soproga iz Sv. Ivana v Trstu 1000 lir za Dijaško
matico
Namesto venca na grob. tov. Pinka Tomažiča darujejo Dijaški matici Svetoivančani Lozej Angela in Albina 300 lir, Cok Amalija 200, N. N. St. 200, Kolarič Antonija 200, Kolarič Pavia 200, Udovič Milan 200, Kovačič Viktor 60, Suban Ivan 150, Kolarič Ida 100. Cok Rezi 100.
Na silvestrovanju sindikata SNG so zbrali za Dijaško matico 6615 lir.
Ga Magda je darovala za Dijaško matico 2000 lir, blago in podlogo za moško obleko in nekaj perila.
Tržaška borza
Zlati sterling 9300, papirnati ster-ling 2000, dolar (telegraf.) 685, dolar 663, švicarski frartk 168, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 19.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 21 oseb, porok pa je bilo 16.
Civilne poroke:	industrijski stro-
kovnjak Umer Ludano in gospodinja Villatora Evelina.
Cerkvene poroke: uradnik Plcinlni Virgilij in gospodinja Nocera Llliana, strojni častnik Lazzari Tulilo in gospodinja Furlan Laura, trgovec Chia-ruttini Claudio in uradnica Miali Marija Karmela, kovač Venier Costahte in gospodinja Centi Bianca, trgovski pomočnik Giorgl Renato in gospodinja Bembo Llliana, ladijski natakar Co-čianl Marij iti bolničarka Pelos Bruna, uradnik Badin Luciane in gospodinja Barbo Marija, težak Cannavo Salvatore in šivilja Bisiacchi Marija, čevljar Sibeni Mirko in gospodinja Petrelich Štefanija, mehanik Attini Rok in šivilja Markovič Pavla, mehanik Piciga Vladimir in frizerka Furlan Alberta, uradnik Člani Bruno in uradnica Cilli-Faoo Silvana, uradnik Stok Bruno in uradnica Cocchi Ne-rlna, mehanik Grdina Josip in gospodinja Businelil Ines, uradnik dr. Ba-sini Aleksander In., gospodinja Alba-nese Ornella.
Umrli so: 72-!etna Božigiav Marija, vd. Tedeschi, 63-letna Ferfolja Ljudmila, vd. Baibt; 79-letni’Biagi Anton, 74-Ietrla Uššai Karolina, 87-letna Por-zione Iavnka, por. Kataian, 48-!etni Ferrini Anton, 78-ietnl Robba Anton, 48-letni'Dapan Franc, 49-letni Zippono Jordan, 55-Ietna Milok Aloizija, por. Toffoli, 74-letni Rolli Anton, 74-!e4na Vinza Marija, 65-!etni Jakomlz Laz-zaro, 6’-letna Berne Natalija, vd. Gra-ziani, 83-letna Parmezan Ana, vd. Doneti, 58-letna Sotllo Margherita, 68-'etna Bordon Ana, por Turko, 73-letni Bratos Rudolf, 70-lefna Bon Antonija, nor. Beuss, 71-Ietni Rajčlč Herman.
SLUIEAISHO------
IMKUDNO GLEDALIŠČE
za Tržašho ozemlje
Zaradi obolelosti Justa Košut* Je za danes 14. t. a. napovedana predstava
„Hlapcev“
v ŠKEDNJU ODPOTEOAM
RADIO III
TRST II.
Petek, 14. januarja 1949.
7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasb* 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: 2»* ključek. 11.30: Simfonična antologij* 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Priljub. ljene melodije 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Glasba po željah. 13.40: Pestra glasba. 14.00: Poročila. 14.1S Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda. 17.3® Plesna glasba. 18.00: Naša povt*t> 18.15: Glasbeni lik Roberta Schumanna. 19.00: Tehnika itt gospodah1 stvo. 19.15: Pester glasbeni koncert* 19.45: Napoved! časa, poročila. 20.08 Poje sopranistka Otta Ondina. 20.15: Glasbena medigra. 20.30: Tržaški kul* turni razgledi. 20.45: Slovenske narod* ne pesmi. 21.00: Mojstri besede. 21.38 Lahka glasba. 22.00:	Južnoameriški
plesna glasba. 22.30: Duet Simeone* Bidussi. 23.10: 5 minut znanih ritme* 23.15: Napoved časa, poročila. 23.38 Kaj vam nudi jutrišnji spored. 23.38 Polnočna glasba.
KINO
ROSSETTI: 15: »Uporniki ladje Bouu-ty», C. Gable, C. Laughton.
EXCELSIOR. 16: »Zaljubljeni noreO, VV. Powell, Mirna Loy.
FENICE. 16: »Kraljevi sel«, Rossal» Brazzi.
FILODRAMMATIC.O, 16:	«Tragl»a
skrivnost«, K. Hepburn.
ITALIA. 16: ((Romeo in Julija«, Naf ma Shearer, Lesile Howard.
ALABAHDA. 16:	«Dve	mesti«,	■>
Colman.
IMPERO. 16: »Druga gospa Car roli«*
VIALE. 16: »Frankensteinovl može** ni«, Gianni in Plnotto.
NOVO CINE. 16: »Mož v borbi pr«1 smrti«, G. Robinson.
GARIBALDI. 16: »Ponosna Kreolka«) Maureen 0’Hara.
MASSIMO. 16: »Dežela, ki se poraja”* Joe Mc Crea.
KINO CB MORJU. 16: «Gospod VU* doux*>, C. Chaplin.
IDEALE. 46: «Tajna misija«, Spenc« Tracjr.
MARCONI. 16: »Gorski roparji«, »*' mes VVarren.
ARMONIA. 15.30: »Brez usmiljenja«!
Carla del Poggio.
BELVEDERE. 15.30: »Ce bi našel svoj« cot«. Gale Storm.
ODEON. 15.30: »Mesto greha«, J. C* gney, A. Sherldan.
SAVONA. 15.30: «Bila sva tako sre*' na«, Ginger Rogers.
AZZURRO. 16: ((Knjiga džungle«.
ADUA. 15: »Umreti ob zori«, J- C** gney.
RADIO. 16: »Ce me hočeš, poroel me«, Clark Gable, Lana Turner.
VITTOR1A. 16:	«TekmovanJe«,	a
Brent.
VENFZIA, 15:	»Do zadnje kaplJ*
krvi«, W. Douglas.
vra.
Poročila ZDTV
V nogometnem prvenstvu Tržaškega ozemlja je nogometni odsek ZDTV odobril sledeče tekme: Milje-Meduza 2:0, Arrigoni - Tovarna strojev 2-5, Magdalena - Bojan 4-0, Milje - Sv. Ana 3-0, Magdalena -Pristnniščniki 0-0, Ponzlana - Rojan 4-1, Skedenj - Umag 2-0, Dreher -Meduza 1-5, Koštaluiiga - Aurorg 0-0, Tovarna strojev - Piran 1-1, OMMSA - Arrigoni 0-2 (Člen 42).
Okrožno prvenstvo: Sv. Marko -Trebče 5-1. Arsenal . Trebče 4-1, Koionla - Sv. Marko 2-3, Col ILVA -Nabrežina 1-5, INAM Primorje 0-2 (forfait), Nabrežina (kamnolom) - RozAndra 2-3. Opčine - Nabrežina (kamnolom) 1-2, Koštalun-ea - Elektra 2-0, Sv. Alojz - OoČine 3-1, Magdalena • Rozandra 1-2, Ro-ian - Partizan 1-1, Redivo . Domjo 2-0 (forfait).
Kazni. Diskvalificirana sta bila zaradi napada ha sodnika nogometaša Borme Frahc 1841 (Rojah) in Marchl C-uerrlno 2800 (Rojan) za športno sezono 1948*49; zg dva igralna dneva Mislej Sergij 2501 (Rojan); za štiri igralne dneve Oambi Livij 383 (OMMSA).
Opomin se ižreka igralcem: Divo Stelllo (Tovarna stroiev), Rčsra-melli Tvan (Tovarna strniev). Lo renzutti Bruno (Arrl»oni). Remnr Ivan (Arrigoni). Angelini Gennaro (Meduza), Martinellt Franc (Dre hčr), Ousselli Henrik (OMMSA), Vascotto Llonello (Arrigoni). Ža-gar Tulijo (OMMSA). Opomini« .-e tudi celotna ekipa OMMSA (člen -45).
Opomin se izreka Bortolottlju Rudolfu (Nabrežina • kamnolom) in celotno ekip) Nabrežina - Kamno lom zaradi napada na sodnika.
Odbojka za poka! Gra[ikov
V nedeljo 16. t. m. bo ob 11.30 na športnem prostoru Tomažiča zadnja tekma za tretje mesto v tekmovanju za pokal Grafikov Igrali bosta Dilaški športni klub ln Tovarna strojev.
slovaška in Francija, v drugi f Madžarska, Avstrija in ItaliJ* Prve tekme so bile včeraj m* Madžarsko in Avstrijo ter Cešk«
slovaško in Jugoslavijo, čigar bar« zastopajo Dolinar, Harangozo, Va kovič in Djordjevič.
Kvalifikacijska lestvica
nogometnega prvenstva Tržaškega
__ .ožemita po 15 tekmovalnem dneva
Skedenj Aurora Arrigoni
Milje
OMMSA
Piran
Umag
Ponziana
Sv. Ana
Meduza
Dreher
Rojan
14	10	2	2	34	1)
15	9	4	2	41	13
15	H	5	2	32	16
13	8	3	■	29	11
14	7	4	3	27	11
15	8	2	5	18	20
15	6	5	4	27	23
15	7	3	5	29	26
12	5	5	2	27	10
15	5	4	6	18	31
14	8	3	8	17	21
14	2	5	7	13	22
13	3	2	8	17	31
14	3	2	1)	16	35
12	1	3	8	6	21
14	0	2	12	13	56
t
8
8
i
Beli vlak v Bohinj
<:Adriu-kj!press» p.iredt ob te^ movanju za prvenstvo v zimski športu za Tržaško ozemlje, ki O1 organizira športni klub tržaškeo11 Arzenala, izlet z belim vlakom c Bohinj. Odhod tž Trsta 6. februarP Ob 3 zjutraj iz Trsta, prihod 11 Bohinj istega dne od 7. Odhod •* Bohinja v nedeljo ob 18, prihod ^ Trst ob 23.
Celotni strdki (z zajtrkom bosilotti) znašajo 1000 Vr. Vpisov*' nje pri «Adria-E:cpress» in športnl'> krožkih do 28. januarja.
Nov sovjetski rekord
Sovjet6ki športnik Matvejev je postavil nov hitrostni rekord z jadrnico na lčdu Na progi 500 m je dosegel srednjo hitrost 103,5 km na uro, tako da je presegel prejinjl sovjetski rekord za 18 km.
Namizni tenis v Bratislavi
Včeraj ie pričel v Bratislavi med narodni turnir v namiznem tenisu
Za »Donavski pokal«, v prvi skupini nastopajo Jugoslavije, Češko-
Smučarske Bnis ZOTV v Sspp^1
Odt,ek za zttnske športe I ZDTV razpisuje V nedeljo 16. t. 1 smučanke tekme v teku; bodo tekmovali na 8 km dolgi PJ gi, ženske pa na 3 km dolgi pto\ Tekme bodo v Sappadi In ne 1 Črnem vrhu kakor smo pomoto! poročali.
Ob priliki tekme bo organizl'’1 tudi »kupni izlet.
MALI OGLASI
Koli za trte: CALEA, vlaie Som'11’0 24, tel. 90-441,
GORIŠKI D NEVNIK
PODRUŽNICA URiPN.ŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETO GO?. SR A UlICA 42 - TEL. 74»
Pogajanja za obmejni promet Jugoslavijo
Enakopravnost gorišklh Slovencev - pogoj za vzpostavitev dobrih odnosov in splošno pomirjenje
V torek sta se vrnila iz Rima V orico dr. Candutti in g. Capon, ki Prejšnji teden odšla v Rim, da
* se tamkaj pogovorili z jUgoslo-''ansko-italijansko komisijo, ki pri-
SV^a novo trgovsko pogodbo med obema državama. Oba sta pridelje-® tej komisiji kot svetovalca.
Prihode j i ponedeljek 17. t. m. se J* Posebna italijanska delegacija *Wtala v Vidmu z jugoslovanskimi Predstavniki, da bi se pogovorili č«de krajevnega obmejnega prometa med goriško in videmsko po
“Miho in med jugoslovansko Goriško.
Predmet teh razgovorov naj bi bil »Mirnem medsebojni promet krnečih' Posestev, ki leže na obeh stra-“eb nove meje, in pa tistih, ki so območju 10 km od meje. Po neka-J»lh vesteh so postavili Jugoslo-Jjjk* predlog, naj bi se poživil v P1* območju tudi osebni promet, ta-da bi ljudje iz teh obmejnih *r®jev imeli lažji prehod v pasu ™ ‘0 km na obeh straneh meje, Ita-Pa o tem osebnem prometu no-^ nič slišati in se zanima samo za •»Sovni promet. Verjetno jim ne v račun, da bi ljudje iz obmej-krajev na lastne oči videli, kakš-bv-e cieian'k° stanje pod Italijo in sksno v obmejnih predelih Jugo-v^ije, in bi bila v takem primeru Postavljena na laž vsa časopisna atr>panja proti sosedni državi. Glede blagovne izmenjave je v Scrtu izmenjava pridelkov in pro-2™dov iz okolice Trbiža, Čedada, •rčenia in iz geriške pokrajine. Ti •1 izmenjavali svoje blago z oni-^ jugoslovanskimi okraji, bi so mirili nekdanjo goriško pokrajino.
* obmejna izmenjava bi obsegala Predelske,- industrijske in obrtni-•**u Proizvode, ki se izdelujejo Sli "tdelajo na teh področjih in o ka-f®riii je že govorila preteklo polet-T Posebna goriška delegacija, na
onferenci s slovenskimi gospodar-JjfStuki v Ljubljani. Po tem na-"tu bodo lahko začasno izvažali iz J®* države v drugo tudi stroje in Zpflje, ki ga bodo popravljali v raz-I mehaničnih delavnicah in po-J60! zopet vrnili njihovim prvotnim "^tnikom.
Iz vsega zgoraj navedenega sledi, si italijanske oblasti Je bolj pa *°spodarski krogi in med temi v
hlivrni seznam za vojaške obveznike
, Ita podlagi čl. at, 2 zakonu o vo-Rjkem naboru naznanja župan go-občine:
I Vsi italijanski državljani, ro-
kni
med 1. januarjem in 31. de-
^mbrom 1931 leta in tujci, ki lah*
postanejo državljani z vojaškim
Jjtlibovanjem aU pa na drugi na-,.ln> predviden v zakonu o držav-d^istvu z dne 13. junija 1912 št. •3 se morajo smatrati za občane so dolžni v tem mesecu zapro-
siti
na občini za vpis v naborne
^•tname ter dati vsa pojasnila, ki J** bodo pri vpisu od njih zahte-!?u. Isti dolžnosti so na podlagi 41. 14 i meničnega zakona, povrženi
Siru
omenjenega zakona, povrženi vsi oni, ki bivajo v goriški ob-i - *n ki so brez državljanstva. Ce frošnje ne morejo predložiti zain-kr?
Sto:
esiranci sami, so dolini zanje to Ir*ti njihovi starši.
-M Mladeniči, ki tu bivajo, toda rojeni v drugih pokrajinah, mo-1° Prošnji priložiti rojstni li»L
obl* ^si °ni' 111 ne b'vaI° v >»ši *tni, a so še vedno sem pristoj
bi,
bia
se lahko vpišejo v naborne se-llhe te občine.
*> V primeru snu ti v letu 1931 ^khih moških, so starši dolžni r^ložlti mrtvaški list, ki Jim ga k* trdal civilni urad na prostem ^Plrju
j.®* V te sezname bodo vpl ani tu-J. vsi" mladeniči, katerih rojstvo J. btlo vknjiženo in ki imajo pri-.'l*ho ta leta. Omenjeni bodo lah-Izbrisani iz teh seznamov, samo, lahko dokažejo, da so mlajši. M Vaj oni, Itj bi se ne vpisali v ?bjetie sezname ali pa bi ec ho-
«tn
teli
v ha protizakonit način izogniti c>JasJti službi, bodo kaznovani pa ■ 183 zakona o naboru.
prvi vrsti goriški gospodarstveniki obetajo prav malo koristi od pravkar uvedene varlne proste cone, 0 kateri dobro vedo, da ne bo mogla prinesti znatnih koristi goriškemu gospodarstvu. Zato so popolnoma pravilno obrnili oči proti Jugoslaviji, ki predstavlja za Goriško in za obmejne kraje v videmski pokrajini najboljše Zaledno tržišče. Za ureditev pravilnih trgovskih odnosov med obema državama, ki naj bi prinesli vse drugačne koristi, kakor pa prosta cona, je v prvi vrsti potrebno politično pomirjenje in zbližanje na Goriškem.
Na tem področju pa morajo predvsem pokazati svojo dobro voljo italijanske oblasti in to ne samo z besedami, ampak tudi in predvsem z dejanji.
Pogoj za to pa je, da postanejo goriški in beneški Slovenci popolnoma enakopravni s svojimi italijanskimi sodržavljani tako na političnem, gospodarskem ih kulturnem polju. Dosedanja praksa gori-Jke občinske uprave, pokrajine ih drugih upravnih organov je pokazala stalno zapostavljanje Slovencev in slovenskega jezika ter se je z nami postopajo kot z ljudmi nižje vrste, ki ne morejo biti postavljeni na isto višino kot državljani italijanskega jezika, kaj šele da bi sodelovali pri javni upravi. Doltler bodo na italijanski strani obstajali takšni srednjeveški predsodki na-pram Slovencem, dokler bodo beneški Slovenci brez šol v svojem materinskem jeziku in dokler se bo branilo vsako njihovo kulturno izživljanje, pa ne more priti do splošnega pomirjanja in prijateljskega sožitja.
pr
Posvetovalna komisija za goriško prosto cono je imela v torek popoldne na sedežu Trgovske zbornice svojo tretjo sejo. Na tej seji so proučevali predpise za razdeljevanje kave in kavinih primesi potrošnikom.
Odgovorni uradi še niso izdali u-rSdnih navodil o tem, kaj in kako se bo razdeljevalo, vendar vedo povedati neuradna poročila, da bodo prejeli potrošniki v tem mesecu okrog četrt kilograma kave na osebo in še nekaj kavinih nadomestkov. Za začetek bodo razdelili prav tako po en kilogram sladkorja potrošnikom v Gorici in podeželju po ceni, ki bo približno 100 lir pri kg nižja od dosedanje.
Razdeljevanje bo potekalo zaenkrat verjetno na dosedanje živilske nakaznice brez prednaročila irt sl bo lahko vsak potrošnik nabavil blago, kadar in kjer se mu bo zdelo umestno.
V Gorici so začele krožiti med prebivalstvom razne neugodne kritike o toliko opevani prosti coni. ker po skoraj enem tednu ni nikier blaga ali pa prihaja V zelo omejenih množinah ln počasi. Odgovorni organi pravijo, da blago, ki je bilo do sedaj določeno za prosto cono. velja samo za ta mesec in da niso mogli še vsega prejeti, ker carinski organi J’ niso prejeli zxl finančnega ministrstva navodil in brez teh ne morejo dovoliti pre ioda blaga V prosto cono brez carine.
Trgovske vesti
Občinski davki Ua vpogled. Goriški občinski Urad javlja, da je od 13. t. m. V računovodski pisarni na vpogled zainteresiranim glavna lestvica občinskih davkov za 1949.
Po zakonskih predpisih bo lestvica na vpogled za dobo 5 dni.
O
Okrožnice za trgovce. Zveza trgovcev v Gorici javlja, da so na njenem sedežu trgovcem na vpogled naslednje okrožnice in trgovske informacije:
Pravilnik za plačila s Švedsko; pravila za izvoz uvoz in plačila v šterlinglh; tarifna in mnogostran-ska pogajanja; razne vesti trgovine z inozemstvom; izvoz cunj in konopljenih odpadkov V Francijo; izvoz sadja v Anglijo; italijansko
Blago ji je izginilo
PetoniO Elvira Vd. Sarti, stanujoča na Rooseveltovem korzu št. 73, je že več časa. zaradi pomanjkanja prostora v svojem stanovanju, hranila več blaga na podstrešju neke prijateljice na Verdijevem korzu št. Ž8. Včeraj je šla, da bi sl vzela nekaj zimskih oblek, ki jih je nameravala prenarediti, toda blaga ni bilo nikjer več. Neznani tatovi so se namreč neopazno vtihotapljali na podstrešje in polagoma odnašali razna oblačila, ki so bila skupaj vredna okrog 90 tisoč lir. Gospo dinji ni po tej žalostni Ugotovitvi preostajalo drugega, kot da je tatvino prijavila tukajšnji policiji, ki je že pričela s preiskavo.
KINO
VERDI. 17: ((Pustolovščina pflhaja z morja«, J. Fontaine in A. de Cor-dova.
VITTORIA. 17: «Dobrl samaritan*, G. Cooper in A Scheridan.
CENTRALE. 17: »Osvojevalcl«, D. An-drews In B. Donly.
MODERNO. 17: «Lovci za zlatom«, M Dietricb ln R. Scott.
EDEN. 17: ((Zarotniki«, E. Lamarr in P. Handrey.
švicarska pogodba za sadje; statistika i-voza sadja in sočivja; izVoz sadja in povrlnin v Nemčijo; izvoz pridelkov z označko umešano«; trgovska pogodba s Švedsko; izkupiček za prodano blago v Franciji o priliki predlanske železniške stavke; poročila o angleškem zele-njadnem trgu; pravila za izvoz in uvoz ter plačilo v šterlingih rudnin ln kovinskih izdelkov; izvoz suhih fig; statistika izvoza deželnih pridelkov; poročilo o angleškem tržišču ob koncu leta 1948; predujem na kontingente po anglo-itali-janskem trgovskem sporazumu; trgovska pogodba in plačilni sporazum z Belgijo; poročilo o stanju nemškega gospodarstva (odsek za sadje in povrtnino); splošni dohodninski davek za trgovine s povrtnino V letu 1949.
O
Ooprava poviška pri splošnem prometnem davka. Ker je s koncem leta potekla veljavnost izrednega poviška na splošni prometni davek v višini 3% oziroma 0.50%, ta povišek ne velja več od 1. januarja t. 1,
Zato se bo odslej računalo splošni prometni davek po 3% razen na sledeče blago: a) maslo, margarina (živalska in rastlinska), sir vseh vrst, skuta, suho sadje in sočivje, paradižnikova mezga, suhe ribe, Sladkor, goveje meso v škatlah. Za te Velja ta davek v višini 2%.
b)	za peneča vina in likerje se plača davek v višini 5%.
Splošni prometni davek na kavp iz Inozemstva. Splošni prometni davek (uma tanium« na surovo in praženo kavo in na kavine nadomestke iz inozemstva je znižan na 12% in se plača pri ©carinjenju. Za kavine nadomestke domačega izvora je daVek znižan na 9% in ga plača izdelovalec.
Trgovina s kavo v odprtih posodah. Po zakonu od 23.12.1948 je odpravljen splošni prometni davek pri trgovini 3 kavo, surovo ali praženo, ki ni Shranjena V hermetično zaprtih posodah, ampak se prodaja V vrečicah iz papirja itd. Kava v steklenih vrčih in v hermetično zaprtih pločevinastih škatlah nima te olajšave.
Razdeljevanje bencinskih nakazil
Včeraj 13. t. m. so pričeli na direkciji pokrajinske ustanove za blagovni promet v Gorici in Trži-ŽU razdeljevati nakazila za bencin za januar 1949. Dobili jih bodo lahko vsi lastniki motornih vozil, ki prevažajo blago in so to pravočasno prijavili EAM-u. Interesenti bodo prejeli nakazila proti predložitvi dovoljenja za vožnjo in potrdila o plačanili pristojbinah za tekoče leto. Do nakazila imajo pravico tudi lastniki tovornih motorjev in motornih koles z manj kot 125 kub. cm motorne sile, ki sp bili svoje-easno prijavljeni.
Priieva trgovskih nameščencev
Pokrajinsko predstavništvo državne podporne ustanove vojnih in. validov v Gorici opozarja vse one tvrdke, ki imajo zaposlenih nad 10 moških nameščencev in niso v predpisanem roku od 1. do 10. t. m. predložile seznama njihovih imen, naj to nemudoma storijo. Vse nadaljnje zamude bodo kaznovane po čl. 14 zakona od 21. avgusta 3921.
Iz Krmina
Zasedanje stanovanjske komisije. Včeraj ob 18. uri se je prvič sestala občinska stanovanjska komisija, da bi pregledala prošnje za stanovanja v ljudskih hišah.
Vesti iz bolnice. Gospa Fede Plu-sič, stara 38 let. je šla po stopnicah in, ker je napak stopila, si je zvila desno nogo. Nogo si je izvil tudi 371etni kmet Benedikt Donda iz Co-rone pri Marjanu, ko je delat na polju. Oba so sprejeli v mestno bolnico, kjer bosta morala ostati nekaj tednov.
Is Čedada
Dne 8. t. m. so v Čedadu razdelili Več Unrrinih zavojev Siromašnim učencem. Ceremoniji je prisostvoval čedadski župan, svetovalci šolskega patronata in Je druge oblasti. Predsednik je pozdravil otroke s prav toplimi besedami.
Obaarovanel so z velikim veseljem sprejeli zavoje, v katerih so bile razne slaščice. Po dobri malici, pripravljeni y Jolski obednici, so se vsi veseli vrnili na svoje do move.
Iz Črneje
Pustolovski tatič
Tudi Slovenski Benečiji ne manjka uepoštenjakov. Dvajsetletni Al-cide Petrossi iz Črneje je ukradel
občinskemu tajniku iz Nem kolo in ga takoj prodal Jožefu Sefflnu Za 8500 lir. Neprevidni kupec je najbrž slutil, da je kolo ukradeno in ga takoj prodal Rikardu Zampisu. Mladi tat, ki se mu bržkone ni več ljubilo hoditi peš, je najel avto in sč VOžil po Vidmu tef nakupoval razne predmete. Obiskal je več tr-
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
govin ln šofer ga je mirno čakal v svojem avtomobilu. Ker ga pa le dolgo ni bilo iz zadnje trgovine, je pogledal za njim, ker ni mogel stati z avtom na prometni cesti. Toda o Alcidu ni bilo ne duha ne sluha in šofer se Je jezno popraskal za ušesi, ko je ugotovil, da ga je nepridiprav izvabil na led, ne da bi mu plačal voznino.
Nekaj dni za tem se je Alcide Petrossi znašel v Bologni. Tu se je izdajal za Poljaka in pripovedoval ganljive historije. Zaradi sumljive zunanjosti pa so ga aretirali in odpeljali v zapore, kjer so v njem spoznali večkratnega gosta temnice.
Sodišče v Vidmu je obsodilo Fe-trossija na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 8000 lir globe. Kupca ukradenega kolesa. Seffino Jože in Zampis Rikard. pa sta bila oproščena.
Iz Benečije nam pišejo
sionm Bieei	m im
Vso brdsko okolico je pretresel strašen zločin, do katerega je prišlo pred božičem y Magnanu pri Tarčentu. Jože Mizza doma iz Brda, star 85 let, je stanoval sam v Magnanu, ker se ni prav dobro razumel s svojimi domačimi v Brdu, je bil ubit prav na zverinski način.
Dan pred božičem se je vrnil iz Vidma, se Je. nekoliko pomudil v vasi po raznih opravkih, okrog 19 ure pa se je odpravil sam proti domu. Ermenegildo Tornada, ki je slutil, da ima starec precejšnjo vsoto denarja v žepu, se je vtihotapil na njegov dom in se skril za vežna vrata. V kuhinji je najel sekiro in lako oborožen čakal, da pride Mizza. Komaj je Mizza prestopil hišni prag ga je zločinec udaril z ostro sekiro po glavi, da se ie takoj zgrudil v mlako krvi. A to še ni bilo dovolj, zadal je žrtvi Je pet strašnih glo-' bokih ran, da je bilo telo nesrečneža naravnost razmesarjeno. Tornada je po zločinu odšel v klet in se pošteno napil. Opit ln brez moči se- je potem zavlekel v zgornjo sobo in se vlegel v posteljo ubogega. Mizze. Tako je spal nemoteno Več Ur. Ko so orožniki izvedeli o zločinu. so takoj prihiteli na mesto in našli pijanega Tornada že vedno zleknjenega y postelji.
Ko so ga vprašali organi javne varnosti na prvem zasliševanju, za-
kaj je storil to dejanje je bil še vedno močno okajen, a je takoj priznal, da je on morilec. Izpovedal je, da je ubil Mizzo, ker mu ni hotel vrniti 2600 lir, ki mu jih je nedavno posodil. Pozneje pa, ko se je iztreznlt, je rekel, da je bil Vedno v dobrih odnošajih z umorjenim, a da je to storil, ker je bil brez denarja in ker je vedel, da ima Mizza precej prihrankov.
Ermenegildo Tornada je star 27 let, izhaja iz dobre poštene družine in je bivši podoficir mornarice. Do novembra 1948 je dobival redno plačo, ko pa mu je denar pošel, jč skoval načrt, fla si ga pridobi z ropom ln umorom. Eapustil je svojo družino, se delj časa klatil po okolici in snoval zločin. V Buefisu je ukradel kolo ter ga zastavil v Vidmu za pet tisoč lir. S%’oji družini pa je poslal brzojavko, naj ne bodo v skrbeh zanj, ker se je odpeljal daleč s trgovsko ladjo in da se kmalu vrne.
Zločinec je sedaj v tarčentskih zaporih. Fravi, da govori resnico, obupno joka po cele ure in Prosi
stražarje, naj ne dovolijo, da bi ga kdo od svojcev prišel obiskat, ker se sramuje zločinskega doianja.
Pokojni Jože Mizza je bil poštenjak in zaveden Slovenec. Med Prebivalstvom je vzbudil zločin veliko obžalovanje.
I
TRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. . TEL. 70
Velike priprave za volitve SIAU
v istrskem okrožju
Propagandna predstava
V nedeljo 18. 1. m. ob 10.30 bo organiziral angleški urad za tisi-, in informacije iz Padove v goriški kinodvorani «Centra!e» propagandno predstavo. Na tej predstavi bodo predvajali naslednje krsjže filme: »Pionirji z južnega tečaja«, nogomet in «Iz ladjedelnic? na ocean«. Prireditev velja samo za odrasle in je vstopnine prosta. Prva mesta v parterju so rezervirana za vojaštvo.
Po vsem okrožju so v teku mrzlične priprave za volitve v SIAU, ki bodo dne 29. januarja. Lepo je Videti, kako vse ljudstvo sodeluje pri pripravljanju sedežev te Vseljudske množične organizacije. Po vseh sektorjih Urejujejo administracijo in razdeljujejo nove izkaz, nice za tekoče leto. Imamo sektor, je, kjer so bile izkaznice že prve dni razdeljene 100%.
V koprskem okraju je bilo v začetku meseca razdeljenih 10% izkaznic več kot lansko leto, v buj-skem okraju pa čelo 15%. Vsi, ki so letos dopolnili 17. leto, zahteva, jo izkaznico SIAU, enako mladina izpod sedemnajst let, ki podpira svoje zahteve z obvezami, da bo dokazala z delom, da je vredna bi. ti v tej najmočnejši, vseljudski množični organizaciji.
Delovno ljudstvo Istre dokazuje s tem, da je že skoro povsod pesta, vilo komisije in kandidatne liste, kako veliko zaupanje ima v svojo organizacijo. Kandidatne liste nosijo imena najboljših in najbolj po. žrtvovalnih članov SIAU, ki bodo prav gotovo tudi za naprej dali vse svoje zmožnosti in delo za nadaljnji razvoj, utrditev in razširitev orga. nizacije.
Na množičhih sestankih ljudstvo kritizira, in rszkrinkuje t.ste redke elemente, ki z delom in zadržanjem •■ami dokazujejo, da so proti ljudski oblasti, proti bratstvu in enotnosti, proti miru in pravi demokraciji, Ljudstvo samo jih proelaša za nevredne, da bi še nadalje bilj imet. niki izkaznice bratstva in enotnosti.
Tako so la sektorju Bertoki - Sv Totrrž na množičnem sestanku bi. ie odvzete izkaznice SIAU nashd-njim lj”djpm: Klobas Emi, Klobas Tvanti, Klobas Aneeli, Klobis Albi. nu, Božič Blažu in Jerman Zali. Vsi ti ljudje so pokazali, da n'so zs bratstvo in enotnost in ne ta mir. Še manj na to dem krneijo, ker jim Je pri srcu l-> n'>pr,v lastni interes. Dobro razločuje Paše ljudstvo, kaj teži take el-mente. Ni j.m nrav. ker ne morejo v^č šb“kul'ra. ti ra račun drugih. Pozabljajo, da je StAU vseljudska oreanizaeila, ki Skrbj }n drla za izboljšanje Živ. ljenja vseh. pr?v posebno pa še revneših delovnih slojev.
Vsa vaška in sektorska tajništva 6IAU so napravila na množičnih predvolivnih sestankih na predloge ljudstva obveze z,a prčdvolivno tekmovanje, ki se je pričelo prvega januarja.
Tako je ljudstvo v Valmarinu napravilo obvezo pripraviti 100 m3 kamenja, 160 m3 gramoza, popraviti 3000 metrov ceste in izvesti na. biralno akcijo za zadružni dom. V Marezigah bodo pripravili 80 m3 kamenja, 15 m3 gramoza, izkopali 20 m3 temeljev za zadružni dom in popravili 100 metrov ceste. V Portorožu bodo baze Santiani, San. Bernardi in Portorož napravile prva 45 m3 zidu za zadružni dom iti izkopala 100 m3 zemlje, druga isvršila pripravljalna dela za javni vodnjak, tretja popravila dotoč. ne jarke za vodo osnovni šoli. Ljudstvo Saleta pri Izoli bo dalo pomoč pri gradnji ceste Jz Izole na Barede in bo napravilo pri tem 400 prostovoljnih ur dela. Clanl SIAU iz Baredov pa bodo prispevali s 300 urami dela. V Glemu so se ob. vezali izkopati in prevoziti 205 m3 zemUe in pripraviti 5 m3 kamenja. Prebivalci Boršta bodo popravili 250 m ceste, skopali 400 m3 zemlje in prevozili 70 m3 drugega materiala. V Koštaboni so ie do sedaj pripravili 31 m3 kamenja in 10 m3 zemlje ter vse to izvozili na cesto Šmarje—Nova vas. Prostovoljnega dela se je udeležilo 138 ljudi. V Katmel—Salarj je 112 članov STAU z 8P6 urami pripravilo 80 m3 kamenja za zadružni d?m. Polčg tega so organizirali mladinske množične '»»tanke v Trlbenu, Manžanu in Salari. nč-o-i kmmiiske šole pa so nanravlli 290 ur dela na športnem igrišču.
Osebne izkaznice so izgubili
Kozlovič Mergsrita iz Monteku-ka št 52, okraj Buje, je izgubila
osebno izkaznico 14. XII 48. ter 7.000 jugolir.
Gianolla Serenella iz Momjana št. 3, je 20. Xtl. 48. izgubila lz Trsta v Momjan ročno torbo ln v njej 2 para krojaških Škarij, 200 jugolir, 50- metrolir ter osebno izkaznico.
Hrevatt« AvfellJa iz KarJet št. 8. okraj Buje, je 28. XII. 48. izgubila iz Kopra do doma osebno IzkaZfti co Št. 9051.
» * •
Biloslavo Emilio iz Boškarij št. 107, okraj Buje, je iz Ižole v Grožnjah izgubil osebno izkaznico, 17 tiBot jugolir in zlat prstan.
Skrb ES za dvig produktivnosti
Okrožni sindikat, oddelek za kmetijstvo s sedežem V Kopru, ki skrbi, da je zendja povsod lepo obdelana, da se prirejajo predavanja, tako glede setve kot tudi pravilne Uporabe umetnih gnojil, ki daje nasvete in pomoč pri gradnji zadruž-riih domov itd., nam je poslal načrt za leto 1949. Da se seznanijo z njim vsi krajevni odbori ES in pwa-mezni člani, ga rade volje prinašamo.
1) Vsj krajevni odbori ES naj skličejo sestanke, kjer naj se izdela poročilo o izvršenem delu in stanju blagajne ter sestavi kandidatna lista za nov odbor-
2) Kmetijski ES naj vodijo kontrolo nad posevki in o tem poročajo komunalni sekciji ter okrožju.
3) Kmetijski ES naj pazijo za to, da bo zemlja povsod obdelana ter prijavijo vsako morebitno sabotiranje kulakov. Prav tako naj zainteresirajo široke množice, da pomagajo s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnih domov. Vsak član naj bi napravil 50 prostovoljnih ur.
4) Kmetijski ES naj sodelujejo z delom In nasveti pri kmečkih za drugah, posebno pri obdelovalnih, in naj bodo iniciator pri ustanav-ljanjU novih.
5) Kr jevni odbori in komunalne sekcije morajo imeti redne seje vsakih 15 dni ter poslati zapisnik. Prav tako morajo voditi svojo administracijo, seznam članov in od njih pobirati mesečno članarino.
6. Postaviti ekonomsko komisijo za kmetijstvo v krajih, kjer še ne obstaja.
7) 2e v mesecu januarju naj se povsod organizirajo kmetijska predavanja.
Naloge kmetijskega odseka okrožnega ES so torej skrbno sestavlje ne in je v njih vsebovano vse, kar bo v korist skupnosti. Tu je videti napore glavnega odbora, kako pomagati kmetu z nasveti in delom, da bo lahko dvignil produktivnost in s tem ustvaril blagostanje.
FILATELISTI IMAJO SVOJ KLUB
Istrskim ljubiteljem znamk so dane z novo organizacijo vse možnosti za širok razmah
Na iniciativo sklicateljev tov. Ko. bala in Filija. je bil 10.12.48 v Ko. pru prvi sestanek pripravljalnega odbora. Tu je tov. Kobal pojasnil prisotnim pomen ustanovitve takega kluba v Kopru. Dejal je: »Ker so
Koledar aPrimorskega dnevnika* z
zemljevidom
TržaSkega ozemlja
tiskan na polkartonn se dobi: v uredništvu »Primorskega dnevnika* v Ul. Montecchi S in pri Upravi Ul. Auggčfo Manna 29 ter v podružnicah v Kopru In GdrtCi.
ATELISTIČN1
LATELICO
tak BO 21G F1LATELTSTICNEGA KLUBA KOPER
z delitvijo STQ-ja na dve conj o-stali filatelisti na tem področju brez podobne organizarije, smatram za potrebno, da se v coni B osnuje fL latelistični klub, ki bj dajal strokovna mnenja v poeledu novih izdaj znrmk ter pospeševal filatelijo v splošnem.
Na občnem zboru so bila čilana društvena pravila, izvoljen je bil upravni in nadzorni odbor ter do. ločena višina pristopnine in člana, rine. Društvena pravila, ki obseea. Jo 20 točk, so bila temeljito prede, lana in soglasno sprejeta. N-j ome. nimo s»rm čl. 3, ki govori o namenu društva:
a)	širltr zanimanje za zb;ranje poštnih Znamk, b) ščititi interese filatelije in članov kluba, c) nave. zovanje in vzdrževanje stikov z ostalimi sorodnimi klubi in društvi V tu. in inozemstvu, č) omogočat’ svojim članom nabavo znamk pod j najugodnejšimi pogoji, d) prirejanje strokovnih pfedavanj. razstav in drugih filatelističnih prireditev, e) ocenjevanje in opredelitev znamk ter dajanje strokovnih nasvetov, f) osnovanje in izpopolnjevanje klubske knjižnice, da sc Uko omogoči članom strokovno spoznavanje filat?li5t;čne literature, f) ustanav. ljanje krožkov in podružnic na ozeml ju STO.
Izvoljeni so bili: predsednik Ftli
Janko, podpr. Coliedani Bruno, tej. nik Kobal Franc, blagajnik Pobega Nazarij, član upravnega odbora Coslovich Pino, namestnik Busdort Scrgio. V nadzorni odbor pa uta bila Izvoljena: Gostiša Zdenko iz Pirana in Pirc Viktor iz Kopra.
Z datumom občnega zbora v gostilni Rarnanl (Rampin) se Je ta. koj pričelo redno društvo delovanje. Drugi sestanek je bil 29.KH. in je ponovno poudarjal važnost novoustanovljenega kluba, reševal vprašanje klubskega prostora za redne sestanke, predlagal načrt za društveni pečat, prav tako za na-bavo posebnih tiskovin z glavo društva jn za članske izkaznice.
Tretji sestanek 7.1.1949. je raz. nravljal o organizaciji kluba. Sklenjeno je bilo, da se pošlje obvesti, lo in hkrati povabilo za pristop vsem znanim filatelistom, odnosno 'ilatelistom - amaterjem. Tov. Go. st.ša poroča o zanimanju filatelistov v Piranu, kj bi se radi vključi!!. Enrejet Je bil predlog načrta za društveni pečat, prav tako je bi. lo sklenjeno, da bodo prihodnji se. stanki v kavami Malusa Mario ul. Callegaria v Kopru.
Epidemija influence
in njeno zdravljenje
Kakor v aoglo: merUki, tako tudi v Jugoslovanski coni STO razsaja v zadnjih tednih na ezijtva influenca ali grlpozna vročica. Bolere« se pojavlja na splogna v tdažjl cbllki in tudi v krajih, kjer zavzema skoraj epldem č-ne oblike, ni opaziti doslej oboieaja težjega značaja.
Naravno je, da je v interesa poedia-ca in skupnosti, da re I udje varujejo pred obo'enjem. Pri tem naj se npo. števajo rasledna navodila:
a) oboleli za influenco naj se tzkoj vležejo v posteljo in naj ne sprejemalo obiskov (izolacija).
b) naj ne kailjajo in ne kihajo v druge Osebe lo naj se držijo tega zlasti v Javnih prristorb,
c) za časa okuženja se moramo izogibati prostorov, kjsr se zb’ra veliko ljudi, to je javn'h lohalov in Javnih prevoznih sredstev,
Č) vsak naj se skrbno pazi preb'ada, ki ustvarja ugodne p-goje za obolenje.
Zdravstvene obla-ii v Istr kem o-krožju bedno pazijo na gib«nje influence v rosi B ie so pedvzele vse Ktrc, da se kolikor mogoče omeji Sirjenje te bolezni. Zato so uirrčnil« zaporo šol v mestih in o ostrile nadzorstvo nad higieno javnih lokalov.
. Bližina velikega konsumnega centra kot je Trst, ki porabi v ^ kalnih časih 500 800 hi mleka dnevno, in drugih manjših mest , °krožju, n m svetuje da moramo naše govedarstvo preusmeriti j indukciji mleka. Tudi organizacija odkupa mleka in prevoza ,® bila do sedaj zelo pomanjkljiva. Zelo nedonosno in nehigienično ® b‘lo, ua so prinašale v Trst mleko mlekarice. Ta sistem pa bi ,	tako in tako odpasti, ker je ravrto pred drugo svetovno vojno
9 b*l izdan nalng. s katerim se prepoveduje prodaja mleka v Trstu
Podolska istrska pasma,
Izven mlekarn. Potrebna nam je mlekarna s pripravami za paste-rilizacijo mleka. Dober korak naprej v tem smislu smo napravili že z ustanovitvijo mlekarne v Izoli. Samo ob sebi je umevno, da ne ttlielimo z enim enostavnim odlokom preprečiti nadaljnjo rejo podolske pasme v bujskem okraju. S tem bi postalo nerešeno vprašanje delovne živine. Istrska delovna živina pa za sedaj še vedno odgovarja, ker brez nje ne bi bilo mogoče obdelati obsežnih njiv V tem okraju. V načrtu so traktorske postaje (v dolini reke Mirne že obstoji prva traktorska postaja), katere bodo imele nalogo s traktorji postopoma nadomestiti vprežno delovno govejo živino. Z mehanizacijo kmetijstva pa bo popolnoma nemlečna in zato nedonosna pasma prepustila mesto bolj donosni švicarski pasmi. Za sedaj se moramo predvsem zadovoljiti s tem, da preprečimo prodiranje podolske pasme v notranjost koprskega okraja, kar pomeni, da moramo določiti meje med eno In drugo pasmo. Ta meja naj bi bila dolina reke Dragonje. S postavitvijo traktorske postaje v dolini reke Mirne smo že začeli tudi v notranjosti dežele preusmerjati živinorejo. V ta namen smo poslali v moderne in racionalne hleve doline reke Mirne plemenjake čiste švicarske pasme.
Tukaj bo prvo središče te pasme, od koder se bo razširila v no tranjost bujskega okraja.
Naše gospodarstvo moramo torej vzdigniti številčno in kakovostno Izboljšati. Za dosego tega cilja moramo Upoštevati sledeča dejstva in vzeti v poštev sledeče nasvete:
1.) Omenili smo že, da je glavni faktor, ki ovira razvoj naše živinoreje, pomanjkanje krme. V koprskem okraju imamo premalo travnikov, v bujskem okraju smo v tem pogledu na boljšem. Na splošno pa velja ugotovitev, da go vsi travniki skrajno izčrpani. Kemijska analiza je dokazala, da je posebno rdeča istrska zemlja (rdečica) zelo revna na apnu. Travnike moramo predvsem očistiti (melioracija), poapniti ln pognojiti. Zasejati moramo večje površine s krmilnimi rastlinami, predvsem z lucerno, (o tem predmetu je že bilo govora v prejšnjem poglavju).
2.) Pri h as, posebrto v koprskelh okraju, še ne poznamo dovolj zčlenč tnsilaže krme. Brež «SiIosov» ne more biti govora o napredni živinoreji. Z* releno insilažo pride v poštev zelena koruza, razne
stročnice, slama itd. Predvsem bomo Izkoristili že obstoječe silose. Bolj napredni kmetje pa morajo čim prej pristopiti k zgraditvi, če že ne cementnih silosov, vsaj jam za insillrenje zelene krme.
3.) Pri prehrani živine moremo izkoristiti razne odpadke, kateri pridejo v poštev le v izjemnih letih, ko zelo primanjkuje krme. Koliko koruznice ham letno propede, ki bi s« lahko pravilno shranjena in nato z dodatki močnih krmil zelo usp-ino uporabila pri prehrani goveje Živine, oslov in drobnice ali pa i drugimi bolj sočnimi rastlinami insillrala?
4.) Prišli bodo v poštev končno Se doslej neižkoriščeni odpadki naše industrije (odpadki pri predelavi paradižnika, krvna moka, ribji odpadki). Kemijska analiza teh odpadkov je ddkazala, da vsebuje krvna moka 5-krat več beljakovin kot navadni otrobi, odpadki paradižnika 2-krat in ribji odpadki 3-krat več beljakovin kot otrobi.
5.)_ Naše seno je zelo slabe kvalitete, ima zelo nizek odstotek apna in fosforja. Vzrokov je več. Predvsem je to pomanjkljivost pripisati pozni košnji in izčrpanosti travnikov.
Za kvalitetni dvig naše živine moramo predvsem izboljšati biko-rejske postaje. V ta nnmen bomo vsakih 8 mesecev izvedli licenciranje bikov. Naši domači biki so večinoma slabe kvalitete in zato smo že začeli z uvažanjem Čisto pasemskih bikCev, katere razdeljujemo najbolj potrebnim predelom. Z uvedbo bikov bomo začeli odbirati krave najboljše mlečne donosnosti.
Uvedli bomo po hlevih matične knjige. Za začetek bomo Vzgajali živino čiste pasme v hlevih doline reke Mirne ln na posestvu kmetijska šole v Ankaranu.
Vzrok številčnemu in kvalitetn«mu pešamju goveje živine je neplodnost (sterillteta). Za pobijanj# te bolezni in za splošni pregled krav bomo vzpostavili veterinarske ambulante. Okužene živino bomo poskušali ozdraviti In neozdravljivo poslali v zakol.
SVINJEREJA
V zelo slabem, da ne rečemo kritičnem položaju se Je znašla reja pfašičev. Letno Uvažamo najmanj 4 000 prašičev. Sami smo spoznali, do so velike težave a uVozom prašičev. Ta pereči problem bo mogoče rešiti le, če se bomo lotili bolj Intenzivne vzreje plemen-
skih svinj. Za začetek bomo uvozili v letu 1948 300 svinj in vi merjascev najbolj odgovarjajoče pasme - nemško plemenito svinj Sijajno se je izkazala «mangaUca», zato poskušamo to pasmo goji čisto plemensko in križano s plemenito nemško pasmo. Postavili b mo Več središč za vzrejo plemenskega materiala. Tu so že prišli poštev hlevi v dolini reke Mirne. Posluževali se bomo v ta n me tudi kmetijske iole. Posebno pnžnjo moramo posvetiti prašičji krm Videli bomo, da lahko pridemo do velikih količin korenja. Prem« še upoštevamo pri krmljenju prašičev deteljo. Ce sejemo v jcsei Inkarnatko, imamo lahko že v zgodnji sDcmladi velike količine 1 tečne in zdrave krme. Pri prašičereji bomo izkoristili odpadke nai industrije. Poskusi na kmetijsk’ šou so dokazali (to smo videli r gospodarski razstavil), da se z dedatkem majhne količine ribjih oi padkov navadnemu obroku krme dž Znatno zvišati teža prašiče’
Lep primerek plemenske »vinje.
(Se nadaijujel
NOV USPEH JUGOSLOVANSKEGA DELOVNEGA rm _	-	LJUDSTVA
llnblta (iior/riv PETLETKI foiiožeiici pb&šmetM
Mad prve naloge jugoslovanskega petletnega gospodarskega na črta spada dograditev boljše že lezniške če tne zveze mtd Jadranskim Primorjem m notranjostjo. Mad prvimi velikimi prometnimi podjetji je bila zgraditev mladinske proge S ma' Sarajevo kot noimalnotima železnica, ki se bo v najkrajšem času čez Ivan sedlo podaljšala proti moijU, dalje proga Brčko Banoviči, ki je povezala velike premogovne kotline z glavnim železniškim omrežjem, ter ozkotirna železnica Bileča-Titograd, ki je povezala LR Crno goro z ostalimi republikami.
Qb koncu lanskega leta je bila izročena prometu dograjena un-ska proga v normalni tirni širini. Teče ob Uni od Bitiača navzgor ter se spusti po dolini reke Bu-tišnice na Knin in meri 113 km. Železnica veže severne-zapadno Bosno ter srednjo Hrvatsko z Ja. dranskim Primorjem v področju Splita in Šibenika.
Proga ima velik pomen ne le za kraje, ki jih neposredno veže, ampak tudi za velik del Jugoslavije, ker mu odpira novo pot na morje. Z unsko progo je izvedena najugodnejša normalnotima Železniška zveza severne Hrvat-ske, Slavonije, Vojvodine in severne Srbije z morjem, ki ni daljša kakor zveza preko Sarajeva in dalje po ozkotirni progi do Metkoviča in Ploč. Z otvoritvijo tinske železniške proge se je skrajšala zveza Splita z Beogradom za J 70 km in tudi zveza Zagreb-Split za 50 km. Roleg tega je nova proga znatno razbremenila železniško postajo v Zagrebu. Un-ska proga je ena izmed najsolid-neje zgrajenih železnic v Jugoslaviji, ki prinaša občutno razbremenitev glavne jugoslovanske luke Reke, ker bodo odslej znaten del prometa za nadaljnji prevoz po morju usmerili v Split. Zla® pa je prednost nove proge v tem, da nima velikih vzponov in da je varna pred snežnimi zameti, medtem ko snežni zameti na železniški progi skozi Liko, posebno med postajami Gračac, Zrma-nja in Malovan pozimi resno zavirajo železniški promet, ker ima velike vzpone in vseke, ki so pozimi v stalni nevarnosti da v njih burja nanese snega. Leta 1929 je bil promet na liški progi zaradi snežnih zametov pri Gračacu in Zrmanji prekinjen celo dva meseca, medtem ko je v normalnih zimah prekinjen ati resno oviran promet od 7 do 15 dni.
Zapadni Bosni in Bosanski Krajini bo železnica omogočila nov gospodarski in kulturni razmah. Pomen te proge ni samo v tem, da bo 'ezala dva kraja, ampak se bo njen gospodarski vpliv hitro pokazal v življenju države. Pomen železniške proge je v tem, da bo ta proga še bolj trdno povezala jugoslovanske narode, posebno pa narode teh krajev, na. rode Bosne- in Hercegovine. V skupnem delu na tej progi so delovno ljudstvo mesta in dežele, Srbi, Hrvati in muslimani še bolj trdno kovali bratstvo in enotnost, brez kater>h bi borba jugoslovanskih narodov bila zaman. Pri delu na progi so prišli skupaj sinovi delavskega razreda in sino vi delovnih vasi. Tu so delovni kmetje najlepše videli, kako ogromnega pomena je vodilna vloga delavskega razreda v borbi za lepšo bodočnost domovine delov, nega ljudstva.
Ta proga kakor tudi mnoga druga gradilišča širom po Jugoslaviji so velika šola kadrov. Delovno ljudstvo se je prepričalo, kako močan činitelj v gradnji boljše bodočnosti je ravno povezava delavca in kmeta. Na delu na progi se je jasno videla važna vloga jugoslovanske Ljudske fronte, ta močni mobilizator širokih ljud skih množic, kakor preje v borbi proti nacifašističnemu osvajalcu.
tako tudi v borbi za uresničitev petletke. Pri gradnji unske Pro ge je junaška Ljudska miadina Jugoslavije ponovno šla kozi šolo, ki je skozi njo šla v vojni, in ni prav nič čudnega, da so ravno najtežje naloge na tej progi z uspehom telile ravno mladinske delovne brigade n brigade članov komun stične partije.
Graditev unske proge se je začela leta 1936 Prvo pogodbo so sklenili z družabnikom znanega sleparskega finančnika Staviske-?a Staviskj je delo prepustil francoski gradbeni družbi Battignolles. V pogodbi je bilo določeno, da bo družba zgradila železniško progo Bihač Knin, progo Kuršumlija-Priština v Srbiji in osušila močvirja okrog Pančeva, tako imenovani Pančevski rit Ko je izbruhnila afera Staviskega, se je dvignilo nekaj prahu tudi v Jugoslaviji in zato so oogodbo za časno razveljavili. Po raznih »intervencijah« vplivnejših politikov, ministrov in poslancev so izposlovali pri tedanjih vIa=todržrih pol-kolonialne Jugoslavije, da se je delo nadaljevalo. Spremenilo se ni prav ničesar. Družbe Battignolles, v kateri je bil eden glavnih delničarjev jugoslovanski kralj Aleksander, je samo še bolj začela navijati cene in od prvotnih 450 milijonov dinarjev, za katero vsoto so delo prevzeli, so vsoto stalno dvigali in vlekli iz državne blagajne ogromne dobičke. Zavlačevali so tudi rok, do katerega bi morali železnico izgraditi. Tako so zavlekli gradnjo železnice do leta 1941, ko se je pričel fašistični napad na Jugoslavijo. Tedaj je bilo izvršenih šele 50% grobih zemeljskih del in je bil položen železniški tir od Bihača do Strbačkega buka.
Družba Battignolles ni gradila vse proge sama, zadržala si je le prvih deset km, medtem ko je oddala ostala dela akordantom družbi Dukič in drug iz Ljubljane in drugim gradbenim podjetjem, ki so prevzeto delo oddajali svojim subakordantom. Po zlomu Jugoslavije je tako imenovana Neza-visna država Hrvatska sklenila sporazum z Battignollesom in oddala delo tvrdki Dukič. Delo je torej nadaljevalo isto podjetje kot pred vojno. Isti izkoriščevalci so hoteli izžemati delovno ljudstvo. Toda razbojniški ustaški oblasti in izkoriščevalcem je kmalu odzvonilo. Začela se je narodnoosvobodilna vojna. Ljudje, ki so prej delali ža tuje. kapitaliste in domače podrepnike, so prijeli za puške.
Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast začela pripravljati vse za dokončno zgraditev unske proge in ta dela so se leta 1946 ponovno začela. Delo graditeljev in strokovnjakov je bilo zelo naporno. Predori so bili minirani, nasipi ter mostovi so bili porušeni in tračnice, kolikor so bile postavljene pred vojno, so bile odnesene. Čeprav je bilo veliko pomanjkanje delovne moči in gradiva. so bila dela končana v rekordnem času.
Železnica Bihač-Knin je proga izrazito gorskega značaja s številnimi predori in mostovi. Skupna dolžina predorov na tej progi je 11 km, kar predstavlja eno desetino celotne proge Bihač Knin. Na naitežjem odseku je v dolžini 12 km kar 36 predorov. Na progi je bilo treba zgraditi 145 manjših in večjih mostov in viaduktov, med njimi tri velike mostove in 6 velikih viaduktov. Ze leta 1947 so ponovno zgradili med vojno porušeni most čez L'no pri Loskunu in viadukt pri Kulen Va-kufu
Dolina Une, južno od Bihača, spada mrd najbolj romantične predele Jugoslavije, ki so sedaj dostopni po železnici. Tu se bo razvilo novo turistično središče. Na prvi četrtini proge južno od Bihača je največji slap Une Str-bački buk, ki je visok 17 n Naj-
bolj romantičen predel pa je pri Martin Brodu južno od Kulen Vakufa, starega mesta v živopisnem predelu Bosanske Krajine, nad katerim stoji starodavni razrušen grad iz časov Kulina bana.
Največji viadi'kt na tej progi je čez dalmatinsko Krko severno od Knina. Železno konstrukcijo za ta viadukt so izdriali v mostni delavnici v Nišu in v podjetju «Mostogradnja» v Titelu v Vojvodini
Pri gradnji proge je v zadnjih mesecih sodelovalo okrog 3.COO ludi. Predvsem so prispevale frontovske in mladinske brigade ter brigade komunistov in skojevcev
Poleg omenjenega mosta je podjetje «Mostogradnjc» postavilo tudi most čez reko Uno pri Gr-muši ha progi, ki je tesno povezana z unsko progo. S tem se je mogel vzpostaviti reden promet na pro"i Beograd - Sunja - Bihač • Knin - Split
Slovesna izročitev proge prometu se je. izvršila dne 25. decembra 1. 1. Otvoritvene slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki zvezne vlade, med njimi minister železnic Todor Vujasinovič, predstavniki vlade LR Hrvatske, predstavniki Enotnih sindikatov Jugoslavije ter partijskih in mladinskih organizacij, so se začele v Kninu in se nadaljevale na vseh postajah do Bihača ob ogromni udeležbi vsega ljudstva in graditeljev. Posebno velika slovesnost je bila v Bihaču, ki je znano po tem, da je bilo v njem prvo zasedanje AVNOJ-a leta 1943, in po svojem velikem doprinosu v narodno-osvobodilni borbi. Bihač, ki je bil v vojni skoro povsem porušen, se obnavlja in bo važno železniško križišče, ker bo v doglednem času zgrajena tudi proga Karlovac - Bihač z zvezo na Plitviška jezera.
' V'>'SiSV'',Z ' '	s
o
mm
mm
mm
NA GORNJI PODOBI .VIDIMO PROMETNO ULICO V BAGDADU. PRESTOLNICI IRAKA. POLEG MODERNIH PROMETNIH SRED. STEV VID:MO KURDSKEGA NOSAČA, KI NESE NA HRBTU TEŽKO BREME STAV3NEGA LESA. - TAKA JE PODOBA ŽIVLJENJA DELOVNEGA LJUDSTVA V DEŽELI, KJER VLADAJO TUJI IN DOMAČI KAPITALISTI, KI IZKORIŠČAJO DELOVNO LJUDSTVO, IN KJER SI LJUDSTVO SE NI PRIBORILO NAJOSNOVNEJŠIH ČLOVEČANSKIH PRAVIC.
GOSPODARSTVO
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCeI
hiiulirepiivnouniit
Dejstvo je, da švicarska gospodarska publicist.ka zelo resr.o in realistično ocenjuje in poroča o ukrepih držav ljudske demokracije, ki vodijo v socialistično gospodarstvo. N hče seveda ne pričakuje, da bi kapitalist.čni lastniki dovoljevali natisk član ov, ki bi zagovarjali novo gospodarsko politično vzhodnoevropskih, držav. Toda spričo razmer v naši okolici treba pohvalno beležiti takšno gledanje Švicarjev, ki so v gospodarstvu predvsem stvarni, s čimer najbolj koristijo sami sebi, po drugi strani pa tudi ustvarjajo sproščenost v mednarodnih odnosih, ki je v splošnem interesu miru in gospodarskega napredka.
Tak primer daje gospodarska priloga «Neue Zuericher Zei-tur.gs, ki dne 1. t. m. poroča v izčrpnem članku o odloku češkoslovaške vlade, po katerem se ukinja vsaka prodaja blaga od dne 25. decembra pr. I. do 6. t. m. zar di inventure zalog, ki so jo dolžna opravili vsa podjetja, trgovine itd. in predložiti nato dokončani popis okrožnemu ljudskemu odboru. Dopisnik iz Prage
obrazloži odredbo vlade, ki je zaradi bol še izvedbe odredila tudi nadzorstvo nad prevozom blaga v teh dneh. Članek končuje takole: ((Nedvomno, strogi popis zalog bo privlei el na d n marsikakšno «tihor> skladišče blaga, ne le pr. zasebnikih, ampak tudi pri podržavljenih podjetjih, ki še vedno česte nekakšen slokalpai-triotizem-, ki otežuje vsedržavno plan ranje.s Ka šno nasprotje med tak.mi poročili pa med «£lanki» o gospodarstvu podonavskih držav, kj jih prinaša trža ki tisk Z novinarji iz aassodazione st mpa. giulianas! Vsak tujec začuden to opazi in mu je jasno takoj, da tako pisanje ne prispeva k bolj šemu trgovanju. In kaj si je tak nepoučen tujec mislil šele o tr žaških gospodarskih organizaci jah, če je zagledal v katalogu tr žaškega velesejma tak-le naslon «Da Belgrado n on si vede VEuro pa.» Ni se čuditi avtorju, ki ja prof. Furlani, pač pa predsedni ku velesejma g. Modianu, ki ja te dni izjavil na seji upravnega sveta velesejma, da mora imeti tržaški velesejem «... neko last-
no značilno podobo, strogo ti funkciji svojega naravnega zaledja, torej takšno, ki naj omogoči, da ne bo velesejem samo dvojnik italijanskih ali drugih se mov.s Te besede zvenijo sicer zelo le po, ves vtis pa zabriše FurlanijeV n slov. Se nikoli m nikomur v-spelo, da bi kupce najprej zmerjal, potem pa dobil darove ei njih, najmanj pa so to uzanci; mednarodne trgovine. Bo trebi posnemati vsaj Švicarje, če hočemo napredovati!
Novo odlašanje ureditve palestinskega vprašanja - imperialistični manever
Ameriška kritika
Marshallovega plana
J,- W. Frazer, predsednik avtomobilskega koncerna Kaiser-Frazer, je nedavno izjavil: «EdP' plan je sredstvo borbe in kot sicer služi našim namenom, todo kot trgovski načrt je nezdravo stvar. Pomaga	prehran jev ati
Evropejce, toda ne pomaga jM da bi si sami zagotovili svoj9 prehrano.
   ■
Predzadnje in zadnje dni pariškega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so ameriški in britanski predstavniki pospešeno delali na tem, da se Vprašanje Palestine, ki so ga dotlej vedno odlagali «reši» na ta način, da se sprejme sklep, s katerim bodo ustvarjene čim širše
Most «Bisavacs čez Uno med dvema predoroma med postajo Ripač in Loskun. — Unska proga ima nad 40 večjih mostov in viaduktov. Trije veliki mostovi čez Uno, Krko in Ostrovico so največji objekti na progi. 36 predorov v dolžini čez 12 km tvori deseti del proge. Zgrajeno je bilo 16 modernih postaj z več kot 300 poslopji.
možnosti za nova zavlačevanja definitivne rešitve. V teh dveh dneh se je dejansko omejilo na to vse delo v zvezi s Palestino, čeprav so zahodni časopisi in časnikarske agencije v teh dpeh bučno oznanjali, da bo na zadnjih sejah vsa pozornost usmerjena na to, da se najde končni izhod iz zagate, V katero je zašlo palestinsko vprašanje,
Ti časopisi in agencije so, gledajoč na palestinski problem s stališča svojih gospodarjev, dejansko govorili resnico. Zanje besedi »končni izhod« ne označujeta dosege končnega sporazuma in miru med Izraelom in arabskimi državami, temveč dosego končne pogodbe med ameriškimi in britanskimi krogi, ki se borijo za pozicije na Bližnjem vzhodu. Ameriškobritanska konkurenca je sicer povzročila, da je zašlo palestinsko vprašanje v slepo ulico, vendar so se zainteresirani ameriški in britanski krogi zares potrudili, da bi nekako vskladili svoje interese. Toda o rezultatu njihovih pogajanj ni izvedela javnost nič drugega kot tisto resolucijo, ki so jo s svojimi pomagači izglasovali v generalni skupščini zadnji dan zasedanja. Ta resolucija pa ne samo da ni dala rešitve palestinskega vprašanja, temveč tudi ne pove ničesar, niti morebitne vskladitve ameriških in britanskih nasprotujočih si interesov. S to resolucijo se samo odlaga vzpostavitev miru v Palestini za nedoločen čas.
Izglasovana resolucija ni noben prispevek k utrditvi miru. V njej ni niti besede o kakih odločnih ukrepih za ustavitev prelivanja krvi. Glasovalni stroj, ki posluša ameriške in britanske ukaze, je celo kratko in malo odbil predlog sovjetske delegacije, ki bi mogel privesti do miru, to je predlog, da se vse tuje čete u-maknejo z ozemlja Palestine. Britanija in ZDA ne želijo, da bi se tuje čete umaknile, ker služijo te čete njihovim interesom. Egipčanska vojska je vojska vlade, ki uživa ameriško podporo, «transjordanska arabska legija« pa je nasprotno del britanskih oboroženih sil.
Namesto da bi imperialisti in njihovi pomagači sprejeli sklep, da se te vojske umaknejo in ta-
ko prenehajo z vojno v Palestini, so postavili novo komisijo za posredovanje, ki naj bi nadaljevala «posredovalno» delo grofa Ber-nadotta, da pa bi si zagotovili, da bo ta komisija delala to, kar bodo od nje zahtevali, so določili, da bodo v njej predstavniki ZDA, Francije in Turčije. Tako sestavljena komisija bo zares dostojno nadomestila Bernadotta in s tem nadalje služila tistim, katerim je služil tudi pokojni grof. Njena glavna naloga ne bo, pomiriti Arabce in Zide, temveč prisiliti jih, da se uklonijo željam ZDA in Britanije. Videti pa je, da bo to naloga te komisije šele v daljni bodočnosti, njen prvi cilj pa bo, da zavlačuje delo in ovira pomiritev v Palestini, dokler se ameriška in britanska vlada ne bosta sporazumeli o novi razdelitvi vpliva, ameriški in britanski petrolejski monopolisti pa o novi razdelitvi zaslužka na Bližnjem vzhodu.
Rešitev palestinskega vprašanja je bila po Bernadottovem načrtu nenavadna rešitev, kot je bil tudi grof Bernadotte nenavaden izpolnjevalec nalog Združenih narodov. Združeni narodi so 29. nov. 1947 sprejeli sklep o razdelitvi Palestine na neodvisno židovsko in neodvisno arabsko državo in določili meje teh držav. Ko je v Palestini izbruhnila vojna, so Združeni narodi poslali Bernadotta, da posreduje med vlado nove židovske države in vlado arabskih držav, ki jih je Britanija nahujskala na njihovega židovskega soseda, da bi se med njima dosegel sporazum in da bi zavladal mir. Bernadotte je odšel v Palestino in opravil povsem drugo delo. Ni dosegel tega, da bi se vojujoče stranke sporazumele, niti se ni sam sporazumel z njimi, temveč je v nasprotju z željami tako Zidov kot Arabcev v Palestini ter v nasprotju z nalogo, ki so mu jo postavili Združeni narodi, sestavil in predložil nov načrt razdelitve Palestine, s katerim bi se moral razveljaviti sklep, ki so ga Združeni narodi z veliko večino glasov sprejeli.
Po tem načrtu naj bi zahodni del v pokrajini Galileji, ki bi po načrtu OZN moral biti priključen novi palestinski arabski državi, pripadal Zidom, ti pa naj bi
se za ta košček ozemlja odrekli celotne obsežne južne pokrajine Negeva, ki bi po načrtu OZN morala pripasti židovski državi. Vsa pokrajina Negev in z njo vsi južni predeli Palestine, ki naj bi po sklepu OZN postali ozemlje nove neodvisne arabske države, ne bi po Bernadottovem načrtu pripadli nobeni novi arabski državi, marveč bi se enostavno priključili britanski vojaški bazi, Transjor-daniji. Razen tega naj bi največje palestinsko pristanišče Haifa postalo svobodna luka, največje palestinsko letališče Lida pa prav tako svoboden aerodrom.
Ta načrt, kateremu ni bil namen odpraviti spor med Arabci in Zidi, ni zadovoljil niti enih niti drugih. Židje so mnenja, da zavi-si bodočnost njihove dežele prav od Negeva, ki je danes pustinja, a je pod njenim peskom rodovitna zemlja, ki bi jo mogli namakati po prekopih in jo napraviti plodno. Arabskih dežel, razen Transjordanije, ni niti malo navdušila perspektiva, da Bf namesto nove svobodne arabske države imele v svoji soseščini povečano Transjordanijo, kar pomeni povečano britansko oporišče. Ea ta načrt se je vnemal samo britanski vazal transjordanski kralj Abdul-lah in seveda Velika Britanija ter — čudež — tudi ZDA.
Nemogoče je, da bi Veliki Britaniji ne ugajal načrt, ki je til dejansko zamišljen v njenem Fo-reign Officeu. Po tem načrtu bi se povečala, Transjordanija, katere politiko upravlja Foreign Office, njenim vojaškim silam pa ukazuje britansko vo no ministrstvo. S pridobitvijo Negeva dobi Transjordanija dolgo skupno mejo z Egiptom, kar omogoča in pospešuje britanski pritisk na vlado te dežele. Proglasitev Haife za mednarodno pristanišče zagotavlja zaslužke britanskim delničarjem haifskih čistilnic nafte in omogoča izkoriščanje tega pomorskega oporišča v britanske namene, kar velja tudi za Lido, važno zračno bazo na Bližnjem vzhodu. Zaradi vseh teh koristi svojih številnih svečanih izjav (s katerimi so opravičevali svojo politiko v času, ko so pognali arabske države v vojno), da ne bodo nikoli pristali na nobeno rešitev, ki bi ne bila v skladu z interesi Arabcev kakor Zidov, in so začeli podpirati rešitev grofa Bernadotta,
A.L.STR0N6
i
m is n ma	o
Potem ko je prebral to, kar sem doslej napisala, ml je Lu Ting Ji povzel Mao Ce Tungove misli o kitajski revoluciji v te-le štiri točke:
1. K tajska je Zdaj na px>l kolonialna in na pol fevdalna dežela. N. ena buržoazno - demo!:ratična revolucija se je začela po prvi svetovni vojni, ko je že obstajala Zveza sovjetskih socialističnih republik in ko je kitajski proletariat politično že bil prebujen. S tem je pogojeno sedanje s'anje kitajske revolucije kot protiimpe-rialist čne m protifevdr.lne revo-luc je pod vodstvom proletariata, s kmeti kot glavno silo in s sodelovanjem drugih širokih družbenih slojev.
Revolucija upostavl ja »novo demokracijo», ne pa stare oblike demokracije. Zato si ni treba delat i iluzij o hitrem prehodu v socializem, marveč se je treba pogumno zavzeti za uresničenje demokratične revolucije. Brez vodstva delavskega razreda bi napori kmetov ne dosegli uspeha, toda ni se treba bati. da bo ta borba presegla sle delavcev. Medtem ko sestavljajo kmetje sglavne revolucionarne množičen, je tudi mnogo širokih družbenih
slojev — mala buržoazija, liberalna buržoazija, napredni posestniki in ostali rodoljubi ljudje — ki zahtevajo demokracijo in ki so zlesti pripravljeni boriti se proti imperiaVzmu. — Doseči moramo to, da bcmo pravilno ravnali z vsemi temi sloji.
Ker je Kitajska obširna dežela, na pol kolonialna, na pol fevdalna, ped gospostvom več močnih med seboj tekmujočih imperialističnih držav, kakor tudi notranjih fevdalnih sil, se torej njen politični in gospodarski razvoj odlikujeta z neenotnostjo in neenakomernostjo. To dela razvoj demokratične revolucije na Kitajskem neenakomeren in zmaga splošnega pomena zahteva dolgo in naporno borbo. Predvsem je treba temelje revolucije najprej položiti in ohraniti v obsežnih področjih, kjer je sovražnikova vladavina razmeroma šibka. Takšna oporišča lahko upcstavlmo v daljnih pokrajinah celo v obdobju revolucionarne oseke S tem kot izhodiščem lahko dosežemo splošni triumf demokraVčne revolucije v napornem procesu borbe.
2. Oborožena borba je glavna oblika politične borbe. Njena dva
osnovna problema sta: zgraditev vo.ske ter strategija in taktika.
Vojska mora biti ljudska voj-■ ska nove oblike, popolnoma različna od vojske komandantov — to mora biti vojska, ki se bori za interese ljudstva. Taka vojska se nikoli ne bori za interese kakega komandanta ali za interese neznatne klike. Taka vojska ima trojno nalego: borbo, množično delo in proizvedejo. Njen odnos do ljudstva je izražen v izreku: ((Podpiraj vlado in ljubi ljudstvo». V vojski mora vladati demokratično življenje, dobri odnosi med oficirji in moštvom, in prostovoljna, dasi avtoritativna disciplina. Vojska mora voditi pravilno politiko — da bi razkrojila sovražne sile in pridobila ujetnike.
Strategija in taktika nam morata nadomestiti tisto, v čemer je sovražnik močnejši, kajti sovražnik je velik; mi pa majhni. V teh pogojih moremo iskati poti. da sovražnika premagamo. Zato moramo do kraja izkoristiti sovražnikove napake in pomanjkljivosti, prav tako pa tudi naše dobre strani. Popolnoma morami zaupati v moč ljudskih množic, verovati v naš uspeh, verovati.
da se bomo obdržali in da bodo naše sile naraščale. Kadar so naše oborožene sile majhne, sovražnikova sila pa v premoči, se moramo posluževati gverilskega vojskovanja. Ko upostavimo regularne sile, je treba takoj organizirati pekrajirske armade in lo-■ kalno milico, da bi tako vskladili pokretno vojskovanje regularnih čet z razpršeno borbo. regionalnih in lokalnih sil. V vojnih operacijah smo za hitre, odločilne bitke. Smo proti dolgim bitkam, čeprav je vojna, na splošno rečeno, dolga. V borbah smo proti «premagovanju mnogih z majhjii-mis, mi smo za «premagovanje majhnih z mnogimi».
3. alz ljudstva za ljudstvo* je naša vse obsegajoča politična direktiva. Da bi se to zagotovilo, morajo biti partija in nepartijski ljudje tesno organizacijsko povezani in v partiji sami moramo imeti trdno povezano vodstvo z ostalimi člani.
Partija se mora ideološko boriti proti napačnim smerem. V prehodnem času še moramo držati sistema striktnega demokratičnega centralizma. Posebno pozornost moramo posvetiti — glede na razmere kitajske revolucije v prostoru, času in različnosti družbenih slojev — temu,. da določimo in zagotovimo pravilne odnose med starimi in novimi člani, med domačini in prišleci, med
vojsko in civilisti, med eno in drugo pokrajino, med enim in drugim okrajem. Držeč se teh načel je Komunistična partija Kitajske pri svojih dveh milijonih članov, ki so ju ločila dolga obdobja vojne, dosegla tako v partiji sami, kakor tudi med partijo in širokimi ljudskimi množicami solidarnost, kakršni ni primere.
4. Metoda mišljenja, ki jo uporabljamo, je marksistično-lemni-stični dialektični materializem. Noben Mao Ce Tungov politični korak ni kopiran iz knjig in tudi ne temelji na nepopolnih izkušnjah. Maova metoda mišljenja nasprotuje tako dogmatizmu kakor tudi empirizmu — ozkemu prakticizmu. Mao Ce Tung zlasti priporoča proučevanje teorije, ponavlja pa, da animamo pravice govoriti, če ne poznamo dejstev«. Novi ukrepi temelje tako na notranji kakor tudi na zunanji politični situaciji in na izkušnjah kitajske revolucije, zlasti pa na izkušnjah revolucije iz let 1925 in 1927, raztolmačenih na osnovi dialektičnega materializma.
Po drugi svetovni vojni je Mao Ce Tung razv jal svoje teze o povojnih odnosih v svetu. Njegovi nazori se še niso pojavili v obliki knjige, pač pa so bili pojasnjeni v več razgovorih — v dveh razgovorih z menoj lani v avgustu — in v uradnem razglabljanju o
apovojni mednarodni situaciji«, ki ga je ob novem letu 1947 objavil šef informacijskega odd:lka CK Komunistične partije Kitajske Lu King Ji.
Izhodišče Mao Ce Tunga je široko razširjeno mnenje, da antagonizem med Sovjetsko zvezo in angloameriškim blokom vodi v vojno. «To mnenje je samo meglena zavesa, ki jo spuščajo ameriški reakcionarji, da bi prikrili neposrednejše antagonizme*, mi
je rekel lani poleti. «A to so antagonizmi med ameriškimi imperialisti in ostalim kapitalističnim svetom*. Mao Ce Tung je analiziral spopad v nekaj podrobnostih in rekel: aAngleški narod se bo kmalu vprašal. Kdo pritiska na nas? Ali ZSSR, ali Združene države Amerike?’ Misel dokaj pomembnih skupin v Angliji se je v naslednjih mesecih gibala v smeri, ki jo je predvidel Mao.
(Nadaljevanje sledi).
VOJAKI KITAJSKE DEMOKRATIČNE ARMADE PRED AKCIJO.
ki ni zadovoljevala niti Arabce11 niti Zidov.
Manj razumljivo pa je soglaš*' nje Georgea Marshalla z Bern3'j dottovim načrtom. Ze pred pri0 svetovno vojno so zastopniki StaB* dard Oila iz New Jerseja našli ’ Negevu petrolej. Pred 15 leti pa 't neki ameriški strokovnjak predi*1 gal vrtanje na delu negevskeS3 ozemlja, ki je dvakrat večje kf mosulska pokrajina petrolejski« polj, in je jamčil, da bodo vrt3” nja uspešna. Kdor ve, kolika je z3' interesiranost ameriških petrolej* j skih družb za nafto na Bližnje31 vzhodu in kolikšen je njihov vpl^l na politiko ameriške vlade, si n10’} re razložiti stališče Georgea Mat* j shalla samo tako, da je moral® priti med ameriškimi petrolejski' mi magnati in njihovimi brita®' skimi kolegi do nekakšnega sp®* razuma o negevskem petroleju.
Ta pogodba pa ni bila prav P®* sebno trdna. Ko je Velika Brit** nija v drugi polovici novembri v prepričanju, da bo ostalo ta* kratno stališče ameriških zastopa1' kov nespremenjeno, predlagal* generalni skupščini resolucijo, k1 odobrava Bernadottov načrt, s° doživeli britanski delegati neprl' jetno presenečenje, ko se je ar®e' riški delegat Jessup izjavil pr0« temu predlogu.
To je bil «resen udarec brita®' skim političnim krogom«, kakor J3 priznal Reuter. Obravnavanje P3' lestinskega vprašanja je bilo eft loženo na zadnje dni zasedanj3 generalne skupščine, da bi se brl' tanska in ameriška delegacij* medtem sporazumeli, ali b-nio N3" gev pustili Zidom ali pa ga vklj®' čili v novo arabsko državo, ali S>3, bodo priključili Transjordaniji 3n pa celo dali Egiptu (kar je »* davna želja ZDA), in komu boč° odstopili izkoriščanje negevsk* nafte.
O tem pa še niso dosegli spor3' zuma. Zato so sestavili in izgi3' sovali novo resolucijo, ki daj3 možnosti za odla. an.e ureditve P3' lestinskega vprašan a v nedogl0®'
Medtem ko bo amerško-Ira®" cosko-turška «posredovalna» k®' misija vršila svojo nalogo zavl3' čevanja, bodo Britanci napravi« še zadnje poskuse v korist sv®* jega nameščenca Abdullaha (ki j3 že pohitel z izjavo, da bo «usliš3 ■ želje palestinskega ljudstva« ^ sprejel krono nove združene dl' žave). Američani pa se bodo P®" trudili pris.l.ti britansko vlado, d* bo svojo politiko v Palestini P°* polnoma podredila n ihovi.
Vsi skupaj, vlade imperialisti3, nih držav, njihovi d plomati in v®* jaki, njihove petrolejske druž -e' njihovi »posredniki Združ nih "3’ rodov«, njihovi opazovalci in dr®' gi «čuvarji miru« — pa bodo st®” rili vse, kar bo v njihovih mr čej11 da onemogočijo rešitev palesti^ i skega vprašanja, ali pa ga vs®) odložijo za čim dclj... Delali bod° tudi proti miru, ker vedo. da i3 vzpostavitev miru v Palestini ^ goče doseči edino le z umikom t®' jih vojaških sil iz te dežele in * ustvaritvi o neodvisnosti demo. r3' tičnih držav, kakor določa *rcs®' lucija generalne skupščine z dn3 29. novembra 1947; umik tujitt vojaških čet in ustanovitev oe” odvisnih demokratičnih držav, pa bi pomenilo začetek konca nij* hovega gospodarjenja v Pa lesti®« j
Dušan Timotiievič («Borba»)• |
UKH.UN1S1 Vu. UL>1CA MONItCt-HI St. o, lil nad — teleton St as BUo - UPRAVA IjI.ILA K MAi\NA St 29 — telefonska številka 8351.
OGLASI: od 8.30-13 tn od 15-18 tet 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širim I stotpca: trgovski 40, finanCno-praviit 60, osmrtnice /0 lir
Izdala ZAL02NISTV0 TH2ASKF.GA TISKA D Z O Z. - TRST -"Odg urednik STANISLAV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod.
NAROČNINA Cona A. mesečna 260, četrtletna (50, polletna 1400, celoletna 2600 lir. cona B. 144, 414, 193 t44o jugolir, KLKJ ao ma jjn 0ai, gui. PoStm tekoči r«čun za STO ZVU: cZaložnlšivo Primorski di.evnlk«. Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik« uprava: Ljubljana 6-90601-19