St. 6.
V Gorici, dne 9. fejbmarja 1894
Tecaj XXIV.
„ S o 6 a "
izhnja vsak petefc o poldne in velja s prj-lojiama „Prlmarec" iu ..Gospodarskf
List" vreil pa poSti prejemana ali v lio-riri na tlom poSiljana:
vse leto .... trlil. H(l, pol leta .... T -2-H), velrt leta.....HO.
7.ii tuje dezete tnliko ve.', kolikor je vcrjii posluina.
Itclavi-eni in drujrim manj ptvinuznim novto narornikom naro'nino miiawo, ako »e oj:lase pri upravniilvu,
„Prfi»v?rac" izbaja. vsikih li ilnij oh *m>m z neraviiinii I'uepar) „Socifiituf" Stevilkami.
f,a«spo<arshf Li»l" izbaja in se prila-Ipi v.-ak nies*;i! v nbscjfu H»t>tranij. Kadar je v petti praznik, izidejo \Uli zc v fetrlek.
SOÈA
(Izdaja za dezelo)
Oznanlla
iu „poslanicea plaCujejo sc- za Stiristopno pelit-vrsto:
8 kr., Le se liskajo 1 kral,
1   «    ,   ,      .      8    ,
«...     ,  ' n   ,
VeCkrat — po pogodbi. Za vefje Cvke po prosloru.
Poeamii'.ne glevilkc dobivajo se v lo-bakarnab v Nunski ulici in v Solski ulici, y Trslu pri Lavrcnticu nasproti vel vo-jaSnicc in pri I'ipanu v ulici route dclla Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiljajo naj se urcdniSlvu, na-rofuinn in reklainacijo pa uprnvniSLvu ,,Soce". — NeplaiSanib pisom ureilnttlvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vrncajo.
UrednWvo in tipravniftw je v Mar-zinijevi bisi, Vi;i del Mercnto St, 12, II.
Nezaupnica grofu Hohcnwartu.
Iz Ljubljana d/.v. dt>pi-i.
Xai'i kiurtjo, |wsobiio srort'iijski, so mo/.jo odkrito-tvur/.t ZIMCUJa, mozjr, ki <r dr/r ti ..'.i. kar -o Z.i pravo -pu/.iiiili. Njiin ni>o pniillMji'U"' IM'/.IH' politico spiel kr ill zvijat'r iti zatoivj fuds r.^ finti »»<• niore;n. kako da iit-k »li-ri -iovrn-ki pfi-l.im'i scdaj ii.ikr.it ho-dijo / na-pnitsitki uasr- katoliske \ere in slo-vrn-kr luriMnu-ti. ''•• j«* lib«T.iii/i'iii iii'V.m'ii iui-j ti.trudnt.-ii in iu-i v»ri. mi-lijo gotvnj-ki kmctjr. ga mM >'ovrii-kt pisS.iin'i nr inorrjn in in* »nit'in p.tdpir.di. Saravno jr. d.i ti go-rnn-ki MiMjr lii-ii v.c nuvli iuieii /.uipanja v gruta Uoheim.irta, ko jr pin la] roko l«>vi-r-ar'j»'Mi. in ko! r,!•>/;•' >«» pi hidi hutcli ja-isu p«iv«-d.di, da inn v< i   in* /aupajt.
iV'ic: i\i-a >n />> piihaj.ilf z (Jojvsij--kt'r'-t in»v i*»'. d.i ^«>[*!t;-ki km*!;** ncka.j jtri-pravljajn, k.ir niiit jHi-IaiifMii pa lildi vladi ne h>»b> prav po volii, Tudi v na^ili kmi--•¦fva!»\»»'Ji kti^iU -•• ji- innr.do IK'kaj taki'jra
•  ii.lils, kajtt liuhlljalt-ki ..Stuvnin" je /•¦ za I'.otiflirm '-pti/uat. -v.iriti •'Vnjf .-nini^ljcnikc pit itriicnj-k* in. da n.i] iiikar in* pndpi-Mpjt) ^i*fif!i ii*'-/aitpiiii c. liiivori -•», t'a .-¦«• ji« tudi m Ciiri'njhkt'iu ndp«».sS.du vm" pi^/in, v ka-{•rili  m- p«i/ivt!«']n  /.ia«.ti  dultnviiiki,  «l,i  n.ij
• ivira|i» v-akw apitati.i* pn»!i yvoin llnlifti-waitn. Ut.toit' ji- tudi /(UMiila d(i!i(i\:"»'!lia s li.ni (i<i:!i v-.c tii»»r'«'''«' ^tuiiia, ku -••* je ^'iiviiiilo, da v-»- nt.an.rr pfi.!i jfif»!n HiiIh-h-v,aitn jr dra> uapi'i'dti" 'tr.iuk*'. Ocui'iiili pa tiiiir.titin, da ]»'• pfi-!rdujr piipuimaiia iini--iiov.ui". Na^a napfr-ina Iranka ni liil.i ni>' itiaiij pr* sr-Himmm, ku jr priikrat sli^ila, d,i im ti'ini'fij'.ko ¦.•¦ nrfctij prspra\i[a, kakor ktaiH*rv»itvna. <V hoirmu rf>sni«.'.> j»i-;;tN nio-taiiMi rr«"i, da nitu.i ;-rnf Huin'iiuad tn<»j kianj-i-kitui napri'drijaki do-ti iik.tttj piivi^'Utcv iwjtt ns» j kraiij^kitui koi»-rrv.div< i in l.ihkn ,-i mi-s.'.iEiHi,da jr Irju raviiotakourpim»!jniibiln,da imajn uon-nj'skt kmrfj* Jak<i ittaio pnjnia /a spra\!iivt» koaHtijskti pniitiko.
I'uwdali {»a nmraiiHi tmli pr; 1<j ]»ri-Itki, da tudi v kftiisorvafiviinij ialforii tsist• \y\ /:tdo\i>!jni s koaltrijsko politiko .vrofa ll«iltr-tiv,arla. S!ii;ui m» sc zr ^rmtrrtja kaj n^tri -jfiasovi prf.fi zr<A'ii II(;)iriiu-ar!i!. jrovnri m' rrln, da st; jr v k.'itoli^krrn politi^tirin dni.V.vu ¦?.«' prrdtn^iSa ns'/aiipiiira^rnfti iidhni
\\::|'ttl.
a!i >>>
y> v.-aj nt>:iia   pn
iti.  Ka-
zuaf  \m'   nf-/aiiiiVi»Sjiii
IHftiik    Kllllt   jr   p. pofrla/.ifi.
nkra.jiji uLtv.tr r.ido\t;t^i v- pa fndi •Irial ita vs. krip:j(. di In *v iir/;nipii!ta ;.T»tt'M Hull. i.Vvattu pMpt'niU I'r-riitu* >l je pri/adrvai, da l-i ianlr;, kdu rs {<» Mt-zaup-linn >i.i-al. l»a hi w*»-p'»d (ikrajni ^!.»var \-r drirr'.. pu-lr- >• t.iko ;.'<»!•< t'it'..-.f:t» npravijat. ka-k»>r jr zaslndova! tizrnrifrljt- tr ni'/aiipnirc. hi hilo Ir zrlrti.
Ta nlviir jr hila pri>!a v kr.in,;>kriii dr-Zrairni ;:Jinni v ruz/ovnr in tuk.ij sr jr z v>«» ja>im:-tjo pokaxalo. kiuiin jr v kori^t po-iilika. katrru s<-d:i| tira ^n»f Utdirnwarl in itrkafrri dntp .>k(vrn^ki pi»>!attri. Vrstr. kdo sr jr pcitrpnif za okrajftv^a 'r':avarja, ki jo drla! za profa HuhmwarUi' Xikdo dru^'i ka-kcir nrtnskiitar p>.-pod Lurkmarin. prnlsrdnik krasijskr nhrtnr dnizhr. Ta i,'o>pt»(3 jr narav-:»u>t trdil, da jr hila dolznost nkrajne;ra '/!a-vaija, drlati proti nrzaupnioi ^rofa Holirit-^arta. Cr sc ^ospud Liukmann pot«vujr za r*r<*fa Hoiirmvarfa. putriu jr paf-jasno. konm jr v korist koalioija: iiriuskim libcrulrcin in pa v^likim kapitalislimi.
Vsa prizadrvanja. da hi prrprrrili nr-zaupnu-ii. tistala so h'rrz vspeiia. Tr dni se jr odposJaia nrzaupnica ^rofu ilohriiwartn in priottf-il jo jr ..Slovenski Narod". Ta nrza-ispnira slove:
Vijokorodni gospod grof! Ko srno podpisaui pri poslednji drtav-nozboreki volitvi dali Vain, visokorodni jmsp. ^rof» svojo glasovr, hili snio prepriCani, da hoilrtf vsled ve'ikejra upliva Svojrga v vsakem oziru vodelt zastopati potrebc in konsti Svojih voliicev in da bodete caradi tc?a ostali' ?. nsirai v noprcstani tlotiki.
. . \sl. na5a ntuIa se^ ?-a'i ni obislinila, kajti niti jedenkrat ni se Vain zdrlo vredno, prrdslaviti se Svojim volilceni, da izvoste nji-hove zelje in potrcbe.
Saj pa smo zato, slodeC pazljivo vsemu VaSemu dr^avnozborskemu dclovanju, na svojo zalost opazili, da niti jedenkrat niste povzdignili glasu bodisi za gmotne, bodisi za
Vslrd tr/a ifiiievalo jr zanpanjc nassr i|o V.is, visokorodni ^rospnd j.'i-of, in nmralo sr jr popolnonm omajati, ko sic sfopili /. vso odlofiiostjo v hoj proti pra\iriii volilni rr-loniii \<ui(a TaafVra in tako pripomo^'li na vladno knnilo iirmski Irvici,
To Vase lavnaiijr privrlo lias jr do prrpriraiija. da ri.tr nikdar iiurli si'ra za -lovriivkr svojr volllrr, in krr zrliino, da so inrj naiui risfi rarimi, izjavljanio, da tudi mi vrr /allpaiija  dit  Vas illirli  lie UliU'rillii.
Z iiajodliriirjtiiii ^poslovaiijrm (Slrvli \\1 podpisov volilnih mo/,   iz   vado\lji-ikiya nkraja).
I'lilrisi >!ru, dtil^'a vrsla podpKov naj-odlirnrjiili jturriiji-kili inn/, zupanov in oh-rin>kili ndlmrniknv. Mi llr vrino, kaj srdaj >tori ^rol". Najlirz >in hodo njr^nvi jirijatrlji pl-iV'i'varjali. da naj sr oM.un.,' Ori, saj 'jra ni \olil Ir radovlji^ki okraj. Nadrjamo s>- pa, da v dni^ili ^'ori'iij-kili okiajili hiv.ijo prav tako milium liaiudni iiio/jr, kakor \ radovljl^kriu. ki sr tudi o^'Iasr, ako hodr jri-ol' lloliriiwarl iinrl tako drbrio ko/<». da hi lo nrzaiipnirn -pravil v svojr mizmrr ali jo pa viyrl v kos.
nh zadnjili dr/.i\nozhorskili volilvah so ^a holrli kandiilovali lirkatri'i njr^nvi piijalrlji v l,;ul.ljaiii. On pa tr kandidiiliirr ni liolr'l, krr jr :disil, da ladikalnrjsi rlrnirnli uiso vanj in hi Imrj nr hil jrdno^lasiio voljni. Srdaj s- je la narodiii iMilikaliznii odloriio poka/al proti rj'ofu llolii'iiwarlii  na Uorriij-
' k< III    ill  i"r jr  inn/,   kolirk.ij   do:-,]rdrll,    llioia
iz i-tili uzrokov, iz Kalrrilt so jr odpovnlal kandiiladiii v hjuhljani, odlo/iti s\oj ^orrnjski iiiandai. Srdaj jr jasiio, ila jako' M'lik drl ^oirnj^kil:   volilirv   niiiia \n\ zaupanja  vaiij.
i'.r o^!rdiijrn:o iir/.aupnico, kafi'i'it so ^orriiJNki »no/jr podpirali, nas posrhno to vrsrli, da iia^rla-ajo, da jr Tanllrjrva volilna ivl'oi'jiia hila pravirna. Dosnlaj so vnluo na^i prijairlji koalirijr sr na to skiu'rvali. da hi s TaalVrjrvo volilno rrloi'ini) hil iwkako pri-kraj-'an v svojili pravivali kinrtski stan. Srdaj pa viditr, da v nasriu kiurlskrin Ijnd-sfvu vlada vrr drniokraliskrra dulia. m»ro v iinso;.'ili nasili politikili. Tako so sr i/.rrkli odliV-ui kinrtski mo/aki iz okraja, v katnvtn jr skoraj najvrr drlavrov. in ti niozjo s*» n-pajo odior-no povrdati. da ji; po njili iniirnju pravirno, da hi drlavci volili za dr'zavni zhor, in to v isli skupini kakor ilrujii volilri. Ta izjava |;oii'nj«kib nir z jo forrj ndloiVn prolrsl pr.di trinil, da hi sr ;.. v hodorr drlavri -inatraii v politirnrni oziru za urkak infrrijo-vi si .-loj.
Vrsr!o jr pa tudi. da jr fa nrzaupnica iz-l.t iz mroda s.uuiv'a. da \idno poslaja narod tnliko polilicno zr.l, da laliko hodr sain oillocrval o svoji osodi. To lias ti in bnlj vr-M-!i. krr siuo ju-rpric.tni. «i;t narod sa: no zrrlnu prrmiarku -\ojih uarodnili koristij „a-pr.oi ]ui lias zoprl >!o^o in odrinr vsr. ki v narodiu'iu razporu isrrjo svojih koristij.
KoaliGija v kranjskcm dozdncm zhom.
V Lj>fUj,r„i <l„r .y/. j.iu.  !SUt.
Nrki tukaj^njili viadnili kiniavccv, ali Ixjljr rn'rno .rlasfikarjov", katrro iinr se jili jr hilo priirio vslrd uokr^a jjovora }:o?poda j)o-slam-a Krrsnika. ki jr prod drvefinii lrfi v drzrhiiMii zhom t'laslifnosl priporofal, .so jo nrdavno izjavil, da razmrrr zalitrvajo, da sr tudi na Kraiijskom zdru/.ijo v>i zinrrni rlrnirnli proti radikabno. Ta moz so zo tudi iwkaj casa poilriuv trudi. <la hi dosejrel zdru-zonjo fob zmornili rloinontov. Vso pa niori na to, da so na Kranjskcm probivalstvo zazihljo v naroiincm oziru v neko spanjo, da bodo poteni laliko noinskularji gospodarili, kakor bodo hotcli.
Koliko daloc jo zo zhlizanjo zinornih clomontov, no vein povodali in so tudi raz-moro somtortja jako preminjajo. Nehote pri-Jiajajo na dan vazna vprasanj... o katerih jo sodolovanje nomskutarjev in tudi najziricrnoj-sih Slovencov nemopoCe. Da ni taeih vpraSanj, smemo hiti propricaui, da hi koalioija 7.0 hila dosti holje naprodovala. nejro jo tako. Posohno tisli gospodje, ki na Dunnjn liodijo s Plonor-jem, bi se tudi v Ljuhljani no mogli izojrniti, da ne bi hodili z baronom Sehwoglom. Inte-resi kmetskega prchivalstva se promaio vjc-majo z interest zastopnikov nekega posestva oziroma vclike industrije, da bi mo|?li hoditi vkupe po drni in slrni.
Tako se pa dosedaj  ni nioglo ntrdili
skupno postopdi. Sovoda nokalori od vlado j odvisui poslanci in pa fisti, ki mislijo, da so brcz vladno pouiooi nicosar dosoM no. via, ali pa od vlado kaj pnoakujojn, Ac vodiio po vsoj r.ili silijo v koal'cijo iu glrdajo, kako hi vanjo zuiuolali tudi drugo. I'olog toga so pa soniloV-tja ludi uriuski poslauci posohno za kulisaiiii kazojo jako prijazuo slovriiskim zastopuikoin, Najvor pa mnogr noodlociio poslani-o od-ganju od koalioijo noko gihanjo, ki m> jo za-r-rlo proti groin llolioiiwaiiu na (loionjskoiii,
Oil uoko strani so jo naiiuvo sprozila inisol, ita so tonni vodju kranjskih Hlovonoov no posljo nozaiipnica, kar so ilosoilaj ,V> ni nikdar spomnil svojih volilcovin jopologlogasko-val v drzaviioiu zlioru koalioijo, s katoro so ulnli iiemstvo v Avslriji (irof hi hil nozaup-iiico dohil, cr ludi so iz l.jiibljano sla pisinii na gorrnjsko zaiipuiko koiisrrvativuo slranko, da naj so nr rujo proti llolionwarlu, kor to hi korislilo Ir naprodiijakom, Miiogini mozoiii na Iviaiijskrin ni wo uarodnili koristij mar, ako gro za lo, da sr zaiisiuYa prilozi ilrugi slianki, Vzlir vsnuu Inuu prizadovaujii hi m> nrzaupnica no hila posrorila, da ni radovljiski okrajui glavar porahil vsoga vpliva, via si' to proproci, Narocil jr la gospmlcrlo zuiidarjoin, naj povprasujojo, kdo jr doliciio iiozanpnico s.^lavil.
Vsak poslanoc so sodaj lioji, da lii ludi njoi-a kaj tako in>vrrdiirga no zadrlo, ako hi zarrl ociluo hoditi z iiriiihkiilarji, Tudi nasi kiiioljo zaioujajo mislili in knzo so, da so lilizaiuo casu, ko lie hodo uohoiio drilslvo v l.juhljaiii odlocrvalo kdo naj kandidujr. /a vlruzrga por^lanva hi pa ludi okrajno glavar-slvo lie porahilo lako vsoga upliva, kakor za rrofa llolirnwaila, zato si niarsikdo luisli, ¦•   jr ptvviiliiosl potrohua.
V   ucorajsnji soji so jo prvi pot iinrlo pokazali. v koliko jo zo naprodovala idoja koalioijo. Na dnovnoin rodii jo hilo vprasanjo
0   prenslroju dozolnoga muzoja.
V   kranjskoui mir/.ojn z»! dolgo ui vso v rodu in posohno v zadnjili lotih so so v do-zrtneni zhoru slisa'.e nvnogo prilozho. I'osohno oduosaji inoj ,,Mnzojskiin druslvoiu" iu kuslo-zom so proooj uozniozni. Mnzojsko drnstvo izdaja jako dohro urodovan list HIzvi?slja", kafori pa no ugaja noiiiskutarjoin, kor je slo-vonski. Kof nokaka konkuronca tonni iislu jo kustos s podporo kranjske hranilnice '\o\ izda-jali nonisko pisanr lisi. „Argo*.
Da so \-\vdc razmoro v muzoju, da bodo zadoscal visoki svoji nalogi, so nokalori slovonski jvoslanoi zaduja lota priganjali, da sr nrrdr razmoro v iniizoju in „Muzejsko ilrustvo" jo izdalo naorl za proustrojbo.
Kratijskiui noinskutarj<'in so jo zdol has la trenulok ugodrii, da privloho niuzoj j)opol-noma v svojo roko. Vrliko hosodo o niuzoju si zo tako prisvajajo, kor jo kranjska hranil-uica procrjsnjo svoto dala za zgradho muzoja. Slabo uiso noniskutarji raounali. l'rav initio jo inanjkalo, da si> jim namon ni jjosrocil. llazmoro v kraiijskom dozolnem zhoru niso has za narodnost posohno. ugodne. Laiiko rc-r-oino, da ^'i v njoni ni moza, ki bi so odlo-coval z narodno oillocnostjo. Laliko je loroj kako drzelui odhor pridobili na svojo stran. Kako si; je to godilo, ne votno, kor nisnio pomrSani v tajnosti dozolnoga odbora. Le to-liko je goiovo, da jo fisti dozolni odbornik, ki jo po inilosti nasih neaiskutarjov zadnji prisol v dozolni odbor, nakrat priscl z nekim nacrtoni o urodbi ninzc-ja, katoromu so vidi, da so ni rodil v mozganih dr. l'apeza, ker h prcvec Iu kaze zvile poleze Hatahovcga Jozefa (baron Schwegla).
Po toi'i nacrln bi se osnovalo novo ..Muzrj.sko d.'uslvo11 pod pokrovileljslvoiii china cosarsko rodbine. Na colu temu drugtvu hi hil kuratorij iz petnajst Clanov, katerih bi pet volilo dru'stvo iz svojo sredo, pet bi jih izbral dc?.eln; odhor izmuj druslvenili clanov,
1   rlana bi odposlal v ta kuratorij se dozolni odhor, 1 pa dezclna vlada, prodsednika in oha podprod^orinika hi iinenoval kurator. Iz-mej poslednjih trch bi moral jeden bivati v Ljuhljani. Tekoce posle hi vodil clan pred-sedsl'va, ki je v Ljuhljani, v zvezi z odposlan-ceina dezoiiie vlado in dczelnoga odbora. Po-krovitelj bi imenoval nmzcjskcga ravnatelja na skujini predlog dczelnoga odbora in ku-ratorija. Kusloze hi pa nastavljal kuratorij iz-mej oseh  z drzavnimi dotacjami.
Muzeju bi se dodal se obrtni oddelek, cemur se paC nic ugovarjaii ne da, le ne-kateti pomisleki bi utegnili biti zaradi pro-stora,  pa temu bi se so niorda dalo odpo-
da so obrlna sokoija nekako zve?,e s c. kr kupciJHkiiu inuzojem na Duiiuju in ohrliu solo, pvirodoznanska sokcija nnj so kakt zdruzi s kinotijsko dniJtho in zgodovinfikf sokoija no pa npojiln h sodnnjlm „MiiRnjHkln drustvoni za KranJKko". Taka prwwnova hi prod vsom s loin priporooa, da je poton upaujo, da ho srodslya za niuzoj povokftnjo zlasli bododrzava juispovala,
Vos uparal iii bil pronoj kninpliclrnn Ako ponuliuicnojo vho proKlodiinio, ho proi vkimh viduo, da hi vluda dohila na nmzo voliko vo»*'ji upliv, Kakor sodaj razinoro Hlnjo ui prirakovali, da bi vlada v kuraloriji oil hrala kako slovonsko noonn mozo, Kuralor h ludi naravuo dohival ini'nnuficijo nil vliulo, k lii so najhrz tudi po njili raviinl. V „inu zojski'in druslvuH sainoui, ki bi hila podlngi vso to orgaiiizucijo, gospodnrili bi pn Noincl '.''Janoriiiii 10 gld. jo pile tuko vlsokii, da )) <losli Slovoucov no prislopilo. Slovonski do inoljiihi so zo lako •provrc olilozoni /, raziiini naroihiiiiti duvki. PomtHlili jo, koliko potrohnji „l)riizl)iisv.(;irilaiuMotoilii',,koi' vluda no po skrhi /a poli'ohuo Hlovonnko Aolo, ltogallnir Slovomi liiiiiaiiiu v ohiliioiu slovilu, Noun" hi \mi; voi*' priHlopilo. Prod vkoiii hi nomsk grajsi\iki goiovo vsi poHluli rluni ilruslvn polog Wm hi pu lirmiilnicii fin imirxlknmi pi'ipoinoglii, da hi mogol poNlall clan dniAlvii /alii laliko ¦/, golovosljo n^'omo, da hi ,,iiui zoJHkoniu dinslvii" NimiicI oillorevali in I svojo soinisljoniko oilposilJHl! v kuralorij. Polon hi hila zo vnfiim v kuraloriji Noinooni za golovljoiia, naj bi tudi dozolni odhor po rahljiil vo.s svoj upliv za Slovonco, kur pn n prirakovali, kor odloriiosl ni liinlnost iinsil doz(!luih oilhoruikof. Noinski kuratorij hi z skrbol, da bi vso nastavljono osobjo v inuzoji hilo nomsko, linoli hi toroj nomski Zi.vod, z kaloroga jo pa dala do^ola jio loliko tisocakov
Koliko hi so poloin v muzoju slorili za znanslvo, noromu proiskavali, za slo vonsko znanslvo goiovo nic, kar lii so pi sicer slorilo, hilo bi se zaracunalo za deli nomskega dulin. Tak muzej bi nam bi! kvar-ljiv v narodnein oziru. Tujei, ki priliajajo i Ljubljano, priliajajo v muzej, in ko bi videl lukaj lako zaveiisce nemstva, bi si paC na pravili iiiulno sliko o de?.eli kranjski.
In kako hlizo smoze hili, da sc bi vsi to tudi posrecilo. V flnauCnein odseku se ji hil ze la nafcrl jodnoglasno vsprejel, ker si jo ondu culila ona moft koalioijske idejo. b ludi ni dvomili, da bi v plonumu bil la prod log vsprejel, da ni dan prod obravnavo „S1 Narod" slvari pojasnil v jako rczkein clanki in poloin v do?.olnom zhoru dr. Ivan Tavcar Nokalori slovonski poslauci se poloin nisc upali glasovali, ki bi ludi sicer glasovali zi prodlog financnoga odsoka. Jcrlen Clanoi financnoga odsoka jo glasoval proti nacrtu drugi je prod glasovaiijom izginil iz dvoranc Tako je prislo, da se je stvar nemskutarjeii izjalovila, in baron Sdiwegel z vsem svojin zavijanjem kot porocevalec ni mogel resil predloge iinancnega odseka.
S lo' pro"' 1* giasovi se je na predion dr. Ivana Tavcarja stvar odlozila do druzegt leta. Z ncniSkulorji so glasovali le stirjc slo-venski poslanoi.
Nemskutarjem se je stvar torej izjalo vila. To je bil prvi poskus koalicije, ki se pt ni obncsel. Toda veseliti se prezgodaj n< smemo. kajti drugi pot se ulegne za kakc stvar pa nekolikoveeomahljivcevdobiti. Prav za prav manjka ic §e stirih glasov, pa imajt goiovo vcCino, v tern slucaju bi bili pa imol veCino, da se le g. Klun ni bil premislil, kei z njim bi bil glasoval ze §e kak kmetski poslanoc. Iz vsega je razvidno, da jo treba naj-vecje previdnosli, Co hoiiemo prepreeiti, dt §e Ncmti podpirani od Slovenccv ne bode gospodovali v obCe.
De^elni zbor.
8. seja dne 8. fchruarja oh 5. uri svtier Scja pricno Se le ob G % Zapisnik prej.
^ajc scje polrjen.  Nekaj  novih poticij izrofi
se  pcticijskemu  odseku,  mod lemi  prosnjt
zupanijc Anhovo za podporo nekej cesti. Na to cila dr. Rojic obsirno  interpc-
lacijo, katero dobc eitatelji na drugem mesti
danasnjega lista.
Dezelni odbornik dr. Pajer predlaga i
imenu odbora, da bi se  preC. g.
zelne gSuhonemice. Predlog sprejme  se so-
Dr. N. Tonkli poroCa v imenu prav-nega odseka o proSnji obcine St. Ferjan, da bi se dve cesti uvrstili met! skladovne, in predlaga, da proSnja naj se prepiisU dezel-ncmu odbora . nalogom, naj popraSa za mnenje okrajni cestni odbor, naj dozene tudi dingo potrebne poizvedbe in potem poroca in stavi svojo predloge v prihodnjem zasedanju.
Dr. Pajer poroca v imenu pravnega odseka o proSnji obcine Marijan in drugih, da bi se cesta od Marijana skozi Morar do S. Lovrenca uvrstila med skladovne. O tej proSnji sklene zbor enako, kakor o gornji.
Poslanee K o c i j a n c i c poroca v imenu petieijskega odseka o proSnji dezelnega singe Andreja Logarjn, za podolitev draginjske priklade in predlaga, naj se prttfnja izrofi dozelnomu odbora z dostavkom, da bi pro-silcu podelil izredno podporo,
Dozelni gtavar naxnani prihodigo sejo na prihodnji torek ob «. popoldne in pnh'«» zakljuei sejo.
¦%
Da ni bilo Rojieve inlerpelacije, *<*" suha. kak6 nrazna bi bila vsa sinecnja seja. Gele Stiri neznatne toikiee so prisle na dnevni red po tolikem presledku, dasi eaka reSitve we vaznih nacrtov. Taka ncdelavnost jo wn-dar So preocitna, da bi je prebivalstvo ne opazilo in — ne umelo. Golovo je pa, da si bo naSo ljudstvo ol>eh narodnostij znalo o pratvin fasu izvajati polrebne posledice, a ee bi so to ne zgodilo, polom boljSe usode ne zasluzi. O razmerahv dezelni hisi in o dogodkih za kulisnmi namcnoma skoromol-fimo, kor veino, da vsaka dobra beseda bi bila bob v slono. Pride pa pravi cas, ko bomo govorili, in to ne na naslov dozelnega zborcka in tistih, ki zdaj nosijo lamkaj zvonee, govo-rili Iwuuo tako, da besede staroga glasila slo-vonskoga naroda na Goriskem nikakor ne lwdo bob ob steno.
Interpelacija
tin Visokc c. kr. vlaJe o razmerah na e. kr. srnlnjih Solah T (iorici. O razmcrah naSih srednjih Sol mnoze se cedalje bolj pritoibe. Rodi, -'ji in ucenci se pritozujcjo, da so zahteve v nekf' *rih predmetih do skrajne meje pretirane. Vzlasti se cujejo sploSne pritozbe proti ucitelju nemSci-ne na visji gimnaziji, gospodu prof. dr. Vrbi. S tern gospodom bavili so se 2e koncent lan-skega Solskega leta razni easopisi, kakor: ,L*Eco del Litorale", „So&r% „Vaterland" in drugi. Ucenci pripovedujejo, da se morajo za jedno njegovo uro pripravljati doina po 4 do 6, da celo do 8 ur! Da ne morejo vsled tega omagovati drugih predmetov, je jasno. Te pretirane in popolnem nepedagogicne ter nezakonite zahteve iz nemscine, ki se naslanjajo baje edino le na navode c. kr. dez. solskega nadzornika, obsojujejo ze sami Nem-ci. Tudi drugaee ni popolnem pravilno ve-denje gosp. prof. dr. Vrbe. Lansko leto je v soli na surov naCin dajal zauSnice nekeniu uCencu. Mati uCenca se pride k profesorju pritozit, in glej, gospod profesor naklada u-Cencu celo vprico matere nove zausnice! U-bogi materi je krvavelo srce! Sla se je pritozit k gospodu ravnatelju. Kafc vspeh je imela ta piiiozba, ne vemo: paC pa vemo, da je ufcljena mati takoj vzela iz sole svo-jega sina, ker ga ni hotela prepustiti Se na-dalje v rokah takega profesorja. Letos je pa ta gospod profesor v Soli naravnost 2alil vse dijake nasega kmeckega stanu, ogromne ve-Cine vsega prebivalstva v de2eli. Dejal je v nekem visjem razredu: „Es ist eine un-dankbare Arbeit, aus diesen ver-bauerten Gehirnen civilisirte Men-schen zu bilden".
Vsled nemSkega ufinega jezika, vsled pretiranih zahlev nekaterih profesorjev in vsled neopravicene strogosti v obCe so rezul-tati koncem leta takoSni, kakorgni se od neke strani zelijo, nanireC jako slabi. Stevilke kriCe! V zadnjih Stirih letih je padla koncem Solskega leta povpreCno skoraj jedna Cetrtinka vseh dijakov, kolikor jih ne pade na nobeni drugi srednji Soli v Avstriji. Tako je padlo koncem leta 188D. izmej 386 dijakov 76, leta 1890. izraej 402, 99, leta 1891. izmej 383, 82, leta 1892. izmej 389, 74 in leta 1893. izmej 405 80 dijakov, tednj povprecno 21 %, v tern ko je padlo v prejsnjem desetletji od 1880. do 1889. samo 15% vseh dijakov, a vender §e mnogo vec kakor na drugih gim-nazijah. Drugod je padlo v Solskem letu 1892. povprecno 10% vseh ucencev, na pr.: Celje 4*5%r Line 7%, Gradec (prva gimna-zija) 7l5%, Maribor8%, momost8%, Dunaj (akadem. gimnazija) 10%, Brno (prva gimn.) 11%, Opava 11%, Praga 12% in Ljubljana 12% — a Gorica 19%!
Tem kriSecim razmeram je v prvi vrsti kriv nemski uCni jezik, kateri zavira pri nas, ki nismo Nemci, dosego pravega namena srednjih sol in katerega bi se smeli na tu-
kojsnjih srednjih solali ucenc: le y toliki meri ud*:, da bi bilo onim, ki jih dovrSijo, mogoce slcditi predavanjem na visokih §olahT ki so nemSke. Nadalje so istim kriCecim razmeram krive osebe. katere la nenaravni in anakro-niCni sistem vporabljajo v dosego svojega, za nas zalostnega namena, s katerim uniiu-jejo naS po potrebni izobrazenosti hlepeft naraScaj, kar se najoiitneje ka2e zlasti od kar je na tem zavodu sedanji ravnatelj
Ta moz ka2e tudi ocitno ves fas svo-jega ravnaleljevanja neko mrznjo proti vsenm. kar ni nemSko. Prvi njegov Cin je bil, da je odpravil pri dijaski slu2bi bo2Ji slovensko in italijansko pelje, ki je bilo dovoljeno pod vsemi prejSnjimi ravnatelji, pod Holzingerjem, ScbafTenhauerjem, Zindlerjem in Pantkejem. Drugi njegov fiin je bil, da je se svojimi po-rocili, fe§, da ni proslora, zabranil (h\ mint-stra Gautseha z odlokom z dne Hi. junija 18«,H. St. .1040 zaukazano upeljavo sloven>k«-ga in italijan^kega poucnega jezika v gin»-icrutiji in zgodovini. Kar so vsi prejsnji neia^ki ravnatelji mirno pripoznalr, odstranii je sedanji gosp. ravnatelj. Pod prej^njimi niv-natolji so bili v pri^rramih razgla.si, zadfva-jotxi vpisovanjo ufencev zaiN tkom prihodnji'ga .Solskega leta priobfeni v treh jezikih; jmmI sedanjim ravnateljon* so pa sanm nemski, ki ui dt-zelni jezik. In ti razglasi so namenjeni t'di-no le roditeljom, ki umejo le jeden, namref- slo-venski ali itnlijanski dezelni jezik. Gospod ravnatelj svetuje tudi roiliteljem pri vpisova-nji, naj ne vpisnjejo svojih otrok v oblij;atnt pouk malerinega jezika, fes, da bi se imeli potem vec nciti, saj jim di-lajo itak 2e drugi predmeti dovolj toiave. A mi vemo, da taki sveti so sposohui ne le da sranmtijo uaSu narodnost, ampak tudi jeniljejo dtjakom ves pogum in veselje do urenja in do obiskova-nja sole.
(Josp. ravnatelj tudi ne vsprijema do-niacih iiPeneev, prihajajocih z drugih jrimna-zij z dobrinn spriiievali, brez vsprijeinne pre-sku^nje, za katero je piafati 1 i! gold... Tako je zapodil lansko lelo ucenca Lokarja iz Aj-dovscine, ki je dovrsi) z dobrim vspehom nizjo gim.iazijo v Sent. Pavlu na Korosketit. A ta dijak — domacin — bil je vsprejet lirez ugovora in brez vsprejemne preskuSnje na «•. k. gimnazijo v Trslu, Tako se je zgodilo letos tudi gosp. Josiju Trampiizu iz Kostatt-jevice na Krasu. Vsa ta navedena f;*kht morejo omajati v nasein prebivalstvu zau-panje v nepristratisko in objektivnu unidno delovanje gosp. v. k. giimiazijskega ravtia-lelja v tem, ko obujajo v nas prepriPanje, da se dela sistematicuo proti naSemu mla-demu naraSfaju, ki se zeli izobra?.evati.
Skrajna razburjenost vlada pa proti doz. Solsk. nadzorniku Les banofskemu, cigar drzuo delovanje kaZe dovolj jasno, da je moz, ki nam nefe pripoznati veljave § XIX. drz. temeljnih postav glede narodne jednakoprav-nosti. Ako bi ne veljali omenjeni skrivni na-meni za tako postopanjc, vlegnili bi domne-vati, da si misli ta moz, da lezi na§a po-knezena grofija gori kje ob nemski Reni. Le tako si moremo razlagati njegove ukaze glede nemScine pri nadzorovanju na^ih srednjih Sol in njegova zahtevanja iz toga predmeta pri zrelostnih izpitih. Povsodi povdarja in zabteva najhujSo strogost v nemsCini. (*!e napravi dijak v nemSki nalogi le- jedno veliko na-pako, mora dobiti slab red. ('c napravi pri drugih predmetih pravopisno napako v nem-sCini, mora vdobiti slab red tudi v doticnem predmetu, naj je tudi naloga sicer brez po-greSka. Sploh je gledati pri vseh predmetih v prvi vrsti na znanje — nemSkega jezika, a Se le v drugi in tretji vrsti na znanje iz do-tiCnega predmeta. A naravnost nezakonita so bila njegova zahtevanja iz nemScine pri zadnjih zrelostnih izpitih na nasi gimnaziji. Mi-nisterski odioki zahtevajo. naj se izpraSujc iz poucnega jezika literarna zgodovina le v pre-gledu in le priznanih klasikov 2ivenje in odlicnejsa dela. (Bei der Unterrichtsspraehe ist die Literaturgeschichte nur im Ueberblic-ke, und nur bei den anerkannt Hassischen Autoren deren Lebenslauf und hervorragend-sten Werke zu priifen"). A gosp. de2. Solski nadzornik Leschanofski je dajal abiturijentom upraSanjakakor: ^DeutscheSprachgesellschaf-ten, 3Ieistergesange, BiografiedesTTans Sachs, und Ulrich vonLichtenstein, Schlesische Schule, Die deutsche Dichtung im 12. Jahrhundert, Handschritlen des Nibeiungenliedes und ihr Schicksal ; Narrenliteratur; Entwicklung der deutschen Lirik; die hofischen Liriker; Entwicklung des deutschen Epos; Entwicklung des deutschen Dramas; Lehrgedichte und Fabeln". Ta upraSanja so se stavila matu-random, deravno je profesor nem&ine v Mi naravnost povdarjal, da bode vprasal le klasidno dobo od Klvpslocka naprej. Di-jaki so tedaj ponavljali to dobo ne le po Solski knjigi, temvefi vecina iz mej njih §e po knjigi: „Kluge, Geschichte der deutschen Nationailiteratur", ki se jim je v Soli pripo-rocala, a dobili niso nobenega upraSanja iz tega, kar so se ucili in znali. To nam zatrju-jejo lanski maturandi, katerih imena bi lahko navedli, ki so pripravljeni to svojo izjavo s prisego potrditi. Gospod Leschanofski paft dobro v6, da je tako njegovo * ravnanje ne-zakonito, sicer nam je nedounino, zakaj je 1. 1891, ko so dobri dijakt padli pri maturi, dal s HjuCem zapreti vhodna velika vrata, da je s tem zabranil vhod osebam, ki imajo pra-yico prieujoce biti pri teh skuSnjah, ki so javne. — Saj je pod nadzorstvom  njegovih
prednikov z dobrim vspehom koncalo toliko 100 in 100 slovenskih in italijanskih dijakov nase srednje Sole, ko se ni toliko tirjalo od ucenca glede znanja nemSkega jtzika in so vendar dovrSili visoke Sole.
Vsa ta protizakonita in nebumanna rav-nanja gospodov — profesorja Dr. Vrbe, se-danjega gimnazijskega ravnatelja in Solskega nadzornika Lesehanofskega, k;ikor tudi to. da se na«4avljajo, ne le za profesorje, ampak eelo za votije naSih srednjih Sol taki mozje, ki ne znajo dezekuh jozikov, merijo pac je-dino na ioT da bi pt>poSnoma onemogo^ili mlaileii naSe dezele obiskovunjt- tukajSnjih srednjih sol, v katerih more pri takih niz-merah edino le uftnee nerr^ke naroilnoati, k: ni primoran uf-iti se na ginuiaziji dexelnib jezikovT koniaj zad»»5tovati onim pretiranim, nezakonitim in zdravju skodljivim xahievam gledi*' znanja n^mskr^a jezika: lu na ta na-(fin se le to doseze, da se Slovenei in Ita-iijani v lastr.1 flczeli m- morv>jo v zado§tnem stevilu E/nbrazev.tti in da ebtsledno ttimamo dovolj ta>tnih izttbrazeiiih moz, ker se nasi mludezi tako zapira pot ne *imo elo srednjih, ampak «loslefino tudi d«» visokih s»»I.
S tem strogini ruvnui«jent ne pa nb jed-nem neizknsciia udadez «lrazi. da pubija pro-fesoijem okiri in da raztrgitje na javuth pro-dtnriii razrtvttne knjige, morda v tiho veselje prouzrot'-iteljent takih razmer. u gotovo ne v dosego pravega namena drzavnth, nasi *le-zeli namenjenih Sol.
Tedaj uprasamo visoko c. kr. v5udo:
1.) AH so ji znaue iiavideue razmere na nasilt sretinjih solah. katere imajo dezeii skodtjiv namett V
±} Ali ht»ee uavedene krivif-e, naporjetie proti (ff'/.fliiiiiia tianidnosttma, lu-iinnjoma odstraniti, da bodo n»»gii nasi deft'funi v jm>-trebnem stevilu |w»sifjati svoje otrokf v j«-ditti srednji Soli v dezeliV
:i.) Ali bore f-ijn prej uve>ti v g(»riske srednje Sole parab'lke se slov»-n>kim in ita-lijanskun iii'-nim jezikotu, rla se serlauji n<'-zukoniti in ru-zdravi odttosaji. ki natagajo Ijudstvu tudi vsled pripravljalnir nepotrebne davktv v teh Solah temeljito in stalno pre-mene 't
V finrif-i, s. febrtivarja \*M,
Dr. Ateksij Rojie Alfred giof Coroniui Dr. Anton Gregorrie Dr. And. l.isjak Tomaz t'leriu.
D o p i s i
Iz I'hivij. — Nekega dne opozoril ine je prijatelj Saljivo : vHahadaIa ti je, „Sloga," ker si 7.i". prvo Sfevilko zavrnil;-«la si jo ob-drzal, kakor jaz, stavini glavo, da hi te pit-stila v mini*. - Takral nisem bil posebno dobre volje in odgovoril sent preeej osorno. za list celo zaljfro, kar ir)i j(^ pa Se tlanes grozovito zal. — Pozneje me je zaeela slvar zanimati fn po nekofiko drteb se nit je po-srefiilo, dobiti imena nevreden li>t. Ko sern prerital sestavfiek o dopolnilnih vohtvah v kuj)cijsko zbornico, spoznal sem. da gospodu ima popolnoma prav, in rnislil sem si: BPrav ti '\et mladi Andrejt-e, kaj ho»?e> i;va!e/nnst stricu svoje soproge skazovati r»a Skodo naroda? !Saj je dosti enkraf padel, bodi tlru-gie bolj i»reviden".
Kar s(4 „striea* tif-e, sem Vam. go.»po-da, prav hvalezen. da me pohvulite \>aj kot kmetovalca. Nekdaj sern fital v nemSki knjigi da: »ddo je kmetu dika, btagoslov pa platilo"; potnidil sem se se bolj in dospel do tega, da sem morda vreden Vase Iivale.
Obzalujem, da sem Vam list zavrnil. ker tako sem postal Hr\rniin ,otlvezati jc-r-nene od fevljev VaSe dmzbe*. ako je naslov listu pravi; ako bi mil pa pred nastovom pnmanjkoval veliki »Xe* — tudi potem se nocem z Vami priPkati, ker sem bil le v %. ..,klasu' in odlikovan s trojko anno t*~>l.; za posvetovanje pa nimam — Bog bodi zahva-Ijen! — nobenega odvetnika v sorodu. kajti k vefjemu so dospeli le do pisarja.
Povabljam VaS torej na kozarec krasevca ali vipavca — brie bi bil za Vas prehud —, kor jezik mi bolje tefe nego pero, in gotovo pridemo do sprave, ker ,te v slogi je mot*, bese'MCiie. Kako pa to geslo cenite v resniei. o torn ni treba govoriti. — Pri priloZnosti bi Vam znal celo svetovati, kako bi prisli do krizca, po katerem Vam tecejo sline in kateri ste ze davno zasluzili. — Le pridite, saj mo-je stanovanje Vam je dobro znano; ko ste me potrebovali, znali ste me tskati celo po polju.
Ako bi se pa Vam trad ne zdel vreden, poSljite mi raCun, kar Vam dolznjem, da takoj nakazem; v nasprotnem sluCaju bi bil jako hvaleZen, ako bi tudi Vi enako storili.
2al, da sem zamemarjal dolznosti do naroda. Ko pa bodem mogel kaj pomagati, ne bom zaslug nikdar obeSal na veliki zvon, kakor je pri Vas navada.
Nocem veC dolgocasiti bralcev. Opro-ste naj mi, ako nisem vselej udaril po jez-decu, ampak vcasih tudi po sedlu, kajti 1. 1S59. sem bil ranjen v desno roko. Torej — ako prav nic za narod ~ vsaj za cesarja! Da ste zdravi!                A. KM kmetovalec.
Iz Kotn, ft. febr. — Kot, ta precudni kot, od kterega se marsikje Cuje; pa vsakdo ne ve, od kod v njega pelje pot, ki se ze blizo 20 let dela, pa Se ni dodelana; dosega v Breginju, vasr na avstr. ital. meji, visocino ."i.j8 m. nad morjem. Je ze precejSna visava. ali taka, da bi nas imeli za Bog ve kakSne gorjane, pa vendar le ni. Saj so Se drugjc veliko vise seliSca, vasi in Se velika mesta; in ljudje v njih zadovoljno in kolikor nmgoce povoljno zivijo. Tudi mi bi lahko brez da hi moral! po svetu boditi, si iskat za-ln/.ka, vsakdanjega kruha, Se prerej dobro ziveti mogli doma; da bi ne bili prevee zaostali v marsikterem oziru (v poljedelstvu, ziviuon-ji, sailjarslvu in Se v marsikteri drugi (vji). No, pa upaiito tudi v tein boljse rase.
Ker sum v kotu in ima beseda „kot" (koliej nekaksen ponien, kakor bi se reklo: ,,1'ojdi v kot, pa bod pri mirk, imajo nas kotarje nek ter i drugi, ki se domiSljajo. da so naprej, da smo Se nazaj za driigimi (mi sami ne vemo za kterii'ii). Trudimo s». delamo in mtieijiHN pomagamo si z bozjo pomorjo kolikor moremo in vendar ne moremo si kam opomori. E, sum par izpostavljeni razuovrst-uim nezgodam vremeiiskim, in driigim.
Vremeuskim radi lege; drugim radi ok'diM'in. kakor naprimer zdilmje nboga raja, ki je tlacena in slrahovana. Bog daj za naprej na obe si rani bolje. 1'omag.ijmo si pa Sami in Bog nam bo pomagai.
Po najver skoile nam dela v oziru vre-menskih nezgod Inula lira in posebno viliar. I'roli temu opomori si moramo z nasadi drevj.i in da bomo od njega imeli tudi do-birek, sadnega drevja. Od dnige strani pa veje skodljivi voter od nhrinskogu gtwpo-darstva, kteto, kakor se obro ^li^i, no zado-voljuje obeiuarjo. \' tem oziru pokazal se je proliveter no vremeiiski par obriuski, kterega uasledek jo bil la, da je po skoraj dveletuoni nadeasnom ziipaiiovauju v Sedlu bil izvoljeu iiov ziipau GaSparnt vulgo „Ka-nior'% moz poStenjak in razumeii, ki im«t > obrini zaupanje in ugled in o«l kterega nb-riua [rirukuje tudi, da bo nepristransku in vestno skrbol za obeni blagor.
Tudi v broginjski zupauiji jo vihar ob-t'-tti.ski zapibal: dtrlgo je ze bilo outi, tla piSe neka zoperna sapa, z.daj je pa pridrl viliar z vso silo ; hvala Bogu, da ni po leti. In vsled tega piSa se je ljudstvo zd rami to in zdaj kar strmi. Zakaj *i Stvar je v preiskavi; rai-uui obr-inski se preglednjejo, Zakaj, no vein: lire/, povoda te/.ko da bi bilo. lie ta viliar kaj st'islt in priuese boIjSe vreme obein^kega gospodarstva. ne bo slabo. Bog daj vse dobro.
Iz Tolmliut. Labouska prtdrzuost presega vse meje. Pred kratkini je priSel go-riski iahoncek ponujal v Tolmin neko pivo. Ko je eelo noo popival s tukajSnjimi rojaki, pokazal je svoje sowaStvo tlo Sloveiu-ev s tem, da jo proti jutru v tukajsuji kavarni sezgal sloveriski fasopis. In taki ljudje se drznejo hoditi med nas! Siovenci sum ]»ai' krolko duse! Kaj bi se zgouilo Slovt-ncu, ako bi se v Purlanijt podobuo vedelV!
Iz okoliee ljubljanske. 4. prosinca. - Sem-ter-tje se veduo pogosteje cuje, da se misli prirelili prihodnje leto v Ljubljani dezelna kmetijska razstava. Stvar je jako po-menljiva. zato bi bilo vsekako zeleti. da bi se o njej kaj vef- pisalo. ker pomisliti je po-treba. da na razstavo posebno z ozirom na kmelijstvo treba se je paC najmanj leto dnij pripravljati. Kmetijska druzba kot prireili-teijiea raz>t.ive mora la bi paf* ze sedaj opo-zarjati kmelovalce. da si pripravijo potrebne kmetiske priilelke. Vsakdo ve, da kdor hoee pripraviti si za razstavo primerno sadje, ve-deti mora najmanj leto dnij poprej. Roko-delee porabi za svoj izdelek morebiti en me-see ali dva. DrugaCe je s kmet ova Item, sadje-rejeem, vinorejeem aii vrlnarjem; on si mora pripraviti zemljo,sjo potrebno obdelati, pri-skrbeti si potrebnega semena i. t. d. Iz teh uzrokov je jako Zeleti, da bi se prav kmalo dolocil fas razstave, katera, upam, da bode ponos dezele kranjske.                        „K".
Iz Inoniosta, 6. febr. — V Inomostu osnovalo se je hrvaSko akadem. druStvo »Velebit*; v proslavo svojega osnutka je priredilo dne 3. sveCana v prostorih hotela „Stadt Munchen*  sveCanf komers. Tega ko-
mersa udelezila se ni samo akademiska mla-dez, ampak tudi veeina tukaj bivajoeib Jugo-m Severo-Siovanov ter nekoliko Nemcev, ki so Slovanom prijazni. Zastopana je bila krsna Dalmae'ria, lepa gori§ka dezela, metropola s!o-venska bela Ljubljana, ter zelena Stajerska dezela; posebno moogobrojno je bila zastopana CeSka. V prfjetni dvorani» z4ruaii ,so. se SlovanL vsafcteri krumljaje v svojem ma-ternem jeziku. Videti je bilo tudi mnogo Casi-nikov slovanskegn rodu in tudi Castnik Slo-venec se je veseKI sliSati sorodne nam brate. Pozdrav prcdsednikov v hrvaskem jeziku pov-darjal jo narnen akademicnega dnistva brfas-krira v Inonioslu, ter v svojem govom zago-tovil, da to drustvo bode gojilo med udi lju-lirzeti do svoje matere, pripravljalo akade-rnKko mludez za bodofi pokiic, za bodoce delovanje v roj-ttii doinoviiii, a se zmeraj varovalo poti druzib akadeinirnili dnistov. Teinu govoui *\<u\\h> je biiruo odobravanje razvilega prognuna. N<4 to na>lopi trinajstu-rita akademikov br sifr.i ii.t tamburiiali: Viii.ut brv. popievala. v kaleiem lias je i/> u« nadila |m*s»*iii ..Lepa na'-a domovina*, ..lot lirvaUka ni propala' in druge ziiane namdue kor.K ti!M'. Ttidi druge to.'kf tia taiiibiuiYab mi bill* izvr.-luo predavatie b-r od vsib <ide-|i'/«'tnfv bunu» polivalji'iif. A uUo nam le miii glu*ovi lainldirii* kra«ui veier olepiali, kajli (S iii'faiiova : ,1'ji^ina Daliboia* i/ope re Jlii- Uttr* za lenor solo bila je krasno in uiiM'liio p«ta; enako I. pi. Zajr-a: ,1* buj, u boj", katerima torkuma so tudi udvie/itelji drugega naroda bwrio ploskali. Pozabiti ne -lilt-Hi dv«(i luck tia giasovir t'leterororiio. kateri sta igr.d.i tlva iimelnika, v pi\i vr-M od zn ui.eiiitega >klad,ib-Ija t'eAkega, ki je liitlo-gi, let iiriti'ijrval tia HrvaMiem, ]•¦ sedaj pro-ff«or god be in pefja v Inoino^lti, in bi rekel «ii|i,i Itrva^ki-mw ukadeiitifnemii dnistvii.
Po dowsemm prograiuu ->!edila je pio-•5a zabasa s pelji-m in govori v lova*kcm, ti'-kcm, •ilovi-u^ki'ii) in Ufui^nii j»v,ikn, V piijt tni dru/bi osbili so Slov.iui zdr!t/<*ni mno-yw rii'.-i, ilokli-r jib naiava sama ni opomi-nj.ila, da j»* Iri-ba i!i «)oiutt\. li.i bi h- kmaln zopi'l zbraii, bila j«' zi'Sja Mha ih-Ii vr»ii.,po-tiitin in ^o»pat ki so kruMriilr oni v»<r»T.
Domace   in  razne  novice.
Naroi'titki. ki /«'!•' v ua«!ovu na pa-sovib kake spn>nn'mlM', naj nam luzuauijo z obiatnn jn»;to, ktr na^lovi &• bodo b'skaii priluattijt tiib'U. - Ob vut>u\ opo/arjamn. da vi'iikn naroriiikov s«' ni po.^lalo tiaroi-nitii'.
,.Slov»nsk* kiijIznUa". » Jutri iziilt-1«». Jtiupi^, ki objavi na Uk sliancb povrsl ..OsvcJa'* in obraz iz ti.iroda ..Slrii- Marfi-iii-k'*. V t:. Mutptrii zavnt'ino prions vat' ..Odi,,jo-.
I'ar brwd pobuilke. Da «t» n»i-biuno puii'iiiikr /. naiiiovtJMin liyovi't-tu / uarodno pi^ti'iio-tai, dok.izali mjhi s b-in, «ia t.\> tri iiu^iT mtuviitio. doritu Obizzi \ \.*.iki >l(.'\ilki psujt- tn t'r-to U/.r t.sko fit'.-r.i*iino. *\,i tr-'ba i*i's \f»kir'a zata^->anja, tU mn tw damn od^'ovoia, kakmrsm za-!oii biv^i Uaii-baidtniT in za>!avnt:iiki Sa>k«- vlotin.i.>tit }(>'•*. - Tudi dams I.* par l.v-ed. Kaj .->lori ,So-kf.lov* odimr s tem }irdim iazojivci-m. n»* vi'iim povi-ilati. ki-r bo >v;j ™> k- dr.-vi. Kar si- ,Sokoia* tire. prt'pUMamo tvf odbon; in vsi'tn iid<^7nikoiu obi^n'^-a zbora.
Ta v'ovi-k rnjt* in brca na vst» :Irani, kcz tak«'» iinu'ji> tkto w>\^n. ki jari*. l^vz in iusinuai ij«> so inn t-dino orozjo. Tako je v zadnji .-ti'vilki layal, tia thii&vo .^topa j-i- ni prizadfvalo dopolniti volilnt* liste za kupf. zburnii'o, da iz iw-kt* zupanijf ,<o poslali li obituikov. ki plafiyVjo nad :i jrid. obrtn«^a davka, a nobent>m ni bilo v iuieuiku. Iz-javljamo. da kdor takii vrovori. boilisi je se damlaiti's ?»tra<en nevedneZ. ki >tori najbolje, ako molc-i, uH pa nanienoma hmlobno laze. Kar Obizzi rcnca, je v.«*> nen-snifno. L e t o s so biti v volilnih imenikib v^i vols 1 c i u p i s a ii i.
.Slojfini" zapisniki, katerih je celo bre-me, so tako natanCni, kakorSnih nima gotovo v lorn oziru nobeno polit, druStvo. kajti v njib so zabelezeni v celi dezeli vsi volilci in ne volilci; niU etlen ne manjka. Naj torej Obizzi kar imenuje tisto ob^ino, in mi mu nastejemo vse volike in nevolilce. — Predno je ,S!oga« dobila tako natanfine ime-nike, trebalo je silno veliko trnda, o kakorS-nem ubegli !a§ki markiz nima niti najma-nj§ega pojma. Zato odlofino protestujemo proti ujegovemn jezikanju o stvareb, za ka-tere kot mo2 svoje kameleonske preteklosti nima ni razunia ni srca*
Doktor pra\a. — Gospod Anton Pov-Sie iz Grgarja pri Gorici, zdaj c. kr. avskul-tant v Rovinju, je bil pretekli teden promovan na graSkemvseuCiliSCu doktorjem prava. Castitamo novemu gospodu doktorju na ftasti, kalero si je pridolii s svojo izredno pridnostjo.
Nov! nac>lnik gorjikqga kolodvora g. MaruSid, je Y^.ponedeljek nastopil svojo sluzbo. Dne 28. januvarja sa mu prijatelji v Ali (na Tirolskem) priredili na kolodvoru sveiian obed v slovo. I)o§li so zastopniki ko-lodvorov eelo iz Inontosta, Celovca, SI. Mibela i. dr., kar kaze, kako priljubljcn je g. M. mod svojimi tovarisi. Yesoli nas, da smo dobili v Gorici svojepa rojaka za nafelnika kolodvoru, in zelimo. da bi dolgo posloval kt t lak m»'dnanii.
„Gorlska Oitalnk'Hu je ilokoucala svoje predpustne zabave s sijajnim plesom v ne-deljo. Sviral je orbesler 10 nioz. DruMveni prostori so Itili ukiHiio okra^eni z zi'lenjem in raznimi rastlinami; to di-lo je i/.vrftil tvet-liear r'erranl. I'delezba je bila prav obiliv.i iz \scli najbolj.'ili slovenskih krogov. (!ela vrsla na^ib n.'odnih dam, gospii in gospic. v krasnili bulelab je povelieala lo zabavo v loliki intii, da sun' ('.ilaluiea bili poiiosua na tako odlii-no obi'msho, ki se zbira v njeuih pm-lorili. Pies je potaslil s svojo nav-zoeuo-iljo ludi viMikorodui go.-p. dr/avni in dezi'llli poMauee g. Allied grol' Co roili 11 i, ki je ostal pri zabavi do :!. popolnm^i, Dalje so bill navzoc^i name>tniski svelovaler g. Aloj/ij vile/, liosizio, gmf l.aulliieri. de/e!ni |)oslaiie( dr. Ilojir, nkrajui komisar Prin zig, dr. Slauie iz Tolmiua, dr. (Mo-kar liybai' / go-po -nprivo iz Se/aiie i, dr.
CeKoiio   je   pleisllo   :?:!    pai'OV.           Pl'i   lelll
ple.-ll je bilo uavzoee lilllogn lllili lake go-spiidr, ki se lie ildeliVllje plesa, kar pa Veliko pripnmoiv k s-plotni zivalinosli v driisl-veiiih prii-torili. Zalo bi bilo le zelell, da bi se ludi gospoda iieplesahi vedim mlelezevali lakih zabav. kiir pi»\iM sijaj ve.M-lire in je tliii-lvii \ »\hI in biili v korid. „i!ori'-kii «)i-lalnii-a" je lire/, ilvnin.i prvo • loven^ko dm-Mvn, \ kalerem slnvem-ki /ivelj poka/uje, kaj preuiore. kaj zn.* in kaj iin.u Zalo bi moral pae v.-ak -loveiwki do-lojan^lvenik po h\oji inot-i podpirali to prevaziio nalogo na^e „<Jo-liske I'.italliii¦«•" ludi s tein, d.l se udele/.uje njeiiili /abav.
,,(»»rlikl Sokul" je prav sijajno za-kljueil lebiMlji predpntd za Sluvenre v goii-Skelll MH'.-lil. IVpeli ,Sokolove llllUkc-rade" je uadkrilil vsa prieakovauja. I.elosje nas „S«ktil" priredil prvo eiiako puMuo zabavo v vefjem obsegu in ze ta se je posre-f-ila ucprit'akovano dobro. V okrasenib drusl-veuib pnistorib se je zbralo t«»liko (dn*in.-tva, kolikor dnslej pri redko kateri MSokoiovi" veseliei. Uasi pri ..Sokolu" vstop ui lako omejen. kakor pri ,.iJori;ki Ciialniii". veiidar je odbor zaret slrogo pazili na lo, da pribaji k '.i>i-lieam le l.iko obfinslvo, ki iimeje, kaj /able\a od njega fa>t in do>lo-jan-lvenoM lakega druM\a, kakorMio y> nas „Sokol". Ubi'inslvo ji'bilo torej izbrano. ..Gorfckuiiti Sokolu" v »"a««t in pouos. In ko-Siko ga je bilo! Vsi druMvetii in goMilniiki pro>tori so bili nallaeeiio p(»lni. Pies je bil iienavadim zivubeu: ;e U*etjo i-etv«rko je pit siio :',•! part»v. -— Zivalmost zabave so p(t-p< -ev.de kra-ne maske v raznili naroduib noi.di in kostumib. Ceta klovuov je izborno in neiimm-iio vrsila svojo nalogo. Tudi puslua poMa je veliko pripomogla k splo>ni zivabnosti te zabave. S?:>v( n-ki ..karamej" je kmalu jiro-dal vse. kar je iuiel pripravljenega; a ker je bil ..<lovt nski", prodajal ga je za 100° 0 draze • •• v kori>t dru-tva. Tudi poitu je skupila precejsnjo svuto druMvu v k«in>t. - Obf-no pozornost je \zbujala skupina eiganov, ki so nastopili v jtrav krasnib ko>tumib. — Razuib drugib mask in koslumov n<- bono omenjali, le toliko reremo, da jib je bilo m-pritakovano veliko. prav   krasnib in uku.;nib.
Lepa sloga, bratska barmonija in uza-jenmost. ki se je tako sijajno pokazala na .,SukoIovi maskeradi'S naj bi Cedalje bolje objemala vse tukajsnje slovenske kroge. vabila naj bi jib v bratsko kolo „Goriskega Sokola" in navdajala jih z odusevljenjem k vstrajncmu narodnemu bojevanju za napredek in razvitek Slovenstva v lepi nasi Gorici.
V Gorici bo v nedeljo teden ob 3. popoldne obfni zbor gori§ke 2enskc podruznice sv. Cirila in Metoda po navadnem dnevnem redu. Ni dvoma, da se nase narodnc gospe. in gospice v obilem Stevilu udele?.e tudi tega zborovanja in da pokaZejo s tern, da v nji-hovih srcih plapola §e vedno s staro moejo
ogenj prave domovinske ljubezni in narodne pozrtvovalnosti za na§o milo slovensko mladino.
Telefon v Gorici je ministerstvo do-volilo. Kdor Se zeli pristopiti tej zvezi, oglasi naj se do konca t. m. pri c. kr. postnem in brzojavnem uradu v Gorici.
Slikar It. €fosar se je preselil iz ulice I Treb Kraljev na Travnik st.  13. prvo nad-slropje.  To "naznanjamo,  da ga slavno ob-cinstvo ne bo iskalo na starem stanovanju.
Xase srednje Sole. — Kar smo ze pied easom napovedovali, to se jo zgodilo. Potorica slov-poslancev je stavila ostro interpelacijo v uCerajsnji seji de?.elnega zbora. Potrudii; smo se, da smo ze danes obja-vili prezanimivo interpelacijo. AH bo kaj us-peha? Homo videli! Ako ne, polem bomo vetl«>li, kako se nam je vesti proti vladi, ki molce odobruje lake odnosajts — Govorilo se je, da tudi laftki pnslanei bodo inlerpelo-vali o isli zadevi, a lo se ni zgodilo. In ven-dar laski dijaki ni^ manj ne Irpe nego slo-venski. To kaze, da nasi Lahi so point wko-»aj?.e" le tedaj, ko tveba udriliati po Sloven-i ib proti vladi so pa krotkc ovi'-iee, Samo tia se ta ki'olkosl ue bo se niasiVvala nad njnni, kajli ludi Fmlauom se i-edalje bolj odpirajo ot-j.
Ilomaiije v Him. lo, I, in. o)> Id, -" z.i- P'Mde iz Kormiiia po.selien romarski vlak v Rim, da kaloliki goriske natlskollje na ta uaeiu slovesuo zakljueijo HO-MiuYn pu-pe/evo. Kdor m» hoi-e udele?(ili, naj na-znani pree. g. dr. Alojzu Kaidiillijii v Gorici do Hi. t. in, <:,.ni. jz Kormina v Rim in nn-zaj so: III. r. i!s lir Hi) cent., II. r. oO 1, r.O e„ I. r. s«i |. (id e, Cnjemo, da ndelezba bo lutli oil sloveiiske .dninl prav velika. Sko-tla. da nisniti z<> za /adujo  slevilko  izvedeli
0  tein potovaujii, ker ml vet1 slrnuij smo prejeli popra?,evanja o lein romaiijii, JCdor ima eas in ileuar" laliko gre v Rim, kedav se mu zljiibi, a kdop lioi'-e jako eeiio prili Ija in iia/aj, porabi naj to priliko, ki hi* iiio-rebili dolgo t'asi vee lie poimdi.
t 1-nmMsek  l'lpan. ..... S Cerkljnn-
skega. NeiMiiiljeno kosila je lo zimo mrlvaska kosi inej slarimi in mladimi. A ui jej bilo ?,e dovolj. Stegnilu je bela zena svojo iiuv.lo roko tudi v vinograd (iospodov, ler vzela iz njega se mladega delavia. Mlad, v najlepsi dobi sMijega zivljenja, star se le '.Ji lei, moral se je preselili v vet'nosi t: g. Kraiu'isek Pi pan, vikar v .lageiseab. Pokojnik rodil se je I. maja
1 Slid v Skrbini na Krasu. V masnika so ga posvelili due '.». sepl. 1KS3. Klnfchoval je kot kapelan v Rorinju, v Rolen in na Sentviski gori. Pri'd treini leli in pol prisel je kot vikar v Jagersce. S svojim tiliini, miroljubnim in dobroboiniiu znaeajem pridobil si je kmalu srea svojik izroceiiib. Ril je zares Ijnbeznjiv in odkritosrecm proli vsakemu, pravi „lzraelec, v kojein ni bilo zvijafe". V druzbi bil je vesel, jiosebno rad je \plelal mej svoje krasko na-reeje tudi fiirlaitsCino, Voje je bil do dobrega zmozen. Kralka, inueiia vodeniea prelrgala je nit iijegoveinu zivljeiijn. Vdan v voljo naj-visjega, ve^krat previtlen '/. zakrameiiti za vmirajofe, izdiluiil je pretekli petek, zjutraj ob M. uri svojo blago iltiso v roko Stvaruikove. Mej boleznijo bil je pri njem njegov brat c. p. Anion Pipan, kapelan pri v. m kr. morna-rici v Pulju. - Pocivaj slatlko v liladni zemlji, kojo ti je zrabljala Ijubezen tvojib zvestib ovfic !
Va^no za Jrdnolctnr proslovojjcc je, kar pise „Freindeblall.e, o bodoCih imeno-vanjih rezervnib castnikov po dokoncancm jednoletnem proslovoljslvu. Ker se je Stevilo jednoletnikov pomnoievalo od Icta do ieta, naraslo je tudi prav izdalno stevilo imcno-vanib rezervnib Castnikov, da je normalno stevilo pri nekalerib delib vojskc ze cclo prekoraceno.
Imenovanje se bode torej v bodooe mo-ralo precej omejlti in se bodo torej jcdno-letui prostovoljci imenovali najprej lc rezer-viiimi kadeti in Se le pozneje, v kolikor na-nese polreba, rczervnim eastnikom.
RazdclitcT SupaiiUc. — ZadnjiC smo porocali, da je dezelni zbor privolil v razdc-lilev dolenjske zupanije v dolcnjsko in kozbansko. Labo so vspodbujali politiski oziri, da so delovali za razdelitev. Zat6 se jako Cudimo, da so takd bitro dosegii svoj namen — v Skodo precejsnjega §tevila slo-venskega prebivalsl.va, kajti slovenski vasi HruSevlje in Jenikovo ste ostali pri pofur-lanjenib Dolenjah.
Xa«c zupanije. — Zupanija Sv. Kri^ na Vipavskem se je tudi pridruziia dobrotni-kom nase §olske mladino v Gorici in sprejela v letosnji proraCun 20 kron podpore „Ste-
ginim" zavodom. Hvala rodoljubnim staragi-nam. Dal Bog obilo posnemovalcev!
Na§e Meziniee. — Dezelni zbor gor-!>jeavstrijski se je izjavifza seleznico Cez Ture in Cez Predel. — Tudi „Triester Zeitung11 se je zadnje ease bavila s temi naerti in se odlocno izjavita proti Meznici Divafia-Loka. 0 vipavski ieleznici vse miruje. Radovedni smo, kak odgovor da vlada na upraSanja grofa Alfreda Coroninija in tovariSev v de-zelnem zboru.
Iz Bolca. — Pogozdovalno in olepge-valno druglvo bodo imelo 11. t, m. ob 3. uri popoldne svoj lotni obeni zbor, ki jo pa sklep-fen le tedaj, ako se ga udclefl polovica druSt-vonikov. — vabi se torej vse gg, drustvenike vsaj domaCe in bliznje, da se gotovo udolefce, vnanji pa, da bi blagovolili poslali svoja po-oblastiln, knr je v zmislu pravil.
Notii pofit*. — Ktr jo na Zngi (mod SrpenioG in Ilolcem) nslanovljen nov poftlni urad, razpirtima jo nhiKba c. kr. poMnrjo. Za to sluzbo se potozujo doinacinl.
Iz Tolinlnn. . V nedeljo 11. i. m, ob .'). mi popoldne je obftni zbor ftoiwko In mofcke podni/.niee hv. „Cinlii in Modulo" V Tolminu v Mtulninkilt proslnrlli z diicvnlm n^-<lnm, knkor je bilo fo* v conj, „Soci" objav-Ijono. (hllinrn onieiijonili tlvnh poilnitnio priciikujela ohiliu- udele/,bn, da bu mod soboj pobralimsko pogovorimo, knko bi tudi IoIoh cimbolj pripniiHitdi prekorislni ilruzbi bv. Cirila in Melodu ler du slednjte volimo nova odbora,
V   moHlili, kakor v Gorici, v Twin In drngod je nil lisoce iiaHili Hlnvennkili nlrnk, kaliM-im nocejo ne dolifue obciiie no vlndu iislaiiovili piiKlavnili HlnvciiHkili foil. Vnlrknvali jib mora in <lolicueufileljelnucil(>ljii'e plnrovnli omenji<iui, druMiu (v ({oriel „HlnRn") k nillmlnrl slovenskili rodoljiibkinj in nidoljnbov. Ako M ne bilo Nlovi<nskili iiHiiilljenili nro, vh! oiik njeni NloviMiHki nlmri bi bili brez podiika nli pa bi se iioliijftili v mivrnknlkuvili krlvlh fto-lali, kjer bi se Ixnovorill nnrmln In vorl wo-jili inadedov, In le olroko obvnrovali in ulmmiii veri in narodnoKli nasi - je nimieii druzlie sv. Cirila in Moloda. Res so nekoji iinsi olroiMci v Tolminu in okolici Kiroinaftiii. To pa le na obleki in obulev, a pronkrbljoni so s slovenskimi solami in svojimi domaciini ufilelji, ki se v mill iniilerinseini ucijo o Rogu in o drugib koristnib naukili. Tu se ni ball, da se oni izneverijo nasi sv. veri in milcinn •inrotlu s tern, da bi jib kdo potujcil. Glede na obleko in obutvi pa sicer labko tudi do-macim siromaSniin otrokom pomagamo s leni, da pristopimo vsi k podruznicama, ki bi po-tem skupno napravili kako prinesljivo zabavo v prid domacim siroma§nim uCcncem. Labko bi se dala ludi priredili vsako lelo bogilPnica ufienceni v korist. Sicer pa tudi laliko dru-gafe vsakdo darnje ^•unafiin ubogim otrokom za kar mu bodo gotovo bvalczni.
NcHrc^a. — Iz Se in pas a: V sredo teden popoldne je dekla pri g. Jos. Krjavcu padla s bodnika blizu tri metre visoko. Po-bila se je lakrt nesreCno, da je umrla ?.e drugi dan.
„0i1ahiica t Scianl" je priredila svojim udom in povabljenim gostom 1. t. m. prav krasno veselico, ki se je dovrsila v obfino zadovoljnost vsega odlicnega obfiinstva. — Petje jo izvrseval kvarlc. gg. Kosovel, Kumar, Pregl in Stare, peli so dovrSeno, zlasti cve-terospev „Njoj". — Igra .,D amoklcjev mec" predslavljala se je dobro. Posebnc pobvale zasluzi g.Cna Masa Dolenccva, ki je izborno predslavljala gospo mojstcrico; tudi g.Cna Mici Smrdelova jo kot zacetnica precej dobro izvrSila svojo nalogo. — Po dovrscnem sporedu se je vrfiil zivahen pics. — Veselilo nas je videti pri tej priliki, kako vsi gg. uradniki, politiski, sodni in drugi, zive v jako prijaznili odnosajih z ostalimna-rodnim obcinstvoni; vsi so se udclezili veselico in vecina tudi plesa. Tako je prav! Naj bi taka sloga vedno trajala!
V Prvadini se je vrsilo 7. t. m. zbo-vanje mozkc podruznice sv. C. in M. — Pr-voscdnikom je bil izvoljcn soglasno prec. g. zupnik J. PoljSak, namestnikom g. J. Mo-zetic; tajnikom C. g. Hilary Vuk, vikarij na GradigCu; denarniCar jSreC. g. Anton Ber-lot, zupnik na Vogerskeri.
V  Bengali so imeli od 28. Jan. do 4. febr. sv. misijon, kateri sta vodila prec. oo. Fi\ Doljak in Tomazetic. Udele2ilo se je silno veliko ljudstva, domaCega in iz blizine. — Govori so bili jako domaci in ginljivi, da so ljudstvu segali globoko v sree, kar daje upa~ nje da bodo rodili dober sad.
V Dcvim* so micli v nedeljo teden prvo veselico po izgledu drugih naSih vese-iic. Udelezba je bila za mali Devin zares ogromna nad 300 oseb. Z Nabrezine je do§lo okoli 50 gostov. — Spored so je dovrSil prav dobro, da so bill vsi udelczenei jako zado-voljni z lepim veCerom. Se vefikrat kaj takega!
Xa Xahrritliil se jo vrSila v nedeljo 1. t. m. veselira „l?ralnega drustva", ki sejo prav izborno dovrSila. Udelezba jo bila prav Stevilna; celo iz Dcvina je doSlo okoli 30 gnstov. Posebno jc ugajal Volarfcev Saljiv govor in Saljivi samospev „Cenlekova zeni-tev'\ — Tako so nasi Nabrezinci imeli dve krasni zabavi v letoSnjem predpnstu.
Novaeenje bo letos v sledeLem  redu:
V  (Joriti za mesto K. in '.». marea, za okoliko 10., !i, 1:1, in 13 mart a. — V GradiSfu 2. in :t, marra. —- V Korminn .">., fi. in 7. marra. — V Sezani Ifi, in 17. man a — V Komnn 20. in 31. marra. — V Kanalu 31. marra in 2. aprila — V Boleu 1. aprila.
V  Tolminn 7, ». in 10. aprila, — V Trtirii 21-. in 2."i, apr, - V flervinjann 27M 2S. in 30 aprila.
rroslrnoVH NlNvnost, obsezajo^a si-jajni knneert in pies, katero jc prfredilo dm* 2;t, jannvarja akademieno droStvo „Triglav v Gradcn, je izpala nepriiakovano lepo, !*de-lezba je bila mnogobrojna. fletvorko je plcsalo l.'iO parov.
Cianz scW. bedtockte FoalariLs 75 tar. bis «.3.6.j p. — Met (ca. 4a0 verscn. Dfcposit.) — sowie sclmarze, welsse und farbigre Seidensb.-ffe v«a 45 kr. 1»k II. 11.65 per Meter — jdatt, jrestreifi. kar-rievt, prmuslert, Uamasle etc. (ca. 2UI versck. QuaL und ^000 versch. Farben I)es«iib. etr;.. port**- und zollfrei in die Wohnunjr an Frivate. Muster uiupfe-hend. Briefe kosten Ml kr. und Postkarteo h kr. Porto naeh der Srtnveiz.
Seiden-Fabrik G. Heaneber? (k. u. k. Hon),, ZSrirb.                                                            &¦
a-»^aYa*aWaWa*aira<aWakattakafr*frj'j
Zahvaia.             *j
Vsim sorodnikom prjateljem in W .... znantern, kateri so dokazali *voje -»>-M JH| cutje v casn bdezni nan*ga nepozab- H Inl nejra ofeta                         H
0        Ivanu Lu/nika        pg
UJ in vsim gr.spodom in diiuwu ki so $L LL ranjkemn skazali zadnjo i;i-f tzr.fc.imu ^| K)( uajiskrenej^o zalivalo.                         ^j|
H       lNiljubinj, 5. svefana tS!it.           M
H                                           *<
L J   I van Lnziiik, Katariiia l.nznlk, ||
g^                      iit (huzitia.                      Elj|
V-em. ki >*» rajnetra *'. jr.
Franc-a Pipan-a,
kunieij^ke^ao^krluiika t Jairor^cali
v ca.>u eJ*v«'»* bolezni mbL-k'.vali. aii L>iu .-JTriile. v.*-n;. ki ?« jTijinisMv'ti, .-Li si- jt- cjt-^•«v j.H^r;.-l« taka ffluvt-an tZi^Sj. t"a»:i:i «la-L'»^~ui:. kt >•• iv  '»  tw-;:rivakoi4R-G»  s!i-vilti
({-.-kJC3 l!erkl,.a^k*;ciii za i-rL-rvto  ;mflr in
za. r?v. iij-ra-.tl-k. .-jit-.L vwiu. ki ><> r.riuku o.i
k:.*^ri kt»ti Ka:i-ri i:*<k.tzai: svnj't yiibtrzen. iz-
r»-kata*» r- C«u i3vr;t> .~v>i;i»
srCno zahvalo!
Zalajori i^rodMikl
Lekttrna ,k /Itttnemu Ur2*v-nemn jaholku*
J. PSERHOFER'
'ja      l>unaj. 1., Sinsyprstrtissi*
15.
Kri fcistilne kroglice, vlje univerzalne kroglice
' imenovane, zaslnzijo slednje inn* po vsej pravioi, fcer je v resnici jako mnojfo bnleznij, v kojib so te kroj,'ljice zares -/.vrstno noinkovale.
Ze mnogo denellefij so te kro^licr- sploSno razSirjene in je malo obitelji,   kjej i b» ne imeli vsaj malo zaln^o tega izbornega domafe^a sredstva. i           Mnogi zdiavniki so priporofevali in priporocujejo te kroglice kot domare sred- ,
slvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vsled slaiie prebave in vsicd ohstruk(*ij. Od teh kioglic stane: 1  .skatljlea s 15 kroglicami 21 kr., 1 zritek h « 1 Sktttijjeainl 1 sW. 5 kr., ce se poSlje nofrankovano pmli povzdju pa I «<I«I. 10 kr. fie se poprej vpoSlje denarni znesek, potem slane poSlnine prosta  po?,iljalcv: I zvitek kroglic 1. gld. 23 kr., 2 zvilka 2 pW. 30 kr.,  3  zvilki  3 »ld. 33  kr., \ , xvitki 4 gld. 10 kr., 5 zvilkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov «.) gld. 20 kr. (Man}  ko jt-den zvitek se no more posiljati.)
Prosl urn, izrocno „4. P»«rhofor-)a fcrl Llstiin« kroglice"
' za»tevati ir. na to paziti, da ima napis na pokrovu vsakc Skalljice  na  navodilti   o ' nporabi stojeei podpis J. Pserhofer in sicor z rudedimi j-rkatiii.
Na  prcdaj   y   Podgori
hi>u sL 3. / vrtiun: piipr.tVEsa za ;_'<»->tilu«». kn- j»» f;t»t yy hihi. Vnlva Jim* v»nht]ak. Vi-«'* n»»vr lastiiik. shimipn'- v istt hiii.
Knjv.irti.i id prndajatsiit.t p:tpn'j-t
J. pallich y Gorki
pripoiiif-a   iliistroTane in ntiidiie .jtsopise
in kiijisre vs«h vr-t. iKtljf* prirofa v-.*-h vr-t
pisalnih in   .MiNkih   potnlnrifj   po  najnizjih i-eiwlr.                _______________________________
Svqj»> v«klik»> %;iluir4i
olja  iz  oliv
priporora
Enrico  qui.  Carlo (iortaii,
via raserma I. Tr*f [ nanpr. plvanil I'IImmi |
Balzam zoper ozeblino^JJjS Zivljenska csctica Sk( kal^'•')'l
jtt f   najboljSc
__,_,___             _                                  . tckleiu'ca "H kr.
f-ek 40 kr. s postnine prosLo poSuJalvijo «."> kr.
1 Sok od ozkega trpotca 5JLX Fiiakerski praSek za prsi ^kkf;
I  i stey_ tjo kr>         c         x               ricns.au;, po3tnjne proslo p0Silj:ilvijo «() kr.                           i
| Americansko niazilo rffaS"^ Tannochnin-pomaila
20 kr.                                                                    sredstvo za rast lasij, 1 puSica 2 jjlil.
kr., s poStnine prosio posiljatvijo 7» kr.               !    „ ..           ,        .... , ..    _. »«ntek   •»"   kl"   s  2
™fe5,1 Per g0iS°'s poa —•iUmvetwha cislana sol Aft., 8
> -Ajlffelski   balzam   f stetIenica50 kr.idoinaLeIsre(Jstv'0ProtisIabiprebavi, lzavoj 1 <r'Id.  ^
Razen to imenovanih prepratov so v zalogi ge vse v avstrijskih Casnikih ogla-
sene ta- in inozemske farmacevtiske specijaiitete ter se poskrbe vsi   predmeti, ka-
terih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje toeno in najceneje.        Poiiljatva
po poiti izvrSujejo se najlutreje  proti temu, da se pr j vpostje denar» vecje na-
[ roebe tudi proti povzetju zneska.                                                                               0
Ce s« preje vpoilje danar (najboCje s poitno nakaznieo), potem #
( ie poitnina mnogo cenejia, nago prl poiiljatvah proti povzetju.            Z

r
+H++-<+"+"+>4*K*H+>+"+>+><+>+*
Svecarna na par
Alojxlja Baderja
v f»ori«*i, SciiiciilNk;i ullni st. 'U.
Odlik.ivaHa li.i vii'/iiih vatikiiii ki r.tz-l;
¡ t. P<iriiij.« Y nil" <»k['l>ui; ^   ^araiiliiwam^t   «'fin'Iti<p.'
-t.ivi.ili   ii».'-tavah.  h.i I. tsss. pa 7.
zlato avetinjo
¦a.-titi ilnli«VMvnii in   .'.(>?.   rcrkvr-
>rdin.-irjat.i >r vorni.;ka
ri5k«w:i: iHiuku.  pro
a    ku"Z»ii-iil.'kntij>k« ^:i
la   vm*Ii  jf   priti.-njciri ikoI..i:m:t v n-}fiMrili i-.
f      Cna znaSa gld. 2.50 z.t Lib> - [>r.-i.'i!t.i» pi.
A  iMipm ifilu alt p;i»3"i, popii.-ta pri laknjr,nj«m
¦  phu'ilu. Nan».rila i'pz •!• kite p«iSiIj:i>> :-c   pro-.!c-poSlninc in tr-.iskov za z.ivijanjc. ¦      ± Vi'Iikonofna   hvrfa   tu-li iz ri.-t*>?.i   Vfi-ka.
4  okrasena z plohorozlxi,   rvetlicami hi   puzlji'e-
I   ninii ornamenli, kar h»» dula \<v. v vo-ku. T      .'?. VcIifconnriH:   KVt-re   s plikantt   na   "ljV  in
V  tudi okraSonirnt z (irnanicntt v dozde-vni «Iikart;i.
•i. Izdelnjcjo j
^  vitljavo in po^rebi* itd. jiamr J a) Sv.....
tudi svefp in   lon'ir  za  r p« av>lrij-kt'rn
ne f. 2.20 kilo A  1>> Swi'i* vosi't'ius I. s-nslava p.» bnulwd-k.-m it
l>enc»k(-rn na^inn flld 1.60 Pn{.*(<ji if»rn;i. . Najtint-iSt' ka.liln T.;itrn
gld.  ¦
¦¡         .».   iVIJI
1.20 Lil.
4      «'». Kadilo nizjc   vr.-tf   v zrnili   70   kr. kii.i.   ^
^  kakor tudi Aw.aZ ia ^uiaij Mirra.                       A
¦      Ua m> svpfe iz pim\»';:,i «"'r-tt|ja r<'ln.-li:«^a n>«   ^
A  ska, j.Mrantuje s« s I(M«> ;.'iil.                              T
Pripoznano neogribno potrebno zobno distilo
Svetovno blago - Y vseh de^elah sijajnim uspehom vpeljano.
KSARGOV A L 0 D 0 N
(Od zdravstvenih oblastij praiskano)
Jako pFaktieno na potovanju. BlagrodiSede - hladilno. Dobi se povsod.
«e dovnli Hvo^illS^t naj"v,inc/.e f .na5? zt,r,avJe ProLavIjanje; ampak mnn»o premalo pleila se na l.», .la so za to neizopibnl dobri z.>b?c. No ,l\ ^$M*tffiSJ^%^^V^FF'^ JC M I101 P"»«VBeno-. Dvomi z.,boZ.havnik i^arski .u-lJk K. Tbo.ni na Ituaaju ta^iiSl^M&1S, naposled, dr. H. D. H,llerf profesor na zobozdravnisken. zavo.lu vscn;ilis:a v »or.,linu v >v,.j«u sPi>u: .Mi-snoriTer dTse iz telfe                                                             ' ? ^ V *hfao ^^ Ustni  du«,lini "^'rostatm in neverj,tncm stevilu'snaj^, stn.p.ne
usti" ^JSL^IS^^TJ1S^ Tl "^ '"ICZni. dad6 Pr^Uati Z VCstnim in m,nim «««>'«™«ieni ust. Tosna zu-za moj .rokaionimi i^iiimH le z ulrabo Hn ™e- naibX zfui^i ?i «? C- 1 P°..leh,"°V,h 1«ltanfn* PreiAavali. - Sama voda pa teh sirupenili snovij ne od ,rau. T.» se doseie euie S SE™^D^,rf tt? if3 i™ ?ie.r] a.ntlsePl,i:no ''elu ocejra Arbno pripravljenesra in ^kiiSeneini sredstva za uJTenje z M». k^kor se pre,fci-sredsUa - liZZ™ f* JST ** KI°V ^°.t5^V<*ar ve.U» rastofa, sedaj vLc na n.ili one narasla vporaba najjasneje svedo^i tpru'a^i veljav, te-a SS ^SvSttevK «tnl -Di "*e?«1»rf»!' Tod. ne le leuoia m miCnost 'smejajoCih se U dosezeiuo s fita\^SS priieze v.Xmu kosu.                         3           3 '          GC zdra,Je ll° »*oaie slaroslL otrdua «*cnega, uripoznavanja i pismena narofila iz pajvfcjih krogov
»•>-  Varujte se v zavitku sUCnih, le za prevaro narejenih. brezeenih ponaredb (posnemb). -%*
Edina ;ovarna
„Caffo Vittoria"
V TRSTU.
Kava .Vitt.iria* ja ailiiia •««)• wrsto, Ujt
:iiu -.- lama, karj.< nj.-na p..,.-bu..^. da ;.-j ni tr.-ba iw.L,, ;•; kolanljaln* kawa)
'/ iut<L'<ru ¦<¦ slastna. Ak» j>- pa pri[u.>-.ii>.i> dvaj-ftHw. i-rnv.' kav.-. po-t.»ii»' labor na!
Kava .Vitbtria* -i* vi«»k« <>ni. kar y «Z(.<li;<» zdiaviliia. oku-itia. kn-piba in <'k.n;..imuu. I/mh-im kih   ¦   <t<>lu SO vocjih ^kl.'dir k,,;.-.
S lavri .Vif!-,ii;t* pribr.-iriiiiio ¦;<>',,><> 200 m4-Statkav . piiin. ri h kobitiijabio kaw>, k.i!»-r,i, ill m-<<r na'.adri" u-!.-, p-'ena in zml»ta n- s'.inc pud ^'!d. tWi: .l.r.'itii pa kava .Vitb.ru* »tanr |.» 00 kr., d.ib'itiio   r.izli. uk   /id. I.-JO,  kac ;.- ,mi„ 200   O*-
K.-im.'ria ainliAt t».»-p<.da Avguala Vlar-lhnlar)a, pr..f.-..u^i na .-. kr. i.kad.-mi,i zi kiip-:<.-,* ai mi.-nar-iui; ^..-piid:! Ivana Parhaua-i pt..-
f.'-.-rja krmij.' in z.ipri--5:<ii(>ra izu'dna'a; kiini.'iin-aiulUKk'V !-liin.bvrtkivJ p.i.-.km.iWa Iv.uia Mawr. Hubar-Ja, i!l i-d. kikm- t;j.li l,i^ta*a r»Hrt!j.« imnvib fidli'nib /drawiik»v (ki jc ui/.i,.ijM k,i\(. bnd<.<'cH.--ti;. akt. A.: d.i-favim.., d.i !.» kaso taliij.t 2" in-kab-n< i».tni;nir.-. dnbnid.ini z.iWi.li, Ln!</i;i in m iJifniV.t • il.d/- da ki>iLMttui'i|!t iila-'.iid pupi.^ii.;.;.. pu iiji v-*> In r-yajnii pi>:rj[iji*. da kavi .Vitli.na* ti.'r .Jan.-. pi.., 11;. »!n iiH-d v-uiii .In zdi; zruicani piinr^ili.
<b»ti.vo ;-. «.,r,.j. da In. to kavii rabila vsaka i-ndiiirta. Knji jr mar zdiavljf w, ircdiija.
Uzorci   br«aalaLno.         '/a   pu.-ki^iij't   m>
iazpi.;il.j.M. p. pii^li ziv..;i po 5 kit pi.ili p...z.!ja 3 ajlal., ako •- ;•¦ i.bnid ... /.alohiika II. fJu Ban Y Tralu, J'i.izza l,ip-i.i ±
Zali.Zllik   V  JJoriri  K„„V.   Kr»J.->l   StiTkiT,
. iVrviiijaiiij pi^..   Uiu-ipp.-   |in..i..,i j-. Ki-anra.
V vsaki zupniji in zupaniji
Npi'fjini' m¦¦ r.i/tinnia, rislana iit ^'iimltm ilnhin .stoj'-.'-a n^elia kot
zaupna oseba
z doSrimi po^tiMii^kimi za.^liizki v aIii/.Iio. I'istiii'iif (lotitldbe jf [iiAiljali p<»tl
2UI l4.M. Wraz, post. rest.
Vo/iii listi in tovorui listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski po^tni parobrob
„llo«l Steam Link" iz Antveri^na
direkttio v
New Jork & Phiiadelfijo
kontesijonoxa'ia I'-rla, otl v. kr. a\>Srij-.ki- \I.ule.
Na npra~'.uija tKlgu\arja Ux'ito : koiu-«-siju\.ua
/.a-top
„Red Star Linie"
na  DUNAJU. IV Wpyririirei-P'Jissi'   17 ali pri
JOSIP-U  STRASSERJ-U
Statbmvail    &    '.oiunuTi-ietler   Correspondent der fc. k. Staatsbahnen ni Innsbruck
KiM aatlat lAt lal wtaaxxl
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabr^Cek.
„Kui>aj pri kovavu in no pri
kovaf'ic'll*4 ^(ivnri star invjrovor.
To lahko riM-i-ni «• >»«.j*-m zavml-j. Lajti W tako vdika kup i;a. kakoi' moja. ima \-le.l nuruni-r.c^-a Lilava in r.izi::h pr
lim.sti;  malo >tr.»;k..v. ki kupovab.-u na dobm. Krxnne azarre za*a»bn!k«m  brpzjdai'no in |»o. Stnini' protto.       h'wU kujitra uzorrvv. ka-
kovSne d.^b-j >o ni bllo. s<< j o;ilja krojacem brcz plai'atsv postriiiK*.
Snovi za obleke.
IVrutijfii, ;:; doskin za visoko duliuisi'lno. pred-
P>.iv.o bla^o   za  uniformc  <\  kr. uradniknv.
tudi   za   vctcrane,   njinjepasre.   telovad.-e,
livreje. ^akna za biljarde in ijirabu* mize. za
prevla?en-p knfij. p«»tn« pled,  ml -I-II wU.
ijfft* Ccne >r<*tIno, po>teuo, trpezno. risto
volneno sukmi in ne eene runje. ki niso \rodue
ui'.i ti-liko. knliLor >tan-.» Lroja.". pripuroJ-a
Ivan  Stikarofsky
Y   JDrnU, MancUeslcr). Jiajve^ja z:ilojra sukna v vrednosli '» mil. gld. gfaV^ RazpoSilJa le « porzotjem. "VQI Dopisuje   v   neniskem.   ."eskem.   rnadjarskem, poljskein,   italijan.-kem. francoskem   in   anfleikem j jeziku.
Tiska .GoriSka Uskarna11 A.OabrsCek v Gorici.