UCVIL,
četrtek,
Cena Din i,-
Lmnaja rsaJt dan popoldne, izvaemai nedelje in praznike. — Inaeratl do 30 petit *T*t 4 Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 rrst a Din 3.-. već ji tnserati petit vrsta Din Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« relia mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA,  Knafljevs ulica št. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, ujuDljansa* cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon it- 65. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st~ 10.351.
Silen utis jugoslouenske spomenice
Včeraj izročena spomenica jugoslovenske vlade z dokumentiranimi dokazi o krivdi Madžarske je napravila v svetovni javnosti silen vtis in
jo smatrajo za nepobiten dokaz jugoslovenske obtožbe
Spomenica, hi \o je včeraj predložila Društvu naro-do v jugoslovenska vlada v izpopolnitev svoje note, vložene 22. t. m. v zadevi marsejskega atentata^ njegovega ozadja in njegovih posledic, je napravila v vsej svetovni javnosti po svoji jasnosti, enostavnosti in nepobitnosti silen vtis. Prosto naštevanje dejstev, do-humentarično dohazanih dogodhov je vplivalo mnogo bolj, hchor pa vse diplomatsho še taho spretno formulirane izjave in note Madžarov, s katerimi skušajo zadnje dni premotiti svetovno javnost, da bi odvrnili od sebe težke očitke in še težjo sodbo. Z največjo na' peto st jo pričakuje sedaj vsa javnost razprave pred svetom Društva narodov, kjer se bodo razkrile tudi še mnoge druge stvari.
Prvi vtis v ženevi:
rivda je dokazana!
Vsa Ženeva razpravlja samo o spomenici jugoslovenske vlade in si je že ustvarila svojo sodbo
Ženeva, 29. novembra r. Sinoči okrog pol 6. je stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov g. dr. Konstantin Fo-tić poseril generalnega tajnika Društva narodov in rm izročil spomenico jugoslovenske vlaHs, podprto z dokumenta-rienimi dokazi o krivdi Madžarske za marsejski zločin in teroristično akcijo, ki se je leta in leta vodila z madžarskega ozemlja proti Jugoslaviji.
Spomenica je bila takoj nato objavljena in v prepisu razdeljena med novinarje, ki so že nestrpno čakali na njeno objavo. Ves večer in skoro vso noč so peli telefoni in brzojavi v Ženevi in danes je spomenica jugoslovenske vlade razširjena že po vsem svetu.
A' krogih Društva narodov v Ženevi in med novinarji se danes ne govori o ničemer drugem, kakor o jugoslovenski spomenici, ki je zbudila po vsem svetu ogromno pozornost. Lahko se reče, da po vojni še ni noben dokument izzval tako vsestranske pozornosti, kakor ta spomenica. Nepobitna dokumentacija za odgovornost madžarskih oblasti za teroristično akcijo ,ki je dovedla do mar scjskeira zločina, je napravila vsepovsod silen vtis. V novinarskih in diplomatskih krogih skrbno proučujejo posamezna poglavja spomenice in priložene dokumente ter jih živahno komentirajo.
Največjo senzacijo vzbuja priloga št. 48, to je verbalna nota madžarskega zunanjega ministrstva ju gosi oven skemu poslaništvu v Budimpešti z dne 21. novembra 1934 s spiskom teroristov. V tej noti po prejšnjem stalnem oporekanja
madžarska vlada končno priznava, da je v Fontainbleauu aretirani terorist Ivan Rajić (Vekoslav Gaj) bil na Janka Pusti že od leta 1933. in da je od tam »izginil« septembra 1934. Dalje priznava v tej noti madžarska vlada ,da je Zvonimir Pospišil bil istotako na Janka Pusti in pozneje v Nagy Kaniži in da je od tam »izginil« meseca septembra. Oba aretirana atentatorja sta torej po priznanju same madžarske vlade bila do tik pred marsejski m atentatom na Madžarskem.
Prav tako je izzvala ogromno senzacijo priloga št. 6., ki vsebuje izpovedi, ki jih je podal slovaški emigrant Vinko Mihahis pred okrožnim sodiščem v Bratislavi, ki je izpovedal, da je od sedanjega madžarskega zastopnika v Ženevi Tvbora Eckharta dobil navodila za teroristično delovanje proti Češkoslovaški.
V krogih madžarske delegacije je izzvala jugoslovenska spomenica spričo teh nepobitnih dokazov naravnost porazen vtis. Madžarska delegacija je imela do pozno v noč trajajoče posvetovanje, po kateri so sredi noči začeli klicati novinarje, da bi jim g. Tvbor Echardt dal neko izjavo. Večina novinarjev se niti ni odzvala temu polnočnemu vabilu, smatrajoč, da so dokazi, ki jih objavlja jugoslovenska vlada, tako neizpodbitni, da .lih more ovreči najmanj izjava g. Eckharta. ki se je v zadnjih dneh že tolikokrat blamiral. V ostalem pa je madžarska taktika že dovolj znana: vse zanikati,, vse oporekati, vse tajiti, ničesar priznati.
Jasni dokazi
Komentarji francoskega tiska — Jugoslavija je predložila nepobitne dokaze
Parfz, 29. novembra, r. Vsi francoski listi skoraj dobesedno objavljajo spomenico Jugoslovenske vlade, ki je bHa včeraj izročena v Ženevi. V prvih komentarjih, ki jih objavljajo listi, prihajalo do soglasnega zaključka, da predstavlja ta spomenica porazne dokaze za krivdo m soodgovornost Madžarske. To je prava »črna knjiga«, ki neizpod-
bitno dokazuje, da je bil marsejski zločin mogoč samo zaradi podpore, ki so jo uživali teroristi s strani Madžarske in zaradi naravnost nepojmljive potrpežljivosti Jugoslavije. S tem je jasno pribita odgovornost Madžarske za teroristično akcijo proti Jugoslaviji, zlasti pa za marsejski atentat.
Teroristi so bili pod sistematično zaščito
madžarskih oblasti
Tako pravi diplomatski dopisnik »Petita Parisiena«, Lucien Burges, med drugim: Dokazi, ki jih je navedla jugoslovenska spomenica, izročena včeraj Društvu narodov, kanejo na zek> prepričevalen način, da je mednarodni terorizem pros peri ral pod sistematsko zaščito madžarskih oblasti. To je najmanj, kar se lahko reče, ker po drugi strani obstoje vznemirjajoče perspek-
tive o nezakonitih metodah, ki se jih poslužuje Madžarska, da doseže svoje politične cilje. Ker ne more iznesti revizionizma odkrito pred diplomatsko konferenco, revizionizma, ki predstavlja alfo in omego zunanje polrtfke Madžarske, se zdi. da je Budimpešta skušala prit! do teh svojnh ciljev preko konspiratorskega gibanja zoner sosednjo jugoslovensko državo. Člani Dru-
štva narodov bodo pri proučevanju jugoslovenske spomenice lahko prišli do sklepa, da je to delovanje s strani madžarskih oblasti v popolnem nasprotju z metodami civiliziranih držav in da pomenijo veliko nevarnost za mir in za sosednje države. Zato more skupnost narodov, ki temelji na korektnih medna rodn;h odnošVjh, samo najostreje obsodi*! tak?no akcijo Madžarske. Če bi tudi drugi narodi sledili zgledu Madžarske in se ravnali po tem, da je pravica emigrantov delati zarote zoper države, iz katerih so izšli, bi prišla varnost teh držav na tehtnico in mir bi bil ogrožen. Poprej so se vse policije posameznih držav vzajemno sporazumevale u organizirala za zas!edovan:e političnih zločincev. To je bila popol-
noma prirodna solidarnost med posameznimi vladaVm. Toda v dobi po vojni se zdi, da ie to elementarno načelo mednarodne morale prišlo popolnoma v pozabljanje nekatere države so ga pa celo ponomoma poteptale.
Društvo narodov, ki bo imelo nalogo razpravljat? o jugoslovenski pritožbi, se ne sme omeiiti na to. da bo enostavno obsodilo delovanie Mrdžarske, temveč mora storiti vse potrebne mednarodne ukrepe, da se napravi konec terorizmu v vseh državah, zlasti pa v državah članic Društva narodov, in da se z vsemi možnimi sredstvi energično preganja teroristična akcija v posameznih državah, da se preprečijo drugače tako zelo mogoči spopadi med posameznimi državami.
T jasnim ciljem
organizirana akcija Madžarske
Diplomatski urednik lista »Echo de Pariš« Pertinax se prav tako obširno bavi z izročitvijo rug^~'o venske spomenice ter navaja posamezna mesta te spomenice. »Več kakor tri leta je beograjska vlada energično protestirala diplomatskim potom pri budimpeštanski vladi proti teroristični akciji Madžarske zoper Jugoslavijo,« ugotavlja pisec. »V odgovoru na te proteste Jugoslavije so se uradniki Gorabosa in Kanyje zadovoljevali s tem, da so na lahkomiseln način pobijali trditve jugosloven-skih oblasti in da vobče niso odgovarjali na note Jugoslavije.«
»Toda,« nadaljuje Peninax, »dvakrat so madžarske oblasti vendarle delno priznale svojo krivdo. Tako je madžarska vlada v svoji noti od 26. aprila t. 1. priznala, da so neke javne nameščence na Madžarskem prevarili zločinci. Dalje je madžarska vlada v svoji nedavni noti. ki nosi datum 21. novembra, priznala, da sta se dva moža, ki sta zapletena v marsejski atentat, in od katerih je eden Mijo Kralj, mudila na madžarskih tleh. in sicer v taborišču Janka Puste, in da je pri drugi priliki morala madžarska policija intervenirati, da napravi red in pomiri
upornike. Toda nikdar se iz madžarskih odgovorov,« nadaljuje Perrinax, *ni moglo sklepati, da bi bila Gombos in Kanya karkoli ukrenila, da razžene-ta gnezdo morilcev na madžarskih tleh. Edino, kar so madžarske oblasti pod silo jugosloveskih not storile, je bilo to, da so taborišče z Janka Puste preselile za nekaj kilometrov oroč. Iz vsega tega se vidi,« pravi Pertinax. »da ne gre za posamezne zločine zooer nekega napadalca, temveč je to dobro in z lasnim ciljem organizirana kampanja Madžarske, naperjena proti vsem tistim državam, ki so se ustanovile leta 1918 na razvalinah bivše avstro-ogrske monar-
hM ne.
Tvbor Eckhart je sam kompromitiran
V tem pogledu je zanimivo omeniti poročilo, ki ga je 9. septembra t. L dobilo sodišče v Bratislavi in ki kompromitira sedanjega delegata Madžarske v Društvu narodov Tvborja Eckharta. Eckhart je bil šef Presbiroja grofa Bethlena, obenem je pa načeloval revizioni-srični ligi. ki ie delala na Slo-
Nova intriga
Po dogovoru med Gombosotn in Schuschnig-gom so v pretekli noči vse teroriste iz Madžarske prepeljali v Avstrijo in jih skrili v okolici Wiener Neustadta
Dunaj, 29. novembra, r. Kakor je vaš uopisnik izvedel iz docela zanesljivega vira, je bil med (Jom-bosoiii in Schuschniggom o priliki »lova«, ki sta se ga udeležila pred par dnevi v bivših c. in kr. loviščih na Gornjem Štajerskem skupno z drugimi avstrijskimi in madžarskimi državniki sklenjen sporazum, po katerem bo madžarska vlada izselila vse Pavelićeve teroriste, ki so se doslej skrivali na Madžarkem, v Avstrijo. Cim je bila objavljena jugoslovenska spomenica, ki do-kumentarično dokazuje soodgovornost madžarskih oblasti, se je ta sporazum izvršil. V pretekli noči so z vednostjo avstrijskih in madžarskih oblasti Pavelićevi teroristi, po eni vesti 26, po drugi pa 35 po številu, prepeljali iz Madžarske v okolico Wiener Neustadta, kjer
pa bodo ostali le kratek čas. >ato lin bodo v manjših skupinah polagoma spravili v Italijo, kjer so tudi že zbrani tudi vsi glavni voditelji teroristov.
Davi so bili s strani socialnih demokratov na Dunaju razširjeni letaki, ki odkrivajo to najnovejšo mahinacijo madžarske in avstrijske vlade. V letakih opozarjajo na nevarnost takega izigravanja mednarodne preiskave, ki lahko nastane tudi za Avstrijo, ako bo na tak nečuven način podpirala mednarodne zločince. Letaki zahtevajo, naj se vsi iz Madžarske došli teroristi takoj aretirajo in izroče francoskim oblastem. Policija je te letake seveda hitro pobrala, v vladnih krogih pa seveda vse taje in zanikajo.
vaškem. Tako \e TZ7er\ lugoslavne Madžarska^ metodično m sistematski napadala Češkoslovaško, in zato je lahko razumeti, da sta se praska in huka reška vlada popolnoma solidarizirali ?. beograjsko vlado pri njeni de-marši zoper Madžarsko v ženevi.
Eckhart
• a •
izjavlja
Ženeva, 29. novembra r. V poznih nočnih urah je začela madžarska delegacija vabiti novinarje v svoj hotel, da bi jim dala izjavo v odgovor na spomenico jugoslovenske vlade. Večina novinarjev se pozivu ni odzvala, ker je smatrala, da so dokazi, ki jih je podložila jugoslovenska vlada, že sami po sebi bolj zgovorni, kakor pa vse i/jave in dekla" racije madžarske delegacije.
MalošteAilne novinarje, ki so se /brali v hotelu madžarske delegacije, jr sprejel Tybor Eckhart, ki je bil videti skrai no razburjen. Bled in / ne>iuurnim gla som je prečital izjavo, ki so jo skovali po dolgotrajnem posvetovanju. V moji izjavi seveda ne more pobiti niti ene navedbe jugoslovenske spomenice   in po stari navadi se je g. Tvbor Fckhart za tekel k taktiki oporekanja in zanikanja
Ker je bila jugoslovenska spomenic* vložena tako pozno, je   dejal Kckhar* uvodoma,  madžarska delegacija    Se ni mogla proučiti vseh njenih navedb. Kakor hitro pa bo mogoče, si ho madžar ska delegacija odnosno madžarska vlada prizadevala, doprinesti dokaze   in dej dejstva, spričo katerih bo jugosloven ska obtožba enostavno skopnela in izgi nila v nič . . . Dokazali bomo. da je vse to brez podlage, ker je vse to le hofe.no klevetanje  Madžarske . . .
Dokaze, dokaze nam dajte! so pripomnili nekateri novinarji. ki jim je večno madžarsko oporekanje že pr*1-*''-dalo.
To je g. Eckharta še bolj zmedlo. Začel je govoriti o nekaterih točkah jugoslovenske spomenice, toda tako konfuzno, da so novinarji drug za drugim začeli odhajati. Na eni strani je g. Eckhart protestiral proti obdolžitvam jugoslovenske vlade, na drugi strani pa zatrjeval, da vse nič ni res in da j« sploh vse izmišljeno, a niti ene svoje trditve ni mogel podpreti s kakršnim koli prepričevalnim dokazom, kakor jih je vse polno v jugoslovenski spomenici. Ob koncu je ostalo v dvorani le se par madžarskih novinarjev, ki so z globoko pobi tost jo konstatirali. da madžarsko žito v Ženev-i ne gre več v klasje . . .
Odhod Jevtića
v ženevo
Beograd. 29 novembra r. Zunanji nuni ster g« Bogoljub Jevtić odpotuje v 6obotn 1. decembra v Ženevo, da priso^vnip za*** danju sveta Društva narodov.
Sklicanje Narodne skupščine
Beograd. 29. novembra   r   Kakor se doznava, bo Narodna skupščina sklicana za 4. december. Na prvi seji bo predložen prora čun za leto 1935/36, ki bo nato izročen finančnemu odboru v na da I i no postopanje.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2311.51 — 2322.87 Berlin 1372.3« — 1383.16. Bruselj 797.4« — 801.40. Curih 1108 35 — 1113.85. London 170.14—171.74, Newyork 3391.61—3419.87, Pariz 225.43—226.55, Pragra 1 42.76—143.62 Trst 291.24 — 293.64 (premija 28.5 odst> Avstrijski šiling v privatnem klirineu 8.10 do 8.20
INOZEMSKE BORZE. Curih, 29. novembra. Pariz 20.34. London 15.385. Newyork 308.5, Bruselj 71.95 Milan 26.32, Madrid 42.15. Amsterdam 208.55. Berlin 124.—. Dunaj 57.15, Pra*a 12.£875, Varšava 58-20.  Bukarešta 3.06.
Stran 2.
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 29. nonrembra 1934
Na pragu smučarske sezone
Iz razgovora z generalnim ta}nlkom JZSS Gorčem Vseslovansko smučarsko prvenstvo
Ljubliana. 29 novembra Vsi klubi, ki goje smučanje, ee ie pridno pripravljajo na novo sezono. Že deli časa vadijo smučarsko ginmastiko, da prvi sneg njihovih tekmovalcev ne bo našel nepri-pravljenih. Podsavezi so ravnokar objavili tekmovalni epored, prav tako pa se je tudi vrhovna rimsko športna organizacija v naši državi. Ziinakoeportni aavez, ie zdaj mrzlično pripravlja, da bo kos velikim na-lotiam, ki ga Čakajo to sezono. Sa«j je letos Jugoslavija na vrsti, da izvede weslovansko smučansko prvenelvo. kar bo dalo nemalo dela. Glede na to smo obiskali generalnega tajnika JugosVovenakega zimskoeportnega saveza g. Gorca Poln« roke dela ima, prav težko ga ie bilo dobiti za pol ure razoovora.
— Velika, vendar častna naloga nas caka. Veeelovnnako prvenstvo bo to pot pri nas. Lani ie bilo na Poljskem v Visokih Tatrah. Dobro je uspelo, izvrstno ie bilo organizirano, naša naloga je, da ne zaosta-nemo za Poliaki in zato mora biti veakdo izmed nas na mestu Zavedati ee je treba da bo v slavnostnih dneh obrnjena^ pozornost vsega aveta na nas. Termin ie že določen. Tekmovanje bo od 22. do 27. januarja. Izb-ra kraja ni bila težka. V poštev je prišel edino Bled. Samo on razpolaga z zadostnim številom hotelov, kjer bo zlahka namestiti vso >gromno množico tekmovalcev in občinstva. Razen tega pa nudi okolica Bleda vse. kar ie potrebno aa iavedbo takega tekmovanja Našli smo izredno pripraven evet za tek, slalom in emuk. Bled pa ima tudi dovolj veliko skakalnico- Kakor Poljaki smo tudi mi vseslovensko prvenstvo združili z državnim, kar je velikega pomena za naše tekmovalce, ker se bodo lahko merili z najbol^imi srednjeevropskimi smučarji. Bled sam bo preslal težko preizkušnjo. Prvič bo pozorišde velikopotezne mednarodne smučarske prireditve ter bo storil vse, da si pridobi sloves našaga nai-moderae.^eca, ne samo poletnega tem ve* tudi zimskega letovišča.
Tekmovalni spored je razdeljen na pet dni, vmes je dan odmora. Prvi dan ie namenjen stafetnemu teku na 5Xlo km, ki bo v okolici Bleda. Naslednji dan is prost-Nato je na sporedu alpska kombinacija. 24. januarja bo smuk s Kokošinca do Bleda, 25. pa slalom v Radovnini. Vsi ti kraji so lahko dostopni in bodo gledalci zlahka *»jx*zovali tekmovanie. 2G. ianuarja se bodo srečali tekmovalci v teku na 18 km, ki bodo v okolici Bleda. Zadnji dan je namenjen skokom. Bleisko skakalnico že zdaj preurejajo in popravljajo tako, da bo dovolila skoke do 65 metrov, kar je za mednarodno tekmovanje dovolj. Borba bo letos izredno huda in napeta. Ze lani ie bila med Poljaki Cehi Ln nami le malenkostna razlika, letos po ie povsem negotovo, kdo bo zmagal- Lani so Poljaki zmagali v kombinaciji. Cehi v teku, mi pa v alpski kombinaciji. Naša državna reprezentanca bo Izbrana 10 dni pred vseslovenskim prvenstvom. 12. in 13. januarja,  ko bo imel   gorenjski podsavez
Ljubljana, 29. novembra.
Branislav Nušič je bil snoči s svojo zadnjo komedijo v treh dejanjih na odrih merala vseh jugoslovenakih banovinsk h in mestnih gledališč. Isti večer ob istem času so povsod prvič uprizorili v proslavo avtorjeve 701etnice »Žalujoče ostale« in povsod so se hvaležno smejali ob hum ornem dejanju in vžiga iočih do v tipih neu-gnano vedrega sat rika. 2e deveto Nu-Sičevo dra-rrrarsko delo smo gledal' sno£i na ljubljanskem odru. t vsemi nas je zelo prijetno «abaval. m da tega občinstvo ni pozabvlo, je dokazoval izvrstni poser. Tudi nafti ljudje torej vedo .da je NuSič dramatik, ki ie mojster gledalske tehnike, ustvarjalec vgral&k h irlog. zdrav učinkovit šaljivec in pisatelj, zajemajoč rz našega življenja. Komedija »£a!-ujoči ostasli« »e godi po avtorjevi opombi kadarkoli in kjerkoli se je godila m se bo prav tadco ala le z nebiatve-ivm; hrprememhfliTm' po vsem 9"veru, dokler umira io bogataši m žive lakomni bližnji in daljni somdntki pokojnikov. NuSaficva hu-morna satrma kreše iskre cek) iz smrti ;rj kaže, da je marsikatera človek nesramen komed jant. kadar tuli rn* joka nad grobom, ker v istini se raduje le dedsčrne. Vsa tuga. ves jok in stok, vse proslavi jen ie pokojnika, vsi lepi spomini za mrlČem so nekaterim !až. a resnični so jrlm pohlep, tekmovanje in zavist, skratka grabe^liivost ;n brez-mefna sebičnost dedičev.
Kako »e to dediči, ko so v svojih na«dfth prevaran', izr>remene v psovelce m aani-čevialce pokoiniks. obseza vsebino in ves potek komediie. Iz žalosti po srorti »bujati smeh. razkrinkata hinavšefno m semogolt-nost. to je namen te zabavne igrice. In name se ie avtorju posrečil prav tako, kakor se je Puccini jevemu »G:ann ru Scicchriju«. ki pa je vendar se zabavne;5i.
Na našem odru se gode »Žalujoči ostali« med pravoslavnimi, ki jih sprejemajo s *s!adk/m«. se križajo po pravoslavni šegi rn se vede io in govore kakor na.vi južn bratje. Osebe so tipizirane in so prav za prav vse enake.
Pozornica ostaja neizpresmen^ena vsa tri dejmja: veža s stopmSčem. od koder vodijo vrata v vse sobe in na vrt. Ta scena, ki jo je zopet ustvaril g. scenograf ing. Franc, je lepa in praktična, pokojn kova slika nad stopneami pa je srediSče vsega dogajanja. A tudi de j fin je stoji nepremično v vsakem aktu; situacija, ustanovljena v posameznem ak-u. traja od začetka do konca. V dialogih se obdeluje z raznib »treni ista misel, ki ne pr naša zavozijajev, konfliktov to dramatske krepke razrešit ve, nikakrh stranskih niti ali celo vmesnih komplikacij.
Vse dejanje se razvij« premočrtno, preprosto in naivno in naravno, kakor so pač ncivno preprosto vr ti ljudje Komedija pa tudi nima pravega zaključka OmedJevica šušljajoče Agatonke po laži Agatonovi. da je nezakonski oče odvetnika nezakonske hčerke Danic«, srečne dedinje, ta omedle-vice m laž sta le konec igre. ne pa razplet in zadovoljiv zaključek.
Dramatski n Literarno *or»j »2*hijoč.i ostali* mkakor niso najbolji« Nueičev* komadi ja, a niti po svojih vlogah ne nudijo
svoje prvenstvo v Lescah, bodo iatoČasno izbirne tekme za naše tekmovalce. Na Bled bodo vozili iKJsebni vlaki in je pričakovati, da bodo tuli inozemci posstlli to prireditev v večjem številu. Za primer, da na Bledu ne bo dovoli sneg,:, bo tekmovanje na Pokljuki.
— Nekaj se govori, da bo tudi tek na
50 km?
— To ni točno. Mariborski smučarski klub Želi. da bi bila 22. januarja v okviru slovanskega prvenstva tudi 50 kilomeieroka
tekma in sicer na Pohorju. Ne 6aiuo, da je to tehnično nemogoče, ker bi po tako naporni tekmi potrebovali tekmovalci najmam dan odmora, nevpoštevajoč železniško vožnjo, ie ta predlog že zato nesprejemljiv, ker fe spored slovanskega prvenstva standarden in ga savez ne more spremenita. Verjetno je, da bo moral Mariborski smučarski klub svojo namero opustiti in priredite preložiti na drug termin- V ostalem je pa treba maratonskim smučarskim tekmam posvečati mnogo pozornosti in ie mariborski podsavez edini, ki prireja pri nas take tekme. Vsekakor je želja saveza, da bi bil na sporedu tudi maratonski smučarski tek, je pa zalibog v okviru slovanskega prvenstva zaenkrat neizvedlriv,
— Kako bo letos s trenerfi?
— Ne bomo brez njih. letos še celo ne, ker se moramo čim temeljiteje pripraviti na alovanako prvenstvo. Velika škoda Je, da letos ne bo Ericha Marža. Postal je profesor'na univerzi v Breslau. Prišel bo sicer k nam. vendar ne kot trener. V marcu namerava 6 svojimi Mudenti v Jugoslavijo, kjer bodo imeli smučarski tečaj. Kakor vidite, se mu ie naša država zelo priliubila in pa poceni ie pri nas Inozemci delajo za nas menda večio reklamo, kakor mi sami. Namestu Marxa bo prišel Otto Wall, nemški prvak na 50 km Predlagal ga je Mars in bo savez ponudbo vsekakor sprejel Za skoke smo se obrnili na norveški savez, ki trenerja se ni določil, bo pa poslal nedvomno prvovrstno moč kakor se vedno doslej. Norvešk? trener pride okoli božiča-Seveda bomo gledali, da bomo med Slovani še nadalje obdržali prvenstvo v alpski kombinaciji. Preskrbeli smo si prvovrstnega specijalista Ze v začetku ianuarja pride k nam Franc Harrer iz Arlberga. drugi zma govalec na znamenitih Kandahar tekmah, kjer lahko tekmipeio samo najboljši. Ostal bo v Jugoslaviji 14 dni.
Udeležili se bomo tudi FISinib tekem, ki so letos v priredbi Ceškoslovakov in bodo od 6. do 13. februaria v Tatrah. Čehi se že zdaj mrzlično pripravljajo, da bi prireditev čim boljše organizirali Uredili bodo skakalnico, ki bo dovoljevala skoke do 80 m in imaio v ta namen na razpolago 800.000 Kč- V Tatrah bo tek na 18 km. skoki, kombinacija in tek na 50 km. alpsko kombinacijo pa priredi angleški Ski klub v St. Moritzu To se za enkrat naše namere, drugič kaj več.
igralcem posebno hvaležnih in mdividuali-z ranih nalog. Vse vloge so pač en sani moćan tip naivno prebrisane požrešnosti, hinavščine in podlost' človeštva Nasprotje tega tipa so plaha nezakonska Danica (ga. Vida Juvanova). dedinia bogatega pokojnika, njena bolna teta (ga Marija Vera), ki nastopi le trenutno, in pa dozdevno korekten advokat.
Al- pa je ta advokat tih snubač Daui-6in in tako končno tisti ki se nazadnje smeje, tega prav zagotovo ne vemo. Menda pa ie prav dejstvo, da je advokat naposled zmagovalec nad vsemi lakomnimi sorodniki. Nusičcv na jduhovrte'š^ dovtip vse te komedije . . . Igra ga g. Gregorin prav elegantno. G. Potokar je Ageton biv5 sreski načelnik tiran: igra ga z velikimi gestami, z nemirnimi počepi in razkoračenji ter l hripavo. vztrajno forsinano kričavostjo. Tako ga označuje kot tepca, k le glumi pret-kanost k<r* falota, ki le glumi poštenost G. Lipah (trgovec), g Plut (meščan brez posla), g. Kralj (brez pokl'ca) in g. Pianec-ky (obč. ursunik). na go Medvedova, ga Pol. Juvanova. ga Rakerieva m ga. Nabloc-ka so izv^stn »žalujoč- ostali« Zlasti pa se je od"'ko\«'s ga Nabloeka ki ima 6 svojo vdov« Sv»rko noseben uspeh: njena karaktenzac ia govr^ca m nvmi'ka so pti-naša'e v komed'io največ humorje.
Prav simpatičen, dob^-o govoreč in lepo označujoč  igralec sr nam razvija z gosp Pianeckim. Ljubko dekletce resne in energične narave je postavila ga Vida Juvanova.
Komedija je žela uspeh. Tretje dejanje se vleče in zaključek ne »dovoljuje. Vobče bi bil igri ugoden živahni tempo.
Roži*er g   Brotko Kreft.
Fr. G.
Vprašanje šmarjetne gore rešeno
Kranj. 28. novembra.
Smarjetna gora je bila že od nekdaj zelo priljubljena Izletna točka, ki so Jo radi posečali izletniki is spodnjega dela Gorenjske ln iz Ljubljane. V zadnjem času Je zaradi malomarnosti nekaterih najemnikov, ki /a i. rt i i te v letovišča niso ničesar žrtvoval:, ooisk preeej padel. Zato je potrebno, da pride končno v take roke, da s! bo zopet pridobila zaslnieni sloves udobne is-letne in krasne razgledne točke. Glede na višino gore bo mogoče doseči Izletnikom tudi polovično voznlno. Seveda bo treba marsikaj preurediti, prezldati in napeljati električno razsvetljavo.
Sjieči se je vršil v Narodnem domu Izredni občni zDor kranjske podružnice SPD. ki hoče prevzeti Smarjetno goro v svoje roke. Poleg številnih članov so bili navzoči tudi areski načelnik g. dr. Franc Oerin JupaD g. Ciril Pire in nekaj solastnikov Šmarjetne gore. Predsednik podružnice brD g. Roje je pojasnil položaj, že na Izrednem občnem zboru 30 julija Je bilo članstvo načelno za nakup in eksploatacijo Smarietne gore, odbor pa je dobil poobla
stllo, naj stop! t stik a solastniki. Ker pa ni dobil u vse deleže obveznih ponudb, je bil sklican ponovni občni zbor. ki naj pooblasti odbor, da takoj začne z nakupovanjem posameznih deležev. Predsednik je prebral tudi pogodbo, sklenjeno med solastniki. Nekateri solaatniki bi deleže darovali, drugi pa prodali. Zagotovljenih je že 19, to je večina deležev.
uiavni solastnik veletrgovec g. Franc Berjak je povdarjal, naj se SPD čim prej odloČi in prične z nakupovanjem deležev. Na posestvo je 32.000 Din akupnega dolga. Društvo bo seveda previelo toliko dolga, kolikor ga odgovarja podarjenim deležem. Torej bo stala vsa Smarjetna gora z deleži in dolgovi vred v najslabšem primeru samo 72.000 Din. če bi se kranjska podružnica SPD razšla, naj preide Smer-jetna gora v last kranjske občine oziroma Tujsko-prometnega društva. Tovarnar g. Franc Sire je bil mnenja, da bo društvo dobilo posestvo se ceneje, gotovo ne nad 50.000 Din. Na vsak način pa mora društvo gledati, da postane čim prej solastnik Šmarjetne gore.
Končno je bil sprejet soglasno predlog g. sreskega načelnika dr. Ogrina in tovarnarja g. Sirca: Občni zbor ponavlja svoj sklep, da je načelno za nakup in eksploatacijo 5marjetne gore. Podružnični odbor se pooblašča, naj začne takoj s prevzemanjem brezplačnih in z nakupovanjem posameznih deležev. Pri nakupu deležev ima odbor glede cen proste roke. Soglasno je bilo sklenjeno, da postanejo solastniki, ki bodo kak delež darovali, brezplačno ustanovni člani S^P
Ponovno opozarjamo, da je udeležba pri sokolski proslavi 1. decembra za vsakogar brez razlike najstrožje obvezna, ker sta na dnevnem redu tudi ustmena ln pismena prisega Nj. Vel. kralju Petru n.
Ta dolžnost ki zadene vsakega pripadnika, ne glede na starost in položaj,
Naše Gledališče
Dr*ma Začetek ob 30. uri
3°. novembra, četrtek: Hlapci. Red Četrtek. 30. novembra, petek: \Vaterloo. Red A.
1. decembra, sobota: ob 15. urr. £negulčica.
Otroška predstava po zn žanih cenah od 20 Din navzdol.
Ob 20. uri Orlić. Izven. Cene od 34 Din' navzdol.
2. decembra, nedeljnr: ob 15. uri Migo. de-
kle z Montpamasa. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. uri. 2aluioči ostali. Izven. Cene | od 24 Din navzdoL
Dne 29. *. m- se ponovi Cankarjeva drama »Hlapci« za red Četrtek, Cankar je gledal svojo slovensko domovino s spoznanjem: videl jo je veo v nadlogah in grehih, v sramoti in zmotah, v ponižanju in bridkosti, zato je z žalostjo in srdom v srcu ljubi njeno osk^unieno lepoto, ljubil jo je bolj od vseh njenih trubadurjev Drama »Hlapci« je deio ljubezni, ki ga je p;sal njen pravični: sin. Igro režira g. Ciral De-bevec.
V petek, dne 30. t. m- bo nrva repriza zabavne satire »\Va;terloo«. To Raortovo delo režira g. Kreft Publika se je pri premieri ;zvrstno zabavala in vse kaže, da bo rada hodila gledat to komedijo.
Opera. Začetek ob 30. uri 30. novembra, četrtek: Sveti Anton, vseh
zaljubljenih patron. Red C. 30. novembra- petek:   Mignon   Red B.
1. decembra, sobote: ob 15. uri Sveti An-
ton, vse-b zaljubljenih patron. Izven. Cene od 36 Dn navzdol.
2. decembra nedelja: ob 15. uri Mignon.
Izven. Cene od 36 Din navzdoL Ob 20. uri Izgubljeni valček- Izven.
Revijska opereta komponista Beneša »Sveti Anton, vseh zal hibi lenih patron« se pole v Četrtek za red C. Steie se med dela, ki so se izredno prflHrbfta naši publiki. Ztvo dejani« s l^im spremembami in prikupna slasba priporoča opereto kar sami. Dirigent g. Leskovic. režiser ga. Vera BaJefkove k. g.
Zlobno početje
treh ponočnjakov
XOvo me*to, 28 novembra.
V prijazni podgorjanskd vasici Dolžu so imeli v torek velik praznik. Pred oltar je stopila s svojim izvoljencem mlada nevesta, hčerka tamošnjega posestnika Martina Kralja. Ker so taki dogodki posebno v sedanjem času prav redki, je bilo veselje domačinov tem /ečje. Tudi se ni moglo preko starih običajev, že pred svetno so vaški fantje postavili pred nevestinim demom mlaje okrašene s pisanimi venci in državnimi trobojnicaml Veselje svatov je bilo do polnoči neskaljeno. Okrog polnoči pa je neki fant opazil, da so z mlajev potrgani venci in nebrane trobojnice. Zato je med- fanti nastalo razburjenje, ki pa se je kmalu po-l©?io. Razumljivo je, da pri takih svečanih dogodkih pridejo na svoj račun v prvi vrsti domači fantje, iz okoliških vasi pa le v sporazarmu z domačimi. Tega muenia so bili tudi trije fantje lz bližnje vasi Zajčjega vrha. Kljub tem pomislekom pa je zmagala radovednost, ki jih je dovedla do nevestine hiSe Poguma, da se pojavtjo med domačimi, ni bilo pri njih, zato so se skrili za plot, odkoder so opazovali razpoloženje svatov. Zavist in škcdoželjnos«t pa jim ni dala miru. Zaenkrat ao se zadovoljili s tem, da so z mlajev pobrali vence, trobojnice m pisane trakove. Potem so se napotil v bližnjo vinsko gorico >Starce«. kjer stoji več čednih zidanic
Med prt jo jih je premotil sam vrag! Dva sta se oborožila spotoma s cepinom, ki jim je alulil kot ključ. Prvi udarci so bili namenjeni zidanici posestnice Berkopeo Marf-rlje iz Zgornje Tetke vode. Pod močnimi udarci so zapahi popustili V kleti se mrčili nad 200 litrov ž'ahrne vinske kapljice K»r niso mogli toliko vina popiti, pa tudi ne odnesti so razbili s cepinom sod. iz katerega se je vino razlilo no kleti in stslo Se drutl dan za par prstov visoko. Med drugim so uničili tuli 25 litrov vrnsk^ea Ir^a ostale predmete na so razmetali S tem na ie niso bili zadovoljni Vlomili so se v zida.
Iz Ptuja
— 1. december bo Ptuj tudi letos slovesno proslavil. V mestnem gledališču priredi tukajšnja NO akademijo skupno a člani narodnega gledališča v Mariboru Občinstvo se opozarja na tozadevne lepake. Naslednjega dne 1. decembra pa bo v zgornji dvorani Narodnega doma slavnostna seja Sokola in zaprisega članstva.
— Katarlnin sejem, ki se je vršil v ponedeljek v Ptuju, je bil izredno dobro ob iskan in sklepale so se živahne kupčije, tako da Je vladalo med trgovci sploBno zadovoljstvo, kar pa tudi ni čuda. saj si Je moral kmet nabaviti vse potrebne predmete za zimo. Ptujske ulice ao bile tako polne ljudstva, kakor že dolgo ne, le s težavo si se prerinil naprej Zato so ugodno priliko tudi izrabili spretni žepar-ji, ki so nekaj ljudi olajšali za lepe denarje.
— Nezgoda pri podiranju dreves. Po-sestnikova žena Sluga Marija iz Sv. Urbana je bila zaposlena v gozdu s podiranjem dreves. Nesreča je hotela, da ji je drevo padlo na nogo in jo težko poškodovalo, da so jo morali prepeljati v bolnico.
— Blaženo nemščino lahko slišiS, če zaviješ v dopoldanskih urah v ptujski park med vpokojence. Akoravno vemo, da znajo vsi ti gospodje prav dobro slovensko, saj se izdajajo tudi za prave Slovence, se nam le čudno zdi. zakaj se venomer ravno v Ptuju nemškutari. Malo več na cljonalne zavesti bi morali imeti, ali pa naj bi NO posegla vmes s trdo roko.
je samo enkratna. Vsak Sokol ln vsaka Sokolića naj torej smatra to nalogo za letošnji 1. december kot prvenstveno, kateri se morajo umakniti vsi drugi ozi-ri, izvzemši bolezni ln slnžbe. Neopra-vičljev bo zlasti izostanek zaradi izletov ali podobnih izgovorov.
Ljubljanska sokolska društva
nico posestnika Pavlica Franca i« ČrrmoŠ-njic pri Stopičah. Tudi tu ao zlikovcd vse razbili in razmetali. Ustavili so se šele pri zidanici posestnika Turka Antona lz Zgornje Težke vode. Vrata Turkove zidanice se nikakor niso hotele udati pod udarci cepina Najbrže razgrajači niso bili več pri močeh, ker so jih iztrosili že pri prvih dveh vlomih. Bojeviti ponočnjaki so bili gotovo prepričani, da jim nihče ne bo prižel na sled. Toda budni vinjevaški orožniki so takoj drugi dan prijeli tri osumljence, ki so se pri zasliševanju spretno izmikali Med zasliševanjem so se pa zapletli v protislovja.. Vdal se je samo Vidic Martin, ki je iz-poveda7 da je on pobral v Dolžu okrasje z mlajev s svojima tovarišema Udovicu Josi. pu in Tisu Francu, pa da je po ločitvi na vasi sledil le do pol pota. ki pelje v vinsko gorico Starce. Ko je za njima opazoval, je videl da je imel eden cepin, ki ga je nosil na rami Njegova tovariša pa zanikata vsako udeležbo, tako pri oparen ju. kakor tudi pri vlomih v zidanice. Orožniki so vse tri osumljence aretirali in jih od-ved'i v zapore novomeškega sodišča
IDanes velika premiera velefilma MAGDA EVANS | Bomoe smeha KAKO OSVAJAM ŽENE Film vodnega sporta, ljubezni, smeha ZVOČNI RTV O IDEAL Predstave ob 4M 7. in 9.^4 zvečer
Tri žrtve avtomobilskih nesreč
Včeraj popoldne se ie peljal na tovornem avtomobilu, ki je bil poln sodov. 23 letni delavec Friderik Čuden, zaposlen pri vrvarju Kolcatu v Kraniu. Ko ie avtomobil orivozil blizu St Vida mu je privozil v diru nasproti osebni avtomobil iz Ljubljane. Da prepreči karambol, ie šofer v zadniem hipu naclo zavrl. Zaradi sunka ie padel težak sod Cudnu na levo noso in mu fo v stopalu zmečkal- Ponesrečenca so reševalci prepeljali v liubljansko bolnico-
V torek popoldne ie hotela 7 letna učenka Marija KeršiČeva v St, Vidu Čee cesto Teda; ie privozil Lz Kranja avtomobil, ki se mu je sicer deklica umaknila, ni pa videla druceca avtomobila, ki ie prihajal vz Ljubljane. Avto ie deklico zsrabil in treščil v stran, da si ie zlomila desno nosro.
V vasi Cesta, občina Veliki Gaber je včeraj popoldne neznan avtomobiliat povozil 12 letneea AJoizija Huimbergerja. Avtomobil je drvel od Noveea mesta proti Ljubljani in šofer »e za evok) žrtev ni prav nifc zmenU ter je vozil naprej. Humbercer re bil poškodovan na glavi in po telesu in so ga morali prepeliati v bolnico.
Elegantna dama tatica
Pred senatom okrožnega sodišča v Zagrebu re srtala včeraj elegantna dama, obtožena tatvine Zaslišana priča Rozalija ftsr gličeva ie izpovedala, da ie dama stanovala pri njej. a ko ee ie ona ločila od moža. se ie preselila k niej v sobo. Češ da bo imela večjo korist, če sobo odda- 30. oktobra ie odšla z doma, češ da gre z goepodi-njlno hčerko na ples Ko se le šeulfčeva zvečer vrnila, ie oparila, da fe bilo vlom-1'eno v stanovanje in da ii le nekdo odnesel več oblek. Njen podnajemnik Kuli.5ič je povedal, da ie videl, icako je neka elegantna dama odnesla iz hi§e dva velik3 kovčega. Seshčeva ie zadevo or^avila po-liciii. ki je tatvine osumila njeno podnajemnico m io aretirala.
Pri razn-avi ie obtofenka zagovnrfaln. da ie kradla zato ker jo Je nagovoril k lemu ločeni mož SegliČeve. feš na» ž^no popolnoma okrade. d« bo bre* vs«kih »red *tev ln dn bo pr^H^na vrniti se k nJemu Ko je sodišče zas,;$«lo ločene?« mo$a. je ta odločno iziavp  da te to 'zm'Slieno.
Po prečrtan hi rarmh vpisov so pa pri-šle na dan zanimive stvari Ugotov li so da je obtorenka V>čena žena neke<?a uglednega gospoda 'z Liu^'hne m da v» nien; starši  zelo premožni   Obtoženka je imela
že v mladosti čudno manijo da je neprestano trgovala m kupova s« razne »fvar ter jih potem za smešno ceno prodajala Njen oče je plačal že 30.0M Dm nazadnje se je pa odrekel oJetovstvu ObtoJenka je bila nedavno tud' pred liubhanskm sodiščem obsojena na 6 mesecev zapora zarad; nepoštenih manipulacij m to v času. ko je še živela skupa i z možen; k ji je na mesec dajal samo /a malenkost' i^OO Dm.
Zagovornik obto/enke dr Schwarz je plediral z« oprostilno razsodbo če«š. da gre pr obroženk1 za bolesten pojav ker krade brez potrebe n na način, k' jo tira v propast Po njegovem mnenju »e obtožen ka ne zaveda svoje bolezni nedvomno pa je tudi. da na njeno duševno stani« zelo vpliva rak. ki jo razjeda že več let Sodišče pa ni upoštevalo teh ra/o^ov n to te obudilo na pet mesecev ječe. zaradi obsodbe pa bo mora'« seveda presedeti še ostalih šest mesecev pogojne kazni.
KOLEDAR. Danes:  četrtek  one 29. novembra katoličani: Saturnin.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino  Matica:  Inge  in milijoni.
Kino Ideal: Kako osvajam žene.
Kino Dvor: Uroh gospe Claudet.
Kino Šiška:  Pesem z neba.
Društvo za raziskavanje jam, predavanje ob 18. v mineraioćkem Institutu, po predavanju občni zbor.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, občni zbor ob 20. v SlamiCevi restavraciji.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:  .ur. dr   Piccoli, TvrSeva ces*a 6, Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartus, Motte
Obrtništvu
dravske banovine
Ljubljana. 2t). novembra Obrtništvo naSe države, ki s svojimi delavci in družinami pre«is1avlja okroc l milijon ljudi. Živečih od obrta, prireja od L do 8. decembra svoi »Obrtniški teden<. V krajih kjer fie obrtniški teden ne mor« v celotj prirediti, bodo 6amo manifestacijeka zborovanla, ki naj dvignejo eainotmvest obrtnika in vero v uapeh niegoveca dela ter boljžo bodočnost, obenem pa naj v Javnosti vzbude zanimanj in razumevanje za težnje tn pravične zahteve obrtništva. Uveliaviti je treba načelo, da se mora dajati prednost domaČemu delu in izdelku.
V okviru obrtniškega tedna bodo ▼ drav 6ki banovini po vseh mestih in večjih obrtniških centrih v nedeljo 2. decembra t. 1. ob Vs 10. uri dopoldne manifeetacijska zborovanja. Pozivamo obrtništvo, da ee teh zborovanj udeleži v Čim večjem številu. Naj ne bo obrtnika, ki bi ne storil 6voje dolžnosti. Vsak zaveden obrtnik zato v zbor, da solidarno in energično dvignemo svoj klic: vSpoštuite in cenite obrtniško delo in izdelek, kupujte domače bla^o. zavedajte ee vsi, ki ste člani paiegi narda. da je temelj narodnega blagostanja krepak rokodelski stan.«
Kdor ne more na zbor. nai posluša govore, ki jih bo prenašal radio v nedelio med 10 in 1'4 12 uro dopoldne.
Krajevni odbori za prireditev obrtniškega tedna nai na evoie nranifeatacijeke zbore povabijo razen oblastev tudi ostalo javnost, osobito naša narodna, kulturne. ženska, kmetska in delavska društva Naii narodni in socijalni interesi nujno zahtevajo, da *e manifestaciji obrtništva pridružijo tudi drugi sloji naroda.
G lami odbor sa >0hrtni§ki tedenc
SPORT
Hermes : Rapld (Maribor)
Po daljšem presledku nastopi v soboto na praznik dne 1. decembra mariborski Rapid zopet v LJubljani proti našim Slikarjem v ostri prvenstveni borbi, spadajoči v okvir naše domače podsavezne iiga, ki Je ravno sedaj prešla v odločilno fazo. V vseh naših večjih športnih centrih se od nedelje do nedelje vrše ostre borbe, kdo izmed redkih bo oni srečni, ki si bo priboril ponosni naslov prvaka LNP
Tudi v Ljubljani postajajo tekme od nedelje do nedelje zanimivejše in med one, ki bodo brez dvoma najzanimivejše, pri kateri bodo prišli vsi vneti športni kibici gotovo na svoj račun, eparla vsekakor sobotna tekma gornjih nasprotnikov
Simpatični Rapldovci, o katerih znanju bi bilo BkoraJ odveč obširno poročati, uživajo predvsem med našim občinstvom velik sloves. Njihovi zadnji nastopi ln zrna ge, predvsem nedavna zmaga nad našo Ilirijo v Mariboru, kjer Jim Je morala kloniti po trdem boju ln prepustiti dve važni točki, so nam najboljše Jamstvo, da Je moštvo Raplda fit in odlično pripravljeno za borbo.
Hermes Ima prav za to srečanje dokaj težko stališče Saj mora v dveh dneh odigrati kar dve težki prvenstveni tekmi ta to v soboto v Ljubljani in takoj drugi dan v nedeljo na vročih čakovečkjh tleh
Vendar upamo, da na« bodo naši vrli Siškarjl  častno zastopali
Tekma se vrši ob vsakem vremenu s prlčetkom ob 14.15 Vstopnina S. 5 ln 3 Din, sedeži na tribuni  12 Din.
—  2SK   Hermes    (nogometna sekcija) Važen sestanek vseh Igračev prve In drujre. skupine se vrši drevi točno ob 20   uri pri Kačarju   Važno posebno   za Igrače prve skupine zaradi sobotne in  nedeljske tek me    Pozivajo se igrači  rebnhin   Moko In Klančnik,  ia  so  sisrurno  v   soboto pravočasno v Ljubljani   posebno velja to za cV bohina  V soboto se igra ob 14 15 v Ljub IJanl, v nedeljo pa v č-akovcu   kamor Je odhod že v sobto ob 16   url zvp^pr Pozi vajo  se  vsi   Igrači,   da   zanesljivo vrnejo drevi  na «f»*tanku  vsa opremo,    ki Jo se posedujejo. Načelnik
\t Trbove
— Cerkvena  p^o-lara drfavnecs prasni*
ka. Župni sk« urad v Trbovljah obla vi ja da bo cerkvena proslava državnega prsrnika uledinjema * soboto 1 decembra v titouij* «ki cerkv v Trbovljah 'n sicer r>b 8 jrl za državno meščansko *n »vnovno *olo Trbovlje nb 9 uri »>* afleif#fna državne 'n samoupravne obrsti urade organizacije, itd, ter osnovno Solo TrbovMe-VcHe-
Nušiceva komedija »žalujoči ostali44
Proslava 70 letnice popularnega avtorja z uprizoritvijo njegove zadnje,
a ne najboljše komedije
Pripadnikom ljubljanskih sokolskih društev
e v     71 SLOVENSKI NARO TU. dne 29. ncvenibra 19S4 Jtran 8.
DNEVNE VESTI
— Poklonitev učiteljatva na Oplencu! Ponovno opozarjamo, da se pokloni učitelj-stvo dravske banovine na grobu viteškega kralja v dneh 7., 8., 9 in 10 decembra. Poklonitev sama bo najbrž 9. namestu 8 decembra Točno ne moremo javiti, ker se moramo ozirati na možnost prevoza z avtobusi od Mladenovca do Oplenca. Prijave sprejema JTJU sekcija za dravsko banovino do vključno 3. decembra (Din 180) — Do-puati za udeležence poklonitve na Oplencu. Na proSnjo JTJU sekcije za dravsko banovino v LJubljani, ki Je organizirana za 7., 8., 9 in 10 decembra skupno poklonitev uciteljstva dravske banovine na grobu bla gopokojnega viteškega kralja ' Aleksandra I Zedinitelja, odreja banska uprava v smislu odloka predsednlštva ministrskega sve ta ad br 1798 z dne 9 11. 1934 s svojim odlokom br 15629-3 od 27 11 1913 dodatno k odloku IV No 15151-1 z dne 15. 11. 1934. da se dovoljuje potreben dopust vsemu učlteljstvu narodnih šol, meščanskih in srednjih šol, ki se bo udeležilo te poklonitve S tem odpadejo omejitve in posebne določbe, navedene v okrožnici IV No 15.151-1 z dne 15 nov 1934 In se morejo udeležiti te poklonitve tudi vse učne osebe z iste šole. To obvestilo velja kot nadomestilo okrožnice banske uprave.
— Zadovoljiva bilanca naših pošt. -Iz statističnega pregleda za lansko leto je razvidno, da je dal ves poštno brzojavni ln telefonski promet 605,776.276 delavnih edinic Od tega Je bilo 90 % notranjega, 10 pa mednarodnega prometa. To ogromno delo Je opravilo 12.637 uslužbencev na 8890 poštah Bruto dohodki so znašali 489.595.444 Din. Če primerjamo dohodke z izdatki, vidimo, da Je zna?al prebitek lani 128.995.202 Din Celokupni promet je bil manjši od predlanskega leta za 28 mil 253 001 Din, dohodki so narasli za 1.798.452.000 Din, izdatki so se pa skrčili za 10,605.050 Din Cisti dobiček je naraste! za 12,403.502 Din. Lani je bilo odpo slanih skoraj 4.000.000 brzojavk. Število radio-naročnikov je naraslo za 18 % in radio-naročnikov je bilo lani 58.603.
Pri ljudeh, Id ao potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenoica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične ^ vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—   Konkursi    in    prisilne poravnave-
Druetvo industrijcev in veletrcovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. L m sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na iato dobo pretečeneea leta): Otvoritn w»nlnirH: v dravski banovini — (1). v savski banovini 2 (1), v zeteki 1 (11. v dunavski — (1). v vardarski — (2). Beo-erad. Zemun. PanČevo 4 (1). Razelaeene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (2), v Mrvaki 2 (1). v dunavski 2 (1). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovin 2 (—V v primorski 1 (__). v drinski _ (3). v zetskj _ (__). v dunavski S (2). v moravski 3 (S), v var-danski 1 (—V Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 2 (2). v savska 1 (1). v vrbaski — (2), v primorski 3 (—). v drinski 2 (—). v dunavski — (1), Beograd. Zemun. Pančevo — (1).
— Izprememba rodbinskega imena.I Banska uprava dravske banovine Je dovolila Alfredu Scberiiblu, rojenemu na Dunaju in pristojnemu v Maribor, izpremembo rodbinskega imena ScheriibeJ v Bereg.
— Konferenca obrtnih »bornic. Obrtna
zbornica v Sarajevu je proučila predlog zagrebške obrtne zbornice o spremembi sistema pridobnine. Zagrebška obrtna zbor niča predlaga, da bi se namestu določanja •iavčne osnove na podlagi stanarine uvedlo ii1^,^x„n;n obrtn;kov no pavšalnem sistemu, tako da bi ee določala davčna oanova po številu zaposlenih pomočnikov. Sarajevska zbornica je v celoti sprejela ta predlog, o katerem bo razpravljala skupna konferenca vseh obrtnih zbornic
Oglejte al danee HEUENTD HA VES
v velefilmski drami
Greh gospe Claudef
To Je drama, ki Jo mora videti vsak
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4-, 7. in 9. uri Cene 4.50 in 6.50 Din
— KdiJ se Izplača rediti kokoši, izpra-šujcjo vse naše gospodinje, saj so taki časi, da vsaka robtina prav pride V 'ad ry n> »Rejcu malih živali« nam prof Fr Pongov odgovarja na to vprašanje z odgovorom ar\ntfckega strokovnjaka, da mota kokoš znesti na leto 135 Jajc, da se lz.j)i»ča nje :a r«'Ja v mestu, kjer Je treba kupiv: ti vso hrano za -okoši. Na kmetih se zmaui-štjo r stroški za četrtino, vendar so pa zato ra deželi tudi Jajca cenejša in tudi k!i-"č',-.. k« koš mora znesti 130 jajc na le to Ce bočemo 8 kokošmi imeti dobiček, mora \st.i« torej znesti nad 135 Jajc. od naš'»' kokoši pa dobimo z večino le po C0 do 70 jajc na leto Naša kokošjereja jo t-.uej 5s riav da'eč od rentabilnosti, ki 1o borro doseg], .e z rejo vsestransko uporao-■»ih bivali, ir naša banovina je danes na p,.t;i.       " " r' sokolje lzpopo'nl na-
šo domačo štajersko pasmo   Tudi ostala vavjl ' ia »Rejce pmltli Živali« Je ^rn/ pe-stre in pouči a. rlasi' pa omeninmo 2 F Škofov članek o mednarodnem dnevu var stva ž:vKli,   7r»nimiv(. Je pa opisal Tos-p Gosak  ra**l9vo štajerske kokoši v Co'n rira'iSnik Stanko piše. kako naj šola J^'a prjpiifapdi- z-   štajersko kokoš. Ivan Pe;e lin  pa  i:adi-ju1e opis fazanov   o rej. domačih rrmev piše Smid Ivan, urednik lista AJ*oijz  li'kret  nas pa uči.    kako pravilno ?n!;nljemo domačega kunca   Prav prijetno nam Joža Kelnartč opisuje mlade kanarč ftc ko* rčenoe. p akvarlatovaivu pa kram ija O   SarinRki   Klub Mnhiteltev spo-tnih nsov  r.adaljuie « lanke o  vzreji  in vzgoji s;«or*i ega psa. končno Je pa v tej številki še p« ti.o drueih zanimivih stvari in za vsa ko^ar koristnega drobiža.
— Vreme.   Vremenska napoved pravi,
da ne bo nobenih sprememb- Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Zagrebu in Skopi ju 10. v Mariboru in Beogradu 9. v Sarajevu 8. v RogaSki Slatini 6, v Ljubljani 2.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani  775 3. temperatura  je  znašala —2.4.
— Primanjkljaj v posta jenačelnikovi blagajni., Izdana je tiralica za šefom želez-niSke postaje v Bileču Andrijo Burzzanom V njegovi blagajni manjka 58.000 Din. Mož je nedavno odpotoval v Beograd in n al vrnil.
— Otrok padel v kotel vrele voda. Petletni sinček železniškega uradnika Adal berta Kubička v vasi Ljubjanici blizu Der-vente je padel v kotel vrele vode in se tako opekel, da je v bolnici v Slavonskem Brodu kmalu umrl.
— Tast ubil pijanega zeta. V Tltošu blizu Sombora je posestnik Franc Aron ubil svojega zeta ekonoma Gjuro Melegeša. Melegeš je zadnje čase pijančeval ln zanemarjal svoje delo. V torek se je zopet vrnil pijan domov in pretepel svojo ženo. ki je pobegnila k svojemu očetu, ta je pa prihitel s sekiro v Melegeševo hišo ln ubil svojegia zeta.
Jutri ob četrt na 10. »veeaoa premiera
5* f,i*ihlian»?
—lj Samo še danes In jutri se dobe v predprodaii vstopnice za letošnji novi narski koncert, ki bo po bogatem, izredno zanimivem sporedu daleč prekosil te tm.se najpopularnejše in najlepše proslave dr žavuega praznika 1 decembra lz prejšnjih let. Proslavo našega največjega praznika in v nas vseh še tako živ spomin na pokojnega kralja mučenika so združili naši novinarji za svoj letošnji koncert tako le po in poerečeno, da bo odhajalo občinstvo s prireditve z globokim notranjim zadovoljstvom in z zavestjo, da je Ljubljana proslavila 1. december na najdostojnejši način.
—lj .(erervni in vpokojeni častniki, vojaški uradniki ln častniki v   ostavki, ki žive   v Ljubljani,   bodo prisegli  Nj. Vel kralju Petru II  ustmeno in pismeno v ne deljo 9  decembra v vojašnici vojvode Mi šlča na Taboru, kjer se morajo zglaslti v unito»mi točno ob 9   uri   Kdor nima uni forme, naj pride v civilni obleki Pismeno prisego naj vsakdo napiše    že doma z da tumom 9.  decembr*  ter naj jo prinese s seboj.  Vzorec pismene prisege dobi med u-adn*mi. urami v mestnem vojaškem ura du  na  Ambroževem  trgu  štev   7-1., soba St. 1. kjer naj se najkasneje do 4. decem bra zglase tudi oni častniki, ki niso rim sko-katoliške vere. ter vsi oni, ki še niso p ijavili svojega    »ianjega stanovanja
—lj Gradbena dela na manjših stavbah so se že ustavila  Tako so zaprli že vse v sur vem stanju zgrajene vile v zahodnem !n Južnem delu mesta   Manjših zgradb je bilo  to jesen  malo   Prejšnja leta «o pre cej zidali za  Bežigradom,    letos  pa niso koraj nič  Pred   ednl so začeli koDitt t* melj za vilo. pa so delo ustavili, še pre den Je bil skon^n temnil   V rahoHr^m de ln mesta so pa v grobem stanju dogradili eno vilo v Glinški in   eno v Verstovškovl ulic«   V tej ulki so tudi nedavno povsem dogradili dr   Papeževo vilo    Zarad1 usta v*ve gradbenih del se je zopet pomnožilo š**»\ ;lo nezaposlenih sezonskih delavcev
—lj Starši  in otroci 1  Ali veste, da sv Miklavž že hodi in pobira pisemca, ki ste mu Jih napisali 1n napolnili z željami? V deli boste dobrotljlvesra svetnika    v četr tek dne 29   novembra ob 17   uri    v Bel' dvorani Uniona pri »Urici    v    Deveti de želi«   Pridite vsi.  vil  In  ne pozabite pi seme za sv   Miklavža, al! na prinesite f seboj papir in svinčnik   7n stroške pobira mo 2 Din za osebo  TKD Atena
—1J Okrajna organizacija JNS za prul ski  okraj  priredi  1   in  2   decembra na grndno keerlanje v restavraciji Kavčič na Privozu   čisti dobiček je namenjen za ob daritev  revnih otrok okraja za božič Za najboljše keelače so določena zelo dranro cena darila ln so se zato javili k udeležbi najboljši zvezdniki tecra športa Tekmovanje se vrši 1. decembra od 20. do 24. ure ln 2   decembra od 9. do 23. ure. K obilni udeležbi vabi odbor
—lj Metka Bučarjeva, ena prvih igralk šentjakobskega gledališča,   odigra pri jutrišnji   premijeri  Ladislav  Busove vesel* igre »Hčerki njene ekscelence« kot baronica Ida pl   Harneee svoj tristoti nastop Jubilantka    sodeluje    pri Setjakobskem odru od njegove ustanovitve in Je v tem času odigrala z lepim uspehom  preko 50 vlog Z uspehom se je uveljavila tudi kot režiserka   ln   Je    marljiva blaeajnlčarka odra  ter  Hobra   tovarišica.   S  prav lepim uspehom se je uvellavlla tudi na literar nem polju in ie s svoliml »Študentje smo« ki  so se  uprizorili   2<>krat   na Šentjakob skem odru  pred  polno hišo.    zmaeala na celi črti   Poiee luhilpntke na«tooaio v ve-seloleri   še   v   elavnih   vloeah   dame: Leva rleva In Wrisr her-PetrovčIčeva ter gg.* Hanžič. Tur in Karns  V nedeljo dne 2 de cembra   se  ve«eloieTa   ponovi  ob  20 15 V nedeljo nonoMne ob 15  pa se na splošno Željo nonove -RokovniačU  In sicer nepre klicno zadnjič   P~e^ro*<Hp vstopnic «a predstave od netka *aHe
—lj poledeneli hodniki 2e dva dni ao po mestu poledeneb hodnikt a si zaradi tega ne dela nihč? posebnih skrbi Predpisi so. da moralo biti hodniki posuti že na vse zgodaj, ko je nevarnost prledice, odnosno da mora biti z njih skidan sneg. ko sneži.
Za čiščenje in posipanje hodnikov ao odgovorni hišni posestniki ali upravitelji hiš. Kaže, da se za te predpise nihče ne briga. Le tu in tam so bili danes posipani hodni-niki. Sicer zdaj še ni taksna poledica, kot če zmrzuje ob dežju ter na neUakovanih hodnikih še ni posebne nevarnosti za tiste, Id so količkaj trdni v nogah, zelo a polako je pa na asfaltnih hodnikih in pač smemo pričakovati ,d& Jih bodo po si pav ali vsaj prihodnje dni.
—Ij J. N. A. K. »Edlnstvo« nasnanja vsem svojim bratom in sestram, da bo ▼ petek 30. t. m. ob 20.25 svečana proslava narodnega zedlnjenja. Proslava se bo vr» šila v klubovem lokalu. TJdelesba je za vse strogo obvezna! čhivajmo Jugoslavijo!
KAVARNA ODEON
odprta od 10 do 5. ure zjutraj Dnevno koncert. Program: Artlati.
Cene kavarniške
—lj Malo uslugo bi napravili pešcem na Vrtači, če bi končno že nasuli kratek hodnik ob Bleiweisovi cesti. Robnike so položili že tedaj, ko ao popravljali in urejevali ceste in hodnike v zahodnem dalu mesta. Najbrž niso imeli pri rokah za nekaj vozov nasipnega materijala ter je še zdaj namestu hodnika »korito, ki Je ob dežju polno vode. Ker mislimo, da bi bili streBd malenkostni za n asi panje hodrdka, ponovno prosimo, naj nam napravijo to malo uslugo, kar Je sicer tudi dolžne st tistih, ki so dolžni oskrbovati mestne hodnike.
—IJ Ob Cesti v Rožno dojino bo v vsej dolžini obrobni park, kakršen jo že v spodnjem delu cb železnici. Tudi ob zgornjih železniških prelazih bodo zasuli ne&naž?n jarek, ki je povsem nepotreben ter se v njem samo nabira nesnaga, čim bo zasut jarek, bodo tudi lahko uredili ves rob ob Železnici. Zdaj dovažajo ljudje prostovoljno rra-terijal in kot navadno ob taksnih prilikah, se hoče marsikdo iznebiti na lahek način smeti čeprav nas obiskuje tudi pod Rožnikom smetar Zato bi se naj na cestnem nadzorstvu ali pri mestni vrtnariji spomnili na ta jarek, če bodo Imeli kje kaj nasipnega materijala Spomladi bi že lahko uredili tudi to obrobje.
—IJ Pritožba na višje me »to. Znana bandita, Saljivca in ljubezenska spletkarja sta se danes ob 10. dopoldne sama Javila na konzulatu Kinolandije ln sta se pritožila čez tiralice. Zatrjujeta, da sta povsem nedolžna in da nimata namena napasti jutri Ljubljane ter jo oropati. Trden namen pa imata ozdraviti vse melanholične in žalostne a vsem. ki radi gledajo nekaj veselega in zabavnega nudita največ smeha in za-oave. Stan Laurel demantira vest. da bi se hotel poročiti z ljubko in veselo Thalmo Toddovo, ker ona baje že ima ženina, ki je lepši in boljši, pa tudi primernejši od njega. On bi se sicer ne branil, a mora ker je tak ukaz. Oba bandita, znana pod imenom Fra Diavolo. sta se pritožila, da Jima Je nekdo v foverju kina Matice ukradel plakat. Sicer sta Jako vesela, ker to je dobro znamenje aico se ljudje zanimajo za njiju, vendar pa bi ona želela, da pride dotični tudi po avtogram in to čim preje, da ga pokaže svojim prijateljem in znancem in se z nlim postavi in tako Jima naredi nekaj reklame. — T°ref Jutri ob 20.15 prideta prav grotovo v EHtnf kino Matic«, kjer bosta zabavala «ia»o ta mlado, vse žalostne in obupane ter vse one. ki imajo resno voljo naučiti se nove mednarodne družabne igre »Izi-Bizi-Nosi« ter še nekaj takih vragologij
—-lj Pokorno javljam, da pridem jutri v Ljubljano. Točno ob 14.15 naj vsi. Id mi hočejo izraziti svoje navdušenje in občudovanje nad mojim junaštvom, pridejo k predstavi ZKD. v Elitni kino Matico. Tam se pokažem in bom sprejemal čestitke. Vstopnina sem določil nizko, tako da i o vsak zmore. Ravnal sem se po načelu da je treba dati »za malo denarja mnogo muzike ln Smeha«. Obljubljam, da bosta prijatelj Saša R° Mov. ki je mol tolmač in moia duša in tako rekoč jaz sam, ter lepa prijateljica TCedošinka rešila -*vojo natego fako da se boste do solz nasmelali Za to vam jamčim jaz Svejk »pucflek« pana ^berlaltnanta.
—It  Linhlmnska »Seea« proslavi praznik
POUK
v mednarodni družabni igri
IZI-BIZI-NOSI
redno od 30. t. m. vsak dan
STAN LAUREL
m pol pri Levu. Poleg zaobliube vernosti kralju domu in rodu za vee društvene člane, bo glavna točka dnevnega reda zanimivo predavanje profesorja dr Antona Slod-njaka: >Prosiava stoletnice rojstva naie*a na;učeneižeea prirodoznanca in odličnega priipovednika trvoje dobe Erjavca Frana z opfsom vsega njegovega bogatega znanstvenega ln književnega dela- Podrobno bo opisal tudi vse Erjavčevo prosvetno, socijalno Ln politično delo v Gorici, ki je bilo vedno v popolnem soglasju z obema Gregorčičema pesnikom in politikom. Zato smo prepričani, da se udeleže te proslave vsi Sočani, njih prijatelji in znanci, ki poidejo potem še na novinarski koncert. S tem svojim 213 predavanjem si nacijonalno udiuzenje >Soca< ohrani sloves prave ljudske univerze Vstop vsem prost.
—U Ženska sekcija J NA K »Edin-stva« naznanja vsem svojim sestram, da je vsako soboto rezerviran klubov lokal zanje od 13. do 17. ure! Čuvajmo Jugoslavijo!
—lj Pred otvoritvijo drsalne sezone. Drsališče SK Ilirije ob Celovški cesti je že pripravljeno za novo sezono. 6e nekaj mrzlih dni. pa bo mojster Mlakar napravil gladko ledeno ploskev Drsalci in drsalke, kar pripravite se! Ilirija izdaja že tudi sezonske karte, ki so zelo primerno Miklavževo darilo; dobe so po lanskih cenah v kavarni »Evropi« vsak dan od 13.30 do 16 Drsališče v Planici pri domu SK Ilirije je tudi končano ln bo na praznik in v nedeljo že v najboljšem stanju Temperatura znaša te dni v Planici 5 do 10 st pod ničlo
—lj združenje brivcev, frizerjev Itd. v Ljubljani   obve?*a   cenjeno  občinstvo ka-*voJe člane, da bon^ h^lrnlee ln česa1-   saloni odpeti in aicer v petek ms 30   t  m   kakor običajno pred praznikom
ao 20. ore; na dan asdinjenja 1. decembra in v nedeljo 3. decembra pa od pol S. do 11. are dopoldne.
—lj Okrajna organizacija JNS za Kra-ivv«.-Trnovo prireli svoj rodni članski sestanek / petek 30. t. m. ob pol 20 uri /v»»-čer v gostilni Soklič Pred konjušnico 2. O šefujem političnem p-ložaju bo lz* . u> tcročsl deiegrt srbske organizacije JNS g. dr. Pare! Pestotnik. Vabljeni vsi člar<i.
—U Detomor. Včeraj dopoldne je Ljubljanica na desnem breru štepanje vasi naplavila truplo novorojenčka, o Čemer so ljudje obvestili orožnike, ti pa državno tožilstvo. Popoldne je odfila v mrtvašnico sodna komisija, ki je ugotovila, da gre za dečka, ki Je bil živ rojen, a ga je brezsrčna mati takoj po porodu zadavila in tru-pelce vrgla v vodo. Policija poizveduje za brezsrčno materjo.
Iz Celia
—c Tatvina odej. V noči na nedeljo je nekdo ukradel Rudolfu fiošteriču iz Zagre ba is avtomobila, ki ga Je shranil na dvo riš^u nekega celjskega hotela, dve odeji, vredni 250 Din. Storilca, nekega posestnika iz savske oanovine, so ugotovili, a ga £   niso Izsledili.
—c Umrla sta v torek v celjski bolnic* 721etna občinska reva Lucija GodicIJeva iz Gaberja pri Celju, in 4 mesece stari sinček posestnika Danijel Krajne s Lopate pri Celju.
—c Nedeljski nogomet Podaaretna prvenstvena tekma med SK Olimpom in IJnh Ijansko Ilirijo se bo pridela v noboto 1. decembra ob 14.15 na celjski Glazljt Ob 12 30 bo predtekma med prvim moštvom SK 2alca in mlauino SK Celja.
Dvakrat teater v teatru
Stolzev izgubljeni valček — Satirična komedija
fiWaterloo"
Ljubljana, 29. novembra Zmerom nočemo in ne moremo »biti resni in modrii, pa si včasih zaželimo šal in smeha. Tudi nase gledališče mora včasih poskrbeti za zabavo, za lahkotne užitke, da utegne medtem pripraviti prave literarne in g!asbene umetnine.
Stolz na svoj »Izgubljeni valček* ne more biti ponosen, Ln Lchar, Ka'ma-n. Abraham so že drugačni operetni ptiči. Pa če b' nam bili dali Joh. Straussa »Netopirja« z našimi najboljšimi pevkami !n pevci, bi do-b li lahko z njimi v vsakem pogledu drago-cen-oiio operetno premi ero.
Saj poroča celo naš »Gledališki list«, da se Stolz »še do danes ni mogel utrditi n«a operetnih odrih«, da gredo vse njegove operete kmalu »v arhiv pozabljenla« in da ga je »reži! teh neuspehov na operetnem odru« pred let: šele zvočni film »Dvoje src v t taktu«, za kateri f Lm ie> bil Stolz prispevaj nekaj »šla-geriev« in pesmi ka'baretnega m varietetnega značaja.
Te šlagerie in pe-smi :'e Stolz razširil ter s oomečjo operetnih Mbretistov dvojčkov prenesel dejanje d-veh drugih filmskih lib-ret stov dvojčkov s platna kiJia »e deske odra. Vzlic t&mu ra ni nastala moderna opereta, nego prav skromna .spevoigra brez dramatskih konfliktov, a v osmerih slikah, ki se spričo ubožnega dejanja vleče-jo brez globlje zanimivosti, vlečejo tem boli. ker se ponavljajo ne le iste pesmi, nego rudi ist: dovtfpi, da končno nervozno mencaš ter hrepeniš Ie po — koncu.
Vse v vsem ima to delce menda tri šla^erje, kar je za tri ure dolgo rred-tavo vendar premalo. Petja in glasbe je seveda še. več, a ne ostavlja nobenega vtiska. ker je bre>z moči in izvirnosti. V pevskem ožini delce torej ne nudi izvajalcem baš hvaležnih nalog, v igralskem pogledu pa so prav za prav tri stranske osebe: libretJsta dvojčka, ki jn izvrstno predstavljata gg. Danes in Sancin, in pa gledališki sluga, ki ga zdo komično igra g. Zupan, zanimivejše n učinkovStejše kakor 'blede tri glavne osebe: komponist, operetna subreta in mstitutka Hedi. Dunajska sentimentalnost nahaja kajpak posebnega izraza v posebni sHki. ki je čisto odveč in brez zvaze z dejanjem. Vzlic pogledu na nočni Dunaj in na Štefana n vzlic an>ambelskemu slavospe-vu na »VVean« nas pušča ta slika mrzle do kosti
Režiser g. C. Debeve-c je poskrbel za prav okusno vprizoritev in živahno igranje, koreograf g G o 1 o v i n za strumen nastop baletsk dirigent g- Neffat pa za giasben in pevsk: del, kolikor ie pač največ možno G V. Janko je pel ln gral čudnega komponista, ki ne more roditi valčka, dokler ne zagleda rred sabo dra-žestne Hedi. a *voi valček zopet tako) pozabi, dokler se Hedi ne pojavi zopet šele na genera'n* skušnji. Ta prizor je končno naibolj zanimiv. Tu smo v teatru priče, kako se pripravlja teater.
Iz Kranja
— Pokoj'- Janko Engelman. Te dni smo pokopali krojaškega mojstra Janka Engel-mana, ki gA je smrt po dolgi in težki bolezni iztrga1 v 29 letu ženi in otroku. Pokojnik, brat zna uh naših nogometašev Marjana in Staneta Engelmana. je bil član t presnih narodnih društev, dolgo vrsto lat sokolski trobentač; mnogo letnikov kranjskih fantov je spremljal s harmoniko na čelu i a nabor. Ohranimo ga v lepem spominu!
— Naši keglaši. Najemnik gostilne pri Petrčku g. Božo Plahuta je priredil enomesečno nagradno keglanje za dobitke, katerih sknpna vrednost je znašala 24O0 Din (ne 24.u00, kakor je bilo napačno poro-čano). Keglaši, večinoma preprosti ljudje, so s lepim darom 1000 Din podprli Dijaško kuhinjo
— Extemporale. duhovito trodejanko iz dijaaKega življenja, bo vprizoril drevi točno ob pol 21. Gledališki oder Narodne čitalnice.
Iz Šknfle Loke
_ poriv aokolskeimi članstvu! Vse sokolsko članstvo je vabljeno, da se udeleži svečane zaprisege Nj. Vel. kralju Petni EL v soboto 1. decembra ob 10.30 v Sokolskem domu v fikofji Loki. Ker je v smislu odredb SKJ aaprisega članstva strego obvezna, bodo črtani iz sokolskih vrst vsi, ki prisege ne bi položili. Pri zaprisegi sodelujeta društveni orkester in pevski zbor. slovesnost bo zaključila himna >Hej Slovani«. — Skofjelcaki Sokol šteje 436 bratov ln sester
— Tatvina kolega. Ne malo je bil začuden mizarski pomočnik Janez Križu ar iz Virmaa, ko je dobil te dni zopet nazaj svoje kolo ki ga je imel že davno za izgubljenega. Silo je 4 oktobra, ko mu je nekdo odpeljal kolo izpred Kozinčeve hiše v Zab-nici Od tedaj je izginila vsaka sled za Kolesom. Po čudnem naključju pa se je kolo našlo pri nekem obrtniku v Retečah, ka-
Ga. Pol jfie va f*rra subreto Ano. nesrečno in zaruščeno pevko, ter ima en sam vesej nastop z girbsi. Ga. Ribičeva izvaja dosti petja, a bolj so nas zanimale njene lepe toalete; g. Peče k se uveljavlja kot nervozen gledališki ravnatelj, ga. Ko-g e j e v a je gospodinja, k: kot Dunajčanka govori špasnj idr jski dialekt izvrsten komičen tip podaja g. Želcznik z rleda-iiškim tajnikom, a nad vsemi skrbe za smeh in zidano voljo gg. Danes, Sancin in Zupan, trojka, ki ima največ zaslug, da bo »Izgubljeni valčekc ustrezal namenu.
Satirična komedija »VVaterloo* poi-skciga avtorja V. Raorta prinaša v H. dejanju, na odru varieteja, dramo »Bitka pri Waterioo«. Priče smo glavne skušnje; avtor omedli, ko gleda, kako so mo resno delo popravili za sodobni okus. Raort pa vendarle prehudo pretirava in so njegove barve tako brutalne, da odbijajo. Ideja v nova in videli smo io izraženo že često o* le duhoviteje, nego rudi okusneje.
V obitelji histerski kričečih žensk amo, sirove žene, predrzne hčere in arogantnega Mna; med njimi trci mož in oče, literat resnobnega značaja. Tega moža pr silijo, da izroči resno svojo dramo varieteju. V tovrstnem III. dej. vidimo, kako ta mož plava po valovih sodobnosti, tiranizira druge literaite, a hkratu zaničuje sete In vse, ki se uklanjajo publiki. Kako Je nesrečno srečni literat Borowicz presedlal, kako Je mogel 'jz resnobnega umetnika, kl omejdJe-va, postati nesramnež, tega, najbolj zanimivega pa nismo videJL
Literata ie odlično ustvaril g. Orego-rtn. Kreacij«, ki živi m pretresa. Imeniten ravnatelj »Vesele pap'ge« Je g. Kralj; sugestivna njegova govorica Je rej učinkovita. Zelo verjeten m fino podajan tip literata ie podal g. Lipah, temperamentno topla filmska igralka ln druga žena Bo-rowiczeva je ga, Mira Danilova, realistično močna sodobna hčerka ga. Vida J n-v a n o v a ln cvet modne žene, v prismojeni eleganci je drastično glasna ga. Medvedova.
Tu pa }e 5e ceia vrsta manjSita vtog od sinka g. Jana do grotesknega Napoleona g. Daneša in njego v ib maršalov, častnikov in vojakov.
Prav posebno so ugajata dekoracije po načrtih insceoatorja are. inž. Franca, naslednika pok. m}an'i»čeva. Mož se odU-kuje z okusom, idejami in znanjem.
Režiser g. Bratko Kreft Je predstavo dvignil do najostrejših barv in tonov, j)i pomagal do močnega zunanjega učinka, ki pa je le preveč blizu karikaturi in debel: tee> traliki. Spričo poljsko-francoske najpetoaH ie figura in vsa družba Napoleonova v Rn-ortovi satiri za naš čnt le — zelo neprijetna.
Gledalsče je bBo pn komedi>i prav dobro zasedeno, pri operetni pre mi eri pa se ie zgodilo prvič, da ie gledališče močno zevalo... Fx, O.
mor je bilo oddano v popravilo Lastnik je seveda dobil kolo nazaj, grešnika pa čaka zaslužena kazen.
— Pogon na berače. Varnostni organi nastopajo zelo strogo proti prosjakom, kl se klatijo po loškem območju. Včeraj ao zaprli mladega fanta, ki je prosjačil. Pri nJem so dobili nekaj čez 70 Din. Oči vidno je fantu bolj dišalo prosjačenje, kakor pa delo, saj si ni mogoče misliti, da tak mlad človek ne bi mogel dobiti nikjer zaposlitve če bi se resno lotil iskanja službe.
Iz Litije
— Vodnikova družba v gmartoem kn v Litiji. Po smrti g. Budnarja. ki je bil te lansko leto poverjenik Vodnikove družbe, je prevzel poverjeništvo g. Tinček Adam-čič. Bliža se december, ki bo prinesel vsem članom V. D. 4 krasne knjige za malenkostnih 20 Din. Vabimo vse, ki žele obnoviti naročnino na Vodnikovo družbo ali pa se vpisati na novo, da se javijo pri g. Adamčiču. — Poverjeništvo V. D. za Liti-jo, Gradec in Grbin pa ima litijski postni upravitelj g. Cvetko Kolbe. Poravnajte mu članarino!
— Kolino brez — ki^le repe. Zdaj, ko je pritisnil mraz, so pričele biti zadnje ure prašičkom. Po navadi iz zlatih starih časov poklanjajo klavci svojim prijateljem in znancem koline. Toliko je teh dobrot zadnje čase. da je že zmanjkalo klale repe, najboljšega prlboljška h kolinam Gospodinje, ki ao prišle zaradi tega v stiske, pravijo da je to črn madež, ki zasluzi grajo vseh razočaranih klobasarjev.
— 3 kc-vaoe je oobll za konja. Posestnik Brun ček Je imel te dni hudo nezgodo. Na travniku sta se mu pasla konja. Eden je prišel preveč na rob jarka, ki služi za odtok vode. Konju je po strmem robu spodrsnilo Dobil je take poškodbe, da se sam ni mogel več dvigniti Ugotovili so. da al je zlomfl križ Ker ni bilo več upanja, da bi bil še za rabo so ga zaklali Na kmetih pa nimajo požeMenja po konjskem mesu. sato je dobil težko prizadeti kmet le SO Din za razprodano meso, medtem ko ga je veljal konj čez 2000 Din.
«
Stran 4.
'ouuvfiivB&l m a r o d«, dne 29. novembra 1934
»271
Sfčrtvncst
56
beieća cee/ja
— Se ne povsem,-
•F- Kako dolgo bo to še trajalo? To je vprašanje treh aii štirih tednov. Dokler ne bo mo)e delo končano, se mi gotovo ni treba ničesar bati.
— To ni tako sigurno. — je menil Eilery.
Kneisei se je počasi zasuka*! na stolu. — Kaj mislite s tem?
— To, da so vaš; poskusi prav za prav že končam. Ka. naj b: oviralo vašega morilca, če bi vas hotel takoj umoriti ia dokončati vaše delo sam? Lahko bi pa tudi poveril to delo siro-kovnjak'j.
— Res je, prajv pravite. Moje delo bi lahko dovršiil kdo drugi. To pomena — to pomeni — da nisem varen — niti zdaj ne.
— Kvečjemu, 6e bi takoj uničiii vse stodove svojega dosedanjega raziska-vanja. — ie pripomni: EUerv.
Kneisei mu je odgovoril z drhtečim glasom:
— >labn tolažba! Zelo slaba! Moje življenje a;i moje delo:
— Znana dilema, kaj ne? — je za-mrmral £tlery.
Kneisei je sedel kakor pribit. — Morda bom umorjen še danas, še nocoj...
Inspektor je vstal. — Mislim, da ni tako hudo, doktore. Saj bomo dobro pazili na vas. Oprostite. — Inspektor je pozvoni1 in vstopil je detektiv Ritter. — Rrttere, čaka vas nova naloga. Pazili boste na doktorja Kneisla od trenutka, ko zapusti mojo pisarno. Neprestano morate bki v njegovi bližini, čez noč si pa poiščete zanesljivega (namestnika. Ne. ne gre za to, da bi ga stražHi in vohunili za njim, odslej ste njegova telesna straža. Dobro! — Obrnil se je k učenjaku. — Za vse je poskrbljeno.
— Hvala, gospod inspektor, zda; pa grem. — Kneisei je vnel klobuk v roki, naenkrat fe pa vstal in delat ne da bi se ozrl na EHervja:
— Zbogom, gospoda! In odšel je.
— Ta je pa prebrisan. — inspektor je plani] pokonci, obraz se mu je zja-fcml in zardel- — To vam je prava jegulja! Ln koliko poguma je v njem!
— Kaj hoče t? reci s tem, Oueen? — je vprašal Sarrupson.
— To je jasno, kakor beli dan. Ta njegova teorija je samo pesek, ki ga nam hoče nasuti v oči. Vse to si Je gladko izmislil. Kaj se vam ni zdeJo čudno, ko je dejal, da ima on zdaj edfi-ni proste roke, da je on največ pridobil s smrtjo Abigaii Doomove in doktorja Janneva. da je on ta »četrta oseba« po njegovi lasmi teoriji. Z drugimi besedami, da nobene četrte osebe sploh ni.
' — Gromska strela. Oueen. zd»i se mi. da ste na pravi poti!
Inspektor se je zmagoslavno obrnil k ElJerv.vu:
— Vse to je lepo povedano o nekem X-ll ki > u moril Abigail Doornovo in Janneva in ki hoče umoriti tudi nK-ga. Skratka, to so same prazne marnje. Aii ne misliš, fant, da sem na pravi poti?
Elierv je nekaj Časa molčal. — Nikjer ne vidim niti najmanjšega dokaza, — je odgovoril naposled. — da bi mogel verjeti, mislim pa, da se molita ti in Kne.sel. Po mojem mnenju nd s*oriJ tega nfti Kneisei. niti zagonetna čuLrta oseba, o kateri govori. Papa, če bo nasa preiskava le dosegla svoj ciij, o čemer pa re.sno dvomim, se bomo prepričaM. da je ta zločin mnogo bolj nifinkran, nego si misli Kneisei. in. da se ;ako izrazim, tudi mnogo bolj nemogoč.
Inspektor ga je presenečeno pogledal.
— Ti govoriš v samih zagonetkati. Nazadnje mi še porečeš, naj pazim na Kneisla, ker je zelo sumljiv. To bi ti brk> podobno.
— To je sicer čudno, toda baš to sem ti hote! reči. — El:!ery je prižgal novo oigareto. — Ne razlagaj si mojih besed napačno. Baš zdaj si jih napačno razumel, da boš vedel... Kneisla je treba straži ti, kakor da imamo Opraviti s pendžabskim maharadžo. Rad bi bil točno obveščen o vseh ljudeh, ki se mu približajo *n o vsem, kar bo l«k> z njim govoril.
XXFV.
NEZAKONSKI OTROK, KI NI IZGINIL, IN OMARA, KI JE IZGINILA Tako je minila sreda in zagonetka najsenzacijonaJnejšega umora, kar jih ie bilo kdaj v New Yorku, se je vedno boli izgubljala v temo nepojasnjenih zločinov.
Preiskava obeh umorov je bila obtičala na mrtvi točki. Policija in druge oblasti so bile prepričane, da zločina nikoli ne bosta pojasnjena, če ne izslede morilca v dveh dneh.
V četrtek zjutraj se je prebudil inšpektor Oueen po nemirni noči ze*k> slabe volje. Kašelj se mu je bil povrnil in mrzlica ga je zopet tresla. Ni se pa zmenil za Džunovo in EHe/ryjevo prigovarjanje, na; ostane v postelji. Tresel se je v svoji suknji, čeprav nd bilo mrzlo, ko je hitei po 87. ulici proti podzemni železnici na Broadway. da bi se odipeljaj na policijsko centralo.
Etierv je sedel pri oknu io zri za njim, kako odhaja.
Miza je bila polna posode. Džuna je držal v roki skodelico in upira- svoje ciganske oči na EHervja na dirugem koncu sobe. Stal je nepremično, znal je pa tudi hoditi tiho kakor mačka.
— Džuno! — je zakMcaJ Elierv, ne da bi se obrnil.
Džuno je hitro skočil k oknu.
— Džuno, govori kaj z meno:!
— Jaz da bi govoril z vami?
— Da.
— Kaj pa?
— Kar hočeš, to ni važno. ShŠad hočem človeški glas, tvoj glas.
Črne oči so se zaiskrile. — Vas in očeta Oueena nekaj teži. Kaj če bi vama pripravil za večerjo pečeno piško? MisKm. da ie ta knjiga, ki ste mi jo posodili, Moby Dickova knjiga o kitu, zelo lepa. To ni kakor ...
— Ni. Džuno.
— To ni kakor ta Horatio Algens in podobne reči. Nekatere stvari sem pa le preskočil. Škoda, da ni zdaj nogometne sezone. Rad bi videl Mabel Ru-tha. kako bi jih nakresai. Zakaj pa ničesar ne ukrenete, da bi nehal vaš oče kasijatf? Potrebujemo novo električno žarnico, stara je že obrabljena.
Elierv se je nasmehnil in potegnil slugo za roko k oknu. — Džuno. dragi fant, v tvo>i družbi se počutim zelo dobro. Ali si slišal, kako sem govoril včeraj z očetom o obeh umorih?
— Da, — je pritrd-jl Džuna.
— Povej mi, kaj rmskš ti o tem?
— Kaj mislim jaz? — Sluga ga je debelo pogiedal
— Da.
— Jaz mislim, da ga boste prijeli. Videti je bilo, da je izgovoril te besede s ponosom
— Zares? — Ellery je pogladil Džu-no po tenkih rebrih. — Mak> zrediti bi se moral, fant, — je dejal. — Nogomet ta bo storil dobro... Ti si torej prepričan, da ga bom izsledil? Morda si tudi slišal, ko sem dejal — no. da doslej še nisem imel posebne sreče.
Džuna se je zasmejal. — Saj ste se samo norčevali, kaj ne?
— Nikakor ne!
Slugi so se zaiskrile oči. — Kaj že obupa vate?
— Kaj še!
— Saj tudi ne morete. Naše moštvo je igralo predvčerajšnjim in v zadnjem čemur e so zmagaM nad nami s 14:0. Mi pa nismo obupali in v zadnjem hipu smo nasprotnika še nakresa-li. Lahko si mislite, kako jih je to jeziio.
— Kaj misliš, da bi mogel storiti, Džuno? Povej najbolje, kar veš. — Elierv se ni več smejal.
Džuna ni takoj odgovoril. Stisnil je ustnice in se gioboko zamislil. Po daljšem molku je pa odgovoril jasno:
— Jajca.
— Kaj? — se je začudil E!lery. Kazalo ie, da se Džuna norčuje iz
samega sebe. — O jajcih govorim. Davi sem kuhal vašemu ^četu jajca. Paziti moram, kad^r kuham jajca njemu, ker je zelo izbirčen in ima občutljiv jezik. Skuhal sem jih pretrdo. Zato sem jih vrgel proč in začel kuhati crniga." D nt ga sem skuhal prav. — Pomembno se ie ozrl na EHervja.
Elierv se je zasmejal. — Vidim, da okolica slabo vpliva nate. Od mene si prevzel alegorični načn izražanja. Džuno. to je sijajna in plodna misel, bogme, to je imenitna misel! Začeti vse znova, a? — Planil je pokonci. — Vsi ciganski bogovi so mi priča, da je to imeniten nasvet.
MUVAJMO IUG0SLAVI.K1
Kraljevska svatba
v Londonu
Danes sta se poročila v sin angleškega kralja in
Danes se ie poročil v Londonu najmlajši sin angleškega kralja vojvoda Kentski z grško princeso Marino. Poročne svečanosti so se pričele že včeraj z velikim dvornim plesom in z raznimi prireditvami, namenjenimi v prvi vrsti članom vladarskih rodbin, ki so se zbrali v Londonu, da prisostvujejo kraljevski svatbi. Vsi londonski hoteli so polni gostov, na ulicah je vse živo, saj je prispelo v mesto nad 1,000.000 gostov. V torek so imeli generalno skušnjo za povorko in ceremonije v cerkvi.
Kralj je potrdil po dvorni etiketi priprave za poroko, potem so pa uradno objavili spored poročnih svečanosti. Princ in princesa sta se poročila ob 11. dopoldne v wes:m:nsterski opatiji- Poročila sta in nadškofa canterburiški m yorški. V cerkvi so bili tudi predstavniki grške pravoslavne cerkve. Princesa Marina je prišla v cerkev z angleškim prestolonaslednikom. Pri velikih cerkvenih vratih jo je sprejel drjakon westminsterske kapele. Skozi ista vrata sta vstopila v cerkev pred nevesto angleški kralj in kraljica. Od vrat je odšla nevesta v procesiji pred glavni oltar. V procesiji sta prepevala kraljevski pevski Zbor in pevski zt>or west-minsterske opatije nalašč v ta namen vložene pesmi. Ko -"e prišla procesija na določeni kraj. je dijakon opatije preČi-tal prvi del poročnega obreda, potem .ie pa canteburvski nadškof opravil poročne obrede. 2enin in nevesta sta podpisala izjavo o poroki, ta čas so pa na cerkvenih orglah zaigrali državno himno. Tz cerkve sta se mlada poročen ca odpeljala v Buckmghamsko palačo, kjer ju je poročH po obredih grške pravoslavne cerkve grški ^kof v Londonu.
Dva svečana banketa
Po poročnih svečanostih sta bila po-ročenca v kraljevski palači na poročni gostiji, ki so se je udeležil: rudi kralj in kraljica, prinčevi bratje, sorodniki princese Marine in vojvode Kentskega in drugi visoki gostje, čijih število je bilo točno določano. Po gostiji sta se mlada poročenca odpeljala na ženito-vanjsko potovanje. V zvezi s kraljevsko poroko je bilo pripravljenih več drugih svečanosti. Kralj in kraljica sta priredila pred poroko dva svečana banketa, prvi ie bil v ponedeljek v kraljevskem dvorcu, kjer je bilo zbranih okrog 800 gostov, med njimi tudi danski kraljevski par. Drugi banket k bil danes, ko so pokazali gostom nevestina in ženinova poročna darila. Krasna darila bodo razstavljena več dni. da si jih bodo lahko ljudje proti nizki odškodnini ogledali. Dohodki od vstopnine bodo porabljeni  v dobrodelne namene.
Mesta pri oknih po 5750 Din
Izmed kraljevskih povabljencev so prisostvovali poročnim obredom Nj. Vis. knez namestnik Pavle, njegova soproga princesa Olga, danski kraljevski par, veliki vojvoda Kiril in njegova soproga, princ Jurij grški, princ Val-demar danski, princesa Marija grška, princesa Viktorija itd. Zanimanje Lon-
Narodna
tisk arna
LJUBLJANA
strojepisni pouk
lesetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni te-i čaji od 6. do %8. in od do 9. ure. Učna ura 2 Din. Pouk se prične 4. decembra. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15.
Trenchoati
usnjeni   -»uknjiči    to najbolj«, aalftrp prt
PRESKERJL. LJUBLJANA. Sv. Petra c 14
ŽENTTVE   EN MOŽITVE
vseh slojev posreduje najvest-nejče. razpošilja informativne prospekte najdiskretnitje proti predplačilu deset dinarjev v poštnih znamkah: REZOR. zavod za ^klepanje zakonov. Za-gr»»i»-j>ošt?i S SS04.
MANJŠA TRGOVTVA
z galanterijo in perilom v Ljubljani na prometni točki zaradi družinskih razmer takoj naprodaj   Naslov v upravi
• ST crv    NSno cin 'rt r»n1
ROČNI VOZIČEK
Štirikolesni  prodam. Društvena ulica 27   Moste 3505
ŽHLOVBNSKI FANT kmečki posestnik na Dol en j-skettn, izredno simpatičen, zdrav, z lepim gospodarstvom, želi poročiti slovenske dekle prem ozn: h staršev, a premože njem in doto. Ponudbe zanesljivo diskretno na vREZOR«. zavod za sklepanje zakonov Zagreb - poŠta S
IVAN MAGDIC
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča
za   idočo sezono 3333
opatiji najmlajši grška princesa Marina
dončanov za kraljevsko svatbo je bilo izredno veliko. Ob ulicah, po katerih se je pomikala poročna povorka, so zgradili posebne tribune in boljša mesta so plačevali celo po 7 funtov šterlingov aii v našem denarju okrog 1600 Din. Mesta pri oknih privatnih hiš, od koder se je dobro videla povorka, so pa plačevali celo po 25 funtov šterlingov ali v našem denarju 5750 Din.
Osem nevestinih družic
Princesa Marina je imela osem družic in sicer princeso Julijano nizozemsko, grško princeso Ireno, grško princeso Katarino, rusko veliko vojvodinjo Kiro. princeso Elizabe-to voršlko. grško princeso Evgenijo. ladv Iris Mounta-natten in lady Mary Cambridge. Zadnji dve sta sorodnici angleške kralj-evske dvojice, princesa Elizabeta je pa vnukinja angleškega kralja, hči vojvode yorškega. brata vojvode Kentskega. Ce se angleški prestolonaslednik ne oženi in če ne bo imel otrok, ali če princesa Marina ne bo imela moških potomcev, bo ona sledila Waleškemu princu na prestohL Odbor za priprave poročnih svečanosti je odredil, da se je pomikala poročna povorka po večini glavnih londonskih ulic, da jo je videlo čim več
Mri kraljevske povorke
Poročni obredi so se pričeli v west-minsterski katedrali ob 11. Ženin je prispel v katedralo štiri minute prej, nevesta pa dve minuti za njim. V osmih minutah so prispele pred vrata katedrale štiri kraljevske povorke V prvi povorki so bile štiri kočije. Ta je zapustila Buckmghamsko pLlačo ob 10.36. V prvi kočiji sta sedela angleški kralj in kraljica z danskim princem. V drugi kočiji so sedeli norveški kralj s kraljico in danski kralj s kraljico, v tretji bivši grški kralj Jurij, Nj. Vis. p rinc-na mestnik Pavle, nevestina mati kraljica Elizabeta in grški princ Nikolaj. Povorko je spremljala eskorta kraljevske telesne garde. V četrti kočiji so se peljali tem suverenom dodeljeni visoki dostojanstveniki.
Druga je bila povorka vojvode Kentskega, nazvana uradno po ceremonijam lorda Chamberlaina »Nj. kraljevsko vi-sočanstvo ženin«. Ta povorka je zapustila palačo St. James ob 10.44 v spremstvu konjeniškega eskadrona kraljevske garde. Ženina sta spremljala vojvoda Yorški in princ Waleški.
Tretja povorka »Nj. kraljevskega vi-socanstva neveste« je zapustila Buckmghamsko palačo ob 10.46. Princeso Marino je spremljal njen oče. grški princ Nikolaj, z dvema dvornima damama m adjutantom. Pred katedralo so prispeli ob 10-58. kjer jih je sprejel dekan katedrale .nevesti so se pa pridružile družice. Visoki svatje so morali biti zbrani v katedrali ob 10.15 na svojih mestih. Pred angleškim kraljevskim parom so stopali dvorni maršal, ceremonijal, nadzornik kraljevskega doma in kraljevski zakladničar. Prihod ženina in neveste so oznanile fanfare.
Poročna darila
Poročna darila so vredna več milijonov. Njihova prava vrednost bo znana šele, ko bodo razstavljena. Obenem je pa pokrenjena akcija, da se za poročni dar visokima poročencema zgradi bolnica, ki bo nosila ime vojvode Kentskega. V ta namen so zbrali Angleži že nad 26.000* funtov šterlingov. Princesa Marina je prejela zelo mnogo poročnih daril. Vse de-žele britanskega imperija in kolonije rer mnoge tuje države so poslale ženinu in nevesti bogata poročna darila. Poleg tega s*a dobila krasna darila tudi od predstavnikov vojske in mornarice. Veliko pozornost je vzbudilo poročno darilo londonskega župana. To darilo je izbral ženin sam. To so štirje dragoceni krožniki, preje last vojvode Cumberlandskega, na katerih je vrezan vojvodin grb. Krožniki so bili izdelani leta 1806. Poleg teh je podaril London ženmu in nevesti še štiri ovalne krožnike iz leta 1783. Vsi krožniki so srebrni.
Veletrgovci. občinsski svetovalci in bankirji londonskega Citv so podarili ženinu dragoceno, z demanti okrašeno tiaro ter umetniško okrašen srebrn krožnik. Princesa Marina je bila zlasti vesela demantev na tiari. Poročna darila so poslale tudi rrmog^ organizacije, društva Tn ustanove. V torek sta ženin in nevesta ves dan spreemala deputaciie. ki so jima prihajale čestitat ter prinašale poročna darila. Angleška mornarica je poslala zaročencema dragocen, redek čajni servis. Namestnik londonskega škofa je podaril nevesti v imenu anglikanskih cerkvenih usianov umetniško izdelano sliko zaščitnika Anglije sv. Jurija. Slika je okrašena z demanti in je kopija bizantinske ikone iz 15. stoletja. Tudi poslaniki v Londonu so tudi izročili ženinu in nevesti v imenu 54 držav krasno poročno darilo. Vseh poročnih daril je toliko, da bi zavzelo preveč prostora, če bi jih hoteli samo našteti.
Zadrega angleških abstinentov
Angleška protialkoholna liga je prišla te dni v hudo stisko, članstvo se je razdelilo v dva tabora, desni in levi. Enotnega naziranja v organizaciji glede aJkoholnih pi.ač je bilo konec. Vzrok tega dogmatičnega spora so bile priprave za poroko kraljevskega princa, ki jo je hotela protialkoholna liga proslaviti s sijajnim banketom. Program je bil že določen in vabila razposlana, ko je naenkrat vrv-1 sovražnik opojnih pijač med članstvo Eridino jabolko razdora. Zastavil si je vpraašnje, ali se da nazdraviti kralju in njegovi rodbini ob tej svečani priliki tudi z vodo? Ali b: ne pomen;alo to kršitve etikete, ali celo žalitve kralja samega in njegovega vladarskega doma?
Komaj je izrekel te besede, se je razvnel v protialkoholni ligi hud spor. Nekateri absdnemi so predlagali, da bi lahko izjemoma primešali vodi tudi neka; vina. večina je pa zavzela odločno stališče proti predlogu, da tu božjo kapljico krstili. Predsednik lige ni videl drugega izhoda, kakor da vpraša kralja samega za svet. In angleški kralj je gentiemensko presekal vozel, ki je bil zadrgnil skrbno grlo predsednika abstinentov Ma:hewsa. Predsednik si je globoko oddahnil, ko je na zborovanju lige prečkal brzojavko, ki v nji kraljev osebni tajnik sporoča predsedniku lige. da kralj dovoljuje na-pivati mu z vodo. Tako so se duhovi zaenkrat pomirili, angleški abstinenti bodo pa praznovali današnjo poroko kraljevskega princa ob vodi.
I* Maribora
— Veličastna proslava 1. decembra. Obmejni Maribor bo tudi letos dostojno proslavil praznik Zedinjenja, ki bo sveta prisega vdanosti in vroče ljubezni do našega novega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II Proslava sicer ne bo tako bučna kot druga leta, kljub temu pa bo pravi odraz duSe obmejnega prebivalstva. Vse mesto se bo 1. decembra praznično odelo v državne trobojnice, ki pa bodo v znak nezmanjšane žalosti še zavite v črnino. Soseda bo na državni praznik delo povsod počivalo. Dopoldne se bodo v vseh mariborskih cerkvah vršile cerkvene svečanosti. Zvečer bo po mestu svečana baklada. Po veličastni povorki se bo vršila v >Unionucvelika proslava zedinjenja, ki jo priredi Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru. Na sporedu so poleg slavnostnega govora razne točke najboljšfh mariborskih pevskih društev, godb in odličnih solistov, ves spored pa bodo prepletale številne recitacije, sokolske organizacije bodo na drtavni praznik položile ustmene in pismene prisege neomajne zvestobe svojemu ljubljenemu vladarju, prav tako bodo prisegli tudi člani Narodne odbrane. Poleg tega pa bo na praznik zedinjenja prirejena velfka socijalna akcija ^Sokolskih src«.
— Prva operna premijera leto&nje so-zone. Na državni praznik ob 20. bo premijera opere »Urh. grof Celjski*, ki spada med najboljša Parmova dela večjega stila. Ob koncu decembra poteče 10 let od smrti U»ga tu*r" za mariborske kulturne razmere rafi.o va?lužnega moža ter bo ta premijera posvečena njegovemu spominu. Delo odlikuje pestra melodika, orkester zveni v Parmovi instrumentaciji polno. .Urna* pripravljata režiser Skrbinšek in kapelnfk Herzog, insceniral ga je ini. arh Stupica. Zasedba: Marjetica — Udovičeva. Jera, gospodinja pri Pongarju — Zamejič-Kovi-čeva in Urh — Neralič kot gosta, romar ra glasnik — Pavle Kovic, Ivan — Sancin. Valentin — Medven, župan Pengar — Gorinšek
— Obsojen, ker je okradel svojega botra. Ludvik Malačič, 261etni hlapec, je slnžii pri posestniku Aleksandru Kolofi-varju v Ivanovcih Kritičnega dne je osumljenec opazil, da botra ln njegove družine ni doma. Izrabil je priliko in poiskal ključ od hišnih vrat Nepridiprav je vlomil v omaro ter ukradel svojemu botru in dobrotniku moško obleko, par čevljev, zlat prstan, nekaj dni gre obleke in 200 Din gotovine. Nato si je od soseda izposodil ko-Ift ter se odpeljal v Mursko Soboto, kjer ie lotel ukradene predmete prodati Končno je vendarle doletela zaslužena ka-7ej.. Obtoženec, ki fe okradel svojega botra in mu s tatvino poplačal dobroto, je bil obsojen na 5 mesecev strnete« zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti
— Sprememba v avtobusnem predmetu.
Občinstvo opozarjamo, da se je vozni red proge Maribor — Melje — Sv. Peter spremenil v toliko, da so sedaj odhodi z Glavnega trga ob 6.45, 7.45, 11.10, 13.45 in 17. Tako ima sedaj uradništvo in delavstvo vseh tovarn priliko poslužiti se avtobusa v obeh smereh.
— Življenjski jubilej mariborskega obrtnika. Danes slavi priljubljeni mariborski slaščičar g. Ivan Pelikan 801etnico rojstva in SOletnico samostojne obrti. Slavlje-nec je bil 2S let okrajni predstojnik in je bil za mnoge zasluge odlikovan z redom Sv. Save 4. stopnje Jubilantu naše iskrene čestitke!
— Avstrijski emigrant okradel svoje tovariše. Med avstrijskimi hitlerjevskiml emigranti v Varaždinu je bil tudi neki Jo-sef Stadler iz Gradca, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine in tik pred izbruhom vstaje je presedel deset mesecev Ječe. Stadler je minuli teden vlomil v pisarno vodstva tabora v Varaždinu in odnesel 15.000 Din. Nato je najel taksi in se odpeljal v Maribor z namenom, da pobeerne čez mejo. Ker se mu to ni posrečilo, se je vrnil v Maribor, kjer je v družbi veselih ljubic krokal dve noči. Policija ga Je zalotila prav hipu. ko je zalival družbo s šampanjcem Mariborska policija ga je odpravila v Varaždin. Pri njem so našli samo še 1500 Din, vse drugo je zapravil. Zdaj so ga izročili sodišču, po prestani kazni bo pa izgnan v Avstrijo.
Inserirajte v »Slovenskem Narodu"
Urejuje Jo»p Zkipančic   — Z« »Narodno  nekamo«: Fran Jercršek.  -   Za upravo m msctitoi de' lista- Oto»» Chrsrnt
V*
I m ii j h«   M n