IZDAJA FI Z KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: PRIČETEK POMLADANSKIH GROSOV Leto V, Štev. Ljubljana, 6. marca 1949. FIZKULTURNI TEDNIK Pomladni kros - mobilizacija najširših množiš za iizknltnro Pomladni kros, ki je dobil že globoke korenine v naših društvih, ki postaja iz leta v leto že narodni šport Prvenstvo FLRJ v klasični kombinaciji in tekih Napretlek smučarjev i» o stalili republik Teden dni po državnem prvenstvu v alpskih disciplinah na ICopaoniku se je pričelo v četrtek na Jahorini dr-in najpriljubljenejša oblika mobiliza- žavno prvenstvo v tekih, štafetah in cije širokih množic za lizkulturo, bo klasični kombinaciji. Na prvenstvu so letos v času od 15. marca do 15. aprila, nastopili tekmovalci narodnih republik Izvedba krosa, ki je poverjena te- Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in lovadni organizaciji skupno z Atletsko Hercegovine, Makedonije ter tekmovalci CDJA Partizana. Prvenstvo je otvoril predsednik Zveze smučarjev in planincev Bosne in Hercegovine Nisim Albaharin, ki je zvezo, ne sme letos predstavljati samo mobilizacijo množic za kros, temveč mora postati ono sredstvo, ki bo pojačalo telovadno organizacijo kot osnovno, na katero se prirodno veže- pozdravil vse udeležence prvenstva, jo vsi športi in ostale lizkulturne organizacije. TONE POGAČNIK PRVAK NA 18 km S pripravami za kros moramo do- Prvi dan tekmovanja je bil tek na seči še drug cilj: razgibati moramo 18 km za člane in 6 km za mladince, aktive po šolah, tovarnah in ustano- Vreme je bilo zelo neugodno za tek-vah, pripraviti jih za začetek športne movanje in tekmovalci so se podali na sezone, ter jih organizacijsko vklju- start ob temperaturi — llo c in ob hu. čiti v telovadno organizacijo. di burji. Ce pregledujemo dosedanje uspehe Rezultati članov so bili naslednji: 1. krosa v naši republiki, lahko ugotovi- Tone Pogačnik (Partizan) 1:25:41, 2. mo že lep napredek: 1. na sami šte- Jože Knific (Gregorčič, Jesenice) vilčni udeležbi, 2. v več ali manj si- 1:27:40, 3. Tone Razinger (Partizan) stematski predpripravi fizkulturnikov 1:28:35, 4. Sinko Braco (Partizan) — predvsem po večjih centrih — za samo tekmovanje. Toda pri pregledovanju teh uspehov ne smemo pozabiti na naše podeželje, na našo vas, kjer so bili doslej uspehi krosa ne samo kampanjskega značaja, temveč še več — krosa ponekod sploh ni bilo. V teku članic na 6 km so dosegle prva tri mesta tekmovalke iz Slovenije. Rezultati sq naslednji: 1. Kunčiče-va (Prešern) 28:50, 2. Jamnikova (Enotnost, Ljublj.) 29:36, 3. Ermanova (St. Vid) 29:42. iSSVs. Jazbec SsMlS Jože Prvak Med mladinci so se na prva tri mesta uvrstili Slovenci, četrto mesto pa je zasedel član ekipe Bosne in Hercegovine. Rezultati so bili naslednji: 1. Dežman (Gorje) 33:47, 2. Gregorij (Rateče . Planica), 3. Kuhar (Dol) 34:57, KNIFIC IN GREGORIJ (Slov.) STA ZMAGALA V KLASIČNI KOMBINACIJI Jahorina, 6. marca. Včeraj je bilo v okviru državnega prvenstva v klasični kombinaciji prirejeno tekmovanje v skokih za člane in mladince. Obe tekmovanji sta bili na novi 45 metrski skakalnici. Novi sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je napravil skakalnico zelo mehko, ki v takem stanju ni dopuščala najdaljših skokov. Za včerajšnje tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, kajti tekmovanje v skokih je odločalo tudi o končnem plasmanu v klasični kombinaciji. Po teku-na 18 km je vodil Pogačnik z 235,5 točkami, drugi je bil Knific z 225 točkami, tretji Razinger z 220,5 točkami, četrti Klinar s 189 točkami, peti Rožič S 183 točka-gi proti Jeseničanu Kersniku. Zanimi- mi td- vo je, da sta si tretje in četrto mesto Po skokih je plasman v kombinaciji razdelili štafeti Partizana II. in Hrvat- naslednji: ska, ki sta obe istočasno pritekli na i. Knific (Gregorčič) 421,8 točk; 2. cilj. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Razinger (Partizan) 408,7 točk; 3.Po- v klasični kombinaciji JS5LT1 p,”’°SM—■ bilizacijo ali pa splošna neudeležba, V ŠTAFETI JE ZMAGAL PARTIZAN smučeh med vožnjo ne smemo pozabiti na to, da bo tudi letos ponekod kros še kampanjski. Vendar bo tudi ta kampanja dala svoje rezultate: oživela interes za fiz-kulturo, oživela bivše aktive, sprožila iniciativo ustanovitve telovadnih in športnih društev itd. Vi petek je bilo na programu tekmovanje v teku na 3 km za mladinke in 6 km za članice ter štafeta 4X10 kilometrov za člane. Najzanimivejša borba je bila v štafetnem teku, kjer je nastopilo 13 štafet. Za prvo mesto sta se borila Par- 5. mesto. Srbska štafeta se je plasirala na 6. mesto, tekmovalci Bosne in Hercegovine na 11. in 12, Makedonci pa na 13. mesto. Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Partizan (Petrovčič, Pogačnik, Sinko, Razinger) 4:06:59, 2. Gregorčič (Jesenice) 4:11:58, 3. in 4. Partizan II. in Hrvatska I. 4:32:53, 5. Gorje 4:34:07, 6. Srbija I. (Gregorčič) 380,9 točk; 5. Rožič (Rateče) 387 točk. Najdaljši skok je imel Rožič (35m). Tekmovanje mladincev je dalo naslednje režultate: 1. Gregorij (Rateče) 447,9 točk; 2. LEP USPEH JUGOSLOVANSKIH SMUČARJEV NA NORVEŠKEM lanez Polda na 6. mestu V petek Je bilo v Mitstnenu pri Oslu mednarodno tekmovanje v Smučarskih tizan in Gregorčič z Jesenic. Zmago 4:44:31. Najboljši čas med vsemi tek-Partizanu je odločil letošnji državni movalci je imel Jeseničan Knific, ki je prvak Pogačnik, ki je startal kot dru- prevozil progo v času 57:47. in drugi Norvežani Svetovni rekorder StKrjf “*= *■?ovi (Ureserent jo/,s točk. njimi ga tudi jugoslovanski smučarji se je plasiral na 14 mesto itd. Jugoslo- Najdaljšl skok je imel Gregorij 7-Sne^ -,0 Polje, 6 marca. Dane« je bila v Vev- i lajuun . čah odigrana prijateljska nogometna 14:0 (8:0) tekma med kombiniranim moštvom Slo- ' ' vana in domačim Papimičarjom. Na ves o..,, a „__ , potek igre je močno vplival veter. Slo- Zadar, 6. marca. Ligaško moštvo va!n j0 -nn v drugem polčasu nekoliko v Hajduka je gostovalo danes v Zadru, premoči, vendar ni znal izkoristiti vseh zvezi, okrajnim odborom in telovad- svoji najboljši postavi. Crvena zvezda kjer je nastopilo proti domačemu mo- ugodnih prilik. Pred 500 gledalci je nim društvom skupno z atletskimi 3e dala tehnično zelo lepo igro, toda štvu Zadra. Hajduk je bil v veliki pre- tokmc> sekcijami. Toda s tem ni rečeno, da je naloga opravljena za telovadno organizacijo, če izvede kros po svojih društvih, vodih ter oddelkih. Telovadna društva bodo nalogo izvršila !e tedaj, če bodo telovadno in organizacijsko pripravila kros na svojem teritoriju tudi po vseh šolah, tovarnah, ustanovah, mladinskih aktivih itd. Kros moramo gledati po eni strani kot propagandno sredstvo za fizkultu-ro, po drugi strani pa kot sredstvo, ki krepi moč naših fizkulturnikov in jih pripravlja za izvršitev našega petletnega plana. Druga novost je letos pri krosu to, da vključujemo v kros tudi pionirje, ki istočasno lahko tekmujejo iz krosa za normo pionirske lizkulturne značke. «. ? bomo Pomladni kros gledali s r.i„?rrsi'ektive in ga ”e bomo utesnjevali v ozke meje naše organizacije, tedaj moramo doseči udeležbo v naši republiki s 100.000 tekmovalci, kar v PF“ z lanskim letom predstavljalo štirikrat večjo udeležbo Kros moramo izvesti decentralizirano, kajti le na ta način nam bo mogoče uspeti v množičnosti. Tekmujejo naj posebej telovadni oddelki, name- Dinamo je V začetku pomlad anske sezone v dobri formi NOGOMETNI REZULTATI: Miličnik II : Pletenina 4:2 (4:0) Miličnik : Bračič 5:1 Drobne vesti Spomladinski del I. zvezne lige se bo začel 16. t. m. Na sporedu sta dve prvenstveni nogometni tekmi: Dinamo : Naša krila in Lokomotiva : Crvena zvezda, obe v Zagrebu. Moštvo zagrebškega Dinama odpotuje jutri na Dunaj, kjer bo v sredo 9. t. m. odigralo nogometno tekmo z reprezentanco Avstrije kot sparing partner. Rokomet v Mariboru MILICIONER (Zagreb) : POLET 17:0 (9:0) Maribor, 6. marca. Rokometaši Poleta so imeli danes v gosteh zagrebškega Milicionera, ki je po lepi igri premagal domače moštvo z visokim rezultatom 17:0 (9:0). Tekma je bila predvsem propagandnega značaja in bi naj služila popularizaciji te lepe igre. Janez Polda med skokom ■ Eli najboljši norveški skakalci na čelu s tretjeplasiramm na lanski olimpijadi Shelderupom. Kot prvi se je plasiral, med vsemi predstavniki drugih držav, ki so se udeležile tekmovanja, na šesto mesto Jugoslovan Janez Polda, za njim so se plasirali vsi Švicarji, Švedi, Finci V soboto Je bil v Holmenkollenu prvi uradni trening na skakalnici, na kateri bodo skakali v nedeljo. Treninga se Je udeležilo nad 200 najboljših evropskih smučarskih skakalcev. Med njimi so bili tudi trije Jugoslovani, Polda, Klančnik in pribošek. je postal prvak brez borbe. Lahka: Pajk (P) je sigurno premagal s k. v prvi rundi Bošla (Z), Fabijan (P) pa je presenetljivo premagal v drugi se zelo pozna pomanjkanje treninga. Tehnični rezultati so bili: Kovač : Godnjavec 2:0, Kunst : Ba- rundi k. o. Hrastnika (2). V finalu Lek, 2:0, Strojnik : Rožanc 2:0, Kunst i Fabijan ni zdržal ostrega tempa in je Godnjavec 2.0, Kovač : Rožanc 2:0. Pajk (P) zmagal po drugi rundi s teh- ■ ■ —■ ■ ničnim k. o. Weltre kategorija: Pogačnik (P) je postal prvak brez borbe. Srednja kategorija; Tretnjak (P) je postal prvak brez borbe. Poltežka: Volčič je po prvi rundi s tehničnim k. o. premagal Rudolfa (P). Sodniški zbor, v katerem so bili Ne- ZAKLJUCEK TURNIRJA V SARAJEVU Puc Na igrišču se je zbralo le malo število meček (Zagreb), Blaž (Radgona) in SJKSrrS ™n 7:7 7 E~B JSS E—is™ -= ssspss 13 $7 Leieb—B osti PO naših igriščih m travn 1 . Dinamo je zasluženo zmagal, ker je ob Tyršeyi cesti v Ljubljani zanimiva nejših moštev v državi, vendar pa Po-Da bomo imeli točno evidenco ude- imel mnogo več situacij pred nasprot- prijateljska nogometna tekma med re- letJ = i t tak ^odrejene vloge kot izbe na krosih, so za statistični pre- nikovimi vrati i..- „„ Z-E ...j,- __ zervnim moštvom Odreda in Trigla- j6.1 ni Igral tako podrejene vloge, kot in Simonovič prvaka Kuncler Enotnost : Slovan v‘®Ž,u„=. «**'i 2» ffivis, Mss^asM-s ž sskšs čer 16 b“ v MoM> m elm°“,,e jo v°dlti točno evidenco ne sam0 v ta Horvat, Jazbinšek ter desno krilo so z zadovoljstvom odhajali iz Igrišča,. odlične obrambe Zasrebč^ov svnii.m j vcpm Drača v _ .f10 Kr . Tekma se je končala z zasluženo zma- sPnco odlične obrambe Zagrebčanov. po vse u ^ v prvem polčasu je go Odreda z rezultatom 5:1, Milicioner se je odlikoval predvsem s bila igra enakovredna, v drugem pol- Propagandni šahovski turnir, ki je bil v Sarajevu, je končan. Prvo in drugo mesot si delita mojstra Puc in Simonovič, ki sta osvojila 14 in pol točke. Vrstni red ostalih udeležencev je naslednji: terenu. ’ moči. Edini goldnevne d^elDrala' se Ta»° * — - nifestacije telovadnto^krajtih^ztetov V predtekmi -je Lokomotiva prema- Gruden Maks. glaa Železničarja iz Maribora z rezultatom 9:0 (4:0). Naša krila : Mornar Troboj v namiznem tenisu «,1 (2m0) Brežica, 6. marca. Danes ie m , , . *■** ' ' troboj V namiznem tenisu med ST) S Split, 6. marca. V prijateljski tekmi demf^n0 , iz&1 feic (Vi- Mornarja z rezultatom 2:1 (2:0). Po ne- Igrale! Odreda so z današnjo lepo hitrimi in dobro premišljenimi prodori. Najuspešnejši strelci so bili Franci (5), Rovnicki (4) in Bakala (3). Od domačih se je odlikoval Vahtar. Sodil je zagrebški sodnik Ulerlč. Kancler. Boks Prvenstvo Maribora Maribor, 6. marca. Včeraj je bilo > dvorani TD Maribor I tekmovanje z, prvenstvo Maribora v boksu za leto 1949. Sodelovali so člani Železničarja in Poleta. Rezultati so bili naslednji: uumj m sij Kazlaenom t? j . x •-------------------------------— • . . °vu* d v ^ igrah moštev so bili rezultati ,7 deljskem uspehu Mornarja : Partizanu igro navdušili -gledalce, ki so z veliko S;«', Ceimola?1ffe& « je pričakovalo, da bo moštvo mor- KM mesto Razlag, zvezda. 2. Celuloza, 3. Rdeča narice premagalo Naša krila. Čeprav kl° j^s^omMnacfj^klm^potezml^sto je Mornar igral dobro, je izgubil tek- prihajala pred nasprotnikov gol. Ce-mo, ker je bil njegov napad pred go- ™glava Igrali ŠH3žEfSaSSE ^ko7727Našgarakja "paVzmaS mesto Razlagu I.. 2—3. Razlag II ;n lai ker so izkoristila dve zreli situaciji PremaSaR pionirje Odreda z 3 :l (l: 1) Celuloza, 4 Rdeča zvezda. .................. - - «p *•» . - - - - — Pred nasprotnikovimi vrati. Gole sta Prireditve planiškega tedna odložene Organizacijski komite planiškega tedna je z ozirom na skrajno neugodne snežne razmere v Planici sklenil, da se vse prireditve planiškega tedna prelože na čas od 20. do 27. marca Tržič : Solkan 1:1 (1:0) Solkan. 6 marca. Danes je bila tukaj odigrana nogometna tekma med moštvi Tržiča in Solkana Končala se je neodločeno 1:1 (1:0). Bavdaž. Dvojna zmaga Partizana Na igrišču Železničarja je bila danes Dopoldne odigrana prijateljska nogomet- ligaški namizno - teniški dvoboj moških in mladinskih ekip Enotnosti in Slovana. Mladinci — Enotnost : Slovan 5:0 Mladinci Enotnosti so zmagali premočno in zasluženo. Napačno je, da so boljši mladinci Slovana nastopili v moški disciplini. Posamezni rezultati so bili: Filipan : Sargo 2:0, Slamber-ger : Burkeljc 2:0, Skrjanc : Plečko 2:0, ]- . ,-r _ - O Ul je z:u, sKrjanc : flecko 2:0, P™pan : BurKelic 2:0- Skr5anc : Sare° Mmšja kategorija: Kajzer (2) je po izenačeni borbi premagal po točkah Pukšiča (P). Peresno lahka: Furlan (P) prečljivo zmagala. Člani : Enotnost : Slovan 5tO Tudi v tej disciplini je Enotnost pre-Igralcem Slovana Stojan Puc Kostič 12, Andrič II, Božič, Djaja 10 in pol, Kozamara 10, Bogdanovič 9 in pol, Kalabar, Mlinar 9, Janoševič 8 in pol, kap. Markovič 7, Avlrovič 6, Ungar, Kobler 5, Kolak, Meštrovič, Fidler 3 točke. Šahovsko prvenstvo mariborskega okrožja Ptuj, 6 marca. Danes je bil v okviru šah. prvenstva mariborskega okrožja fta-^vskt dvoboj med moštvi Ptuja in Ruš. Ptujčani so premagali svoje nasprotnike z rezultatom 8:0. Domanjko r Kondicija, tehnika in taktika v nogometu F-©P>gZ£L/A-u Jugoslovanske nogometne ekipe so Imele v preteklem letu velike uspehe. 2e samo bilanca mednarodnih dvobojev zgovorno priča, da se je naš nogometni šport povzdignil do najvišje evropske kvalitete. Od 89 mednarodnih dvobojev je bilo 58 dobljenih, 15 igrano neodločeno in 16 izgubljeno; razmerje golov pa je 195 : 114 v korist naših enajsto-ric. Prav tako se ne sme pozabiti, da so naši predstavniki na nogometnem turnirju na Olimpiadi izmed 20 udeležencev osvojili drugo mesto. Ta uspeh ne zmanjšuje niti dejstvo, da na turnirju niso sodelovale nogometne reprezentance Madžarske in Italije in profesionalna ekipa Anglije. Naš napredek v nogometu je priznal ves športni tisk izven naših meja. A IK A ID E M u j A\ Da bi se naš nogometni šport pravilno razvil tudi v prihodnji sezoni, je najvažnejše, da ugotovimo, v kakšni meri je prav za prav napredoval, kajti pravilna ocena se lahko da samo takrat, kadar vemo rezultate odigranih tekem. Kvalitetna vrednost nogometa se ocenjuje s treh vidikov: fizične pripravljenosti Igralcev, stopnje vzpona v tehniki nogometa in stopnje x taktiki igre. Kondicijske priprave nogometaša Dananšji hitri modemi nogomet zahteva od igralcev maksimalne napore vsega organizma in največjo odločnost v borbi za zmago. Celo najmanjša napaka igralca v moštvu lahko da velike izglede nasprotnemu moštvu za uspeh. Se težja situacija nastane za ono moštvo, v katerem nastane malodušnost, ki se pojavi navadno po prvem prejetem golu, kar zmanjša voljo za nadaljnjo borbenost. Da bi se vse to preprečilo, je potreben sistematski trening v teku vse sezone. Ne moremo trditi, da naša moštva v pretekli sezoni niso dovolj pripravile svoje igral-ce za vsako tekmo. Opažalo pa se je često, da niso imeli dovolj fizične kondicije. Sele proti koncu nogometne sezone je večina naših moštev prišla v polno formo. O tem pričajo odlični rezultati, doseženi na mednarodnih tekmah in zelo dobre medsebojne igre proti koncu sezone. Med našimi moštvi se v tehniki igre v pretekli sezoni kljub precejšnjemu napredku niso zapazile kakšne posebne novosti. Udarci napadalnih igralcev če vedno niso dovolj izdelani. Vsi igralci še vedno ne obvladajo razne oblike umirjevanja žoge, zlasti umirje-vanja žoge v premikanju, kar je najbolj važno v hitri igri. Udarci z glavo so bili prav tako slabi. Iz tega sledi, da trening ni bil sistematično izveden ter ni bil najden način, s katerim bi naši nogometaši do popolnosti obvladali tehniko igre. Večina naših moštev je v pogledu taktike in sistema igre osvojila sisetm »treh branilcev«, sistem, ki se igra po vsej Evropi, razen v Avstriji in Češkoslovaški. Nekatera najboljša jugoslovanska moštva so ta sistem z raznimi variantami nekoliko izpreme-nila z izmenjavo mest igralcev v na- padu. Namesto pa, da bi se moštva trudila, da v igro vnesejo vedno nekaj novega,, z ozirom na situacijo nasprotnika in da bi bila njihova aktivnost nepričakovana, nenadna, je postal ta sistem šablonski. Izmenjave mest ne smejo postati neorganizirane, tako da preide v brezglavo tekanje, temveč morajo biti naprej določene s predhodno pripravo. Nekatera naša moštva ne obvladajo niti forme igre, tako da za njih predstavlja ta sistem še velik problem. Vendar bi lahko strokovnjaki z izpolnjevanjem in či-tanjem literature, posebno sovjetske, ki je vodeča v tem pogledu na kontinentu, odstranili te r.edostatke in tako odprli pot‘k še večjemu napredovanju in izpopolnjevanju sistema igre. Ocenjujoč kvaliteto našega nogometa v preteklem letu lahko rečemo, da kljub številnim dobrim rezultatom, ki so jih naša društva dosegla v dvobojih z inozemci, naš nogomet še ni dosegel one višine, katero bi lahko dosegel z ozirom na objektivne pogoje. Nekoliko odličnih tekem na koncu lanske sezone vliva nado, da bo v 1949. letu naš nogomet dosegel v kvaliteti še višjo stopnjo. Da bi se v letošnjem letu še bolj ojačal naš nogometni šport, je naloga vseh nogometnih organizacij in njihovih strokovnih kadrov, da preidejo na sistematsko delo, zasnovano na znanstveni podlagi. Nesistematsko delo se je doslej odražalo v tem, da so naše vodilne enajsterice prišle v polno for- Sovjetski igralci pri tehnič. treningu mo šele proti koncu nogometne sezone. Velika napaka je tudi to, da so imeli naši igralci vodilnih moštev takoj po najbolj naporni sezoni poopl-noma pasiven odmor. Na ta način so igralci izgubili formo in vsa ona svoj-svat, ki so jih pridobili v teku cele sezone. Naloga je prav v tem, da igralci v tej prehodni fazi s telesnim vežbanjem in dopolnilnimi športi še bolj razvijejo svoje psihofizične lastnosti. Končna naloga je, da se v letošnji sezoni prične ustvarjati jugoslovanska šola nogometa, prav tako kot je nastala sovjetska šola, ki je ena najboljših v Evropi. Kdo ne pozna graditeljev zadružnega doma na Cvenu! Saj je bil zgrajen v 55 dneh in to med prvimi v Sloveniji. Tamkajšnji aktivisti pa vedo, da je bilo treba mnogo truda, predno je prišlo do sloge pri samih graditeljih vasic Krapja, Cvena in Mote. Prišla je pomlad, zadružni dom na Cvenu je obdalo zelenje, kmetje orjejo in sejejo po prostornih kvadratnih njivah. Povsod diha življenje, samo zadružni dom se ni mogel docela oživeti in vse je kazalo, da bo ta novo-grajena stavba samevala, sredi cven-skih in moterskih domačij. Sicer obstoječa zadružna knjižnica je imela redke obiskovalce ... Vendar mladina prežeta z novim duhom je odgovorila reakciji z masovnimi sestanki, bralnimi večeri, prireditvami. V zadružni dom na Cvenu je dahnilo življenje, široko in mogočno v obliki vesele mladine, ki prihaja po napornem delu k vajam, bližajočih nastopov. V sicer tihih večerih vidiš razsvetljena okna prostorne dvorane, tekanje, pesem deklet plava do šumečih valov Mure. Vstopim v razsvetljeno dvorano. Članice in člani fizkulturnega društva vadijo »Bratstvo in edinstvo« Gledam smejajoče obraze, novi rod, novi ljudje... En, dva in tri slišim takt tovarišice Zinke. Dekleta in fantje se sklanjajo pod taktom, napete miššice, valujoče grudi, veseli obrazi... Govorim z vaditeljico Zinko. Pripoveduje, kako točno prihajajo dekleta k vajam iz Cvena, Krapja in Mote, pričakujoč svoje prve telovadne akademije, ki jo pripravljajo v bližnjih dneh. Stopim na oder. Mišičast fant Sovič iz Mote vadi člane na orodju. Fantje 'gore od navdušenja mišišce se napenjajo. »Zdrav duh v zdravem telesu« mi nehote prihajajo misli. 13. februar. Fantje so nabili velike rdeče pisane plakate po gasilskih domovih, plotovih, pa tudi po hišah raznih nergačev. AKADEMIJA. Dvorana zadružnega doma je nabito polna. Potni obrazi mu-ropolcev pričakujejo: »Bomo videli, kaj so se naučili«, modrujejo. Zavesa se dviga »Naprej zastava Slave«... ljudje se dvignejo v dvorani, nekomu je zaropotala palica po tleh. Pesem telovadcev, njih otrok, jim je legla na dušo. Poje vsa dvorana... Sledi točka »Bratstvo in Edinstvo«. Skladni gibi, močne grudi... Zuljave dlani ploskajo. Sledi nastop pionirjev, vaje članstva na konju. Ljudstvo ploska, obrazi žare. Naslednja točka so simbolične vaje članic. »Gaj le šumi«, valovi pesem nastopajočih. Po odmoru nastopijo člani na orodju. Ljudje se dvigajo in dajejo duška elegantnim gibom »Veletoča« kmečkega fanta Soviča iz Mote. Sledijo lepo kombinirani izpadi raznih točk. Fantje se navdušujejo večina, večina jih je prvič na orodju. »To je naš Franček, moj sin,« pojasnjuje nekdo svojemu sosedu. Ponoven nastop članic s simboličnimi vajami, pionirji, orodna telovadba članov na bradlji... ljudje v dvorani cepetajo od navdušenja. Ponosni so na svoje otroke. »Akademija je dobro uspela« — prevladuje splošno mnenje. Ljudje zadovoljnih obrazov zapuščajo dvorano. Nekateri nasprotniki, znani po svojih nerganjih, ki jih je prignala radovednost, se tihi vračajo na svoje domove. Mladina žarečih obrazov zboruje, uspeh jih je navdušil; pripravljajo se za nove prireditve. Iz zadružnega doma na Cvenu diha življenje naših vasi. naše mladine, ki s svojim požrtvovalnim delom ustvarja novega človeka jasnih misli in dvignjenega čela, ki stopa zavihanih rok, ramo ob rami z našim delovnim ljudstvom v boljše življenje socializma na vasi... Trstenjak Lojze. A7a Sledu V nedeljo dne 13. t. m. je priredil TD Bled telovadno akademijo, ki je obsegala 12 točk. Nastopili so pionirji in pionirke, mladinci s skoki preko konja in mladinke z vajami na dvovišinski bradlji in prostimi vajami ter članice in člani s skupnimi lvajami. »Bratstvo edinstvo«. Prav prijetno je bilo gledati našo mladino, ki nam je s svojimi vajami kazala lepoto telovadbe in pot po kateri naj bi stopala še ostala mladina, ki se v telovadbi še ne udejstvuje. Videlo se je, da je bila največja udeležba nastopajočih med pionirji in mladinkami medtem ko članov in članic ni v tako velikem številu. Pohvalimo naj vaje mladink na dvovišinski bradlji saj so nastopile prvič in so s svojim požrtvovalnim učenjem vaje prav lepo izvedle. Vsi nastopajoči so se potrudili, da so čimbolj izvedli vse vaje, katerih vaditelj je bil sam načelnik TD tov. Hudovernik Franc. Prav Je, da omenimo tudi tov. Janežičeva, ki je s klavirjem spremljala vaje članov, članic in pionirjev. Kržen Milan. Novo društvo bo imelo sedem akcij in to -nogometno, atletsko, za športne igre, plavalno, zimsko-športno. kolesarsko in kegljaško. SŠD Pazimičar bo v letošnjem letu nastopal na raznih tekmovanjih, sam pa bo organiziral veliko prireditev — mnogoboj industrije papirja in celuloze, na katerem bodo sodelovali vsi delovni kolektivi te industrije. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra bodo poslali nekaj članov na razne tečaje, da bodo zadovoljili potrebam društva. V upravo društav go bili izvoljeni tov. Puhar za prdsednika, sekretar I. Dolo-renzo, nato Pugelj, Goljat. Kleščar. Vu-čenič. Završnik, Kure in drugi V. D. Občni zbor Proletarca iz Zagorja V nedeljo dne 20. feburarja je bil v mali dvorani telovadnega UruStva v Zagorju prvi redni letni občni zbor. Občni zbor je pozdravil predsednik društva tov. Sršen in delegat FZS tov Puciher, ki je podčrtal naloge, ki stoje pred našimi športnimi društvi. Nato je sledilo poročilo tajnika iz katerega je bilo razvidno, da upravni odbor ni pravilno pojmoval važnosti sej in nalog, ki stojijo pred odborom. Nadalje je kritiziral delo sekcij oziroma referentov, ki niso dajali podatkov, kateri so potrebni v svrho registracije društva. Zelo pohvalno se je izrazil o smučarski sekciji, ki je edina redno in pravilno izvrševala svoje naloge. Nato je sledilo poročilo referentov, ki so podajali obračun svojega dela Iz poročil je bilo razvidno. da je bila najbolj aktivna nogometna sekcija, ki pa l)i imela lahko še večje uspehe, ako bi bilo malo več resnosti in discipline. Po končanih poročilih je sledila živahna diskusija. Izmed šestdesetih navzočih so tovariši stavljali zdrave predloge za zboljšanje in poživitev dela v društvu. Pri diskusiji se je obravnavalo vprašanje gradnje štadiona, tekmovanja za fizkulturni znak, ter vprašanje sodelovanja s telovadnim društvom. Po končani diskusiji so bile volitve upravnega odbora društva, komur na čelu je bil izvoljen za predsednika tov. Klančišar direktor rudnika v Zagorju, prvi podpredsednik tov Baloh Jo ah im, drugi tov. Kos Ivan. sekretar tov. Jerič, blagajnik tov Merva- za propagando in politično vzgojo tov. Vipotnik Referenti za nogomet Lehe-ničnik. smučanje Hauptman. značka — Sotenšek, kolesarstvo Prosen, namizni tenis . Flisek, lahkoatletika Podreuik. Po končanih volitvah je bil predložen plan dela za leto 1949. katerega so navzoči z nekaj spremembami soglasno sprejeli Zupan Alojz Prvenstvo NM v smučanju VMengšu Okrajni telovadni odbor Kamnik je priredil v nedeljo 20 t. m. v dvorani TO Mengeš telovadno akademijo. Na akademiji so nastopala TD Kamnik, Domžale, Mekinje-Godič in Mengeš, ki so raze«! Mengša že preje priredila svoje društvene akademije in so na okrajno tekmovanje poslala najbolj uspele točke. Dokaj tesno dvorano TD Mengeš je napolnilo številno občinstvo, ki je sledilo točkam programa preveč ravnodušno in povsem nekritično. Najbolj u&pplim točkam so dajali priznanje v skoraj isti meri, kot .povperčno slabše izvajanim. V kritični presoji bo treba široke ljudske množice še vzgojiti. V uvodnem referatu je okrajni načelnik tov. Zule Pavlin očrtal cilje in pota telovadne organizacije; vrline in hibe pri našem delu: zlasti je poudaril, da delavci vise premalo polnijo naše vnste. .Najprej so nastopile pionirke TD Kamnik z vajo po zamisli delavne načelnice TD Kamnik tov. Vide Gantarjeve: »Bratje le k soncu, svobodi«. Kompozicijsko je vala dobra, tudi izvajana je bila zelo dobro. Pio-nirji TO Mengeš nso zadovoljili; prevali so bili sicer drzni, a slabi, skoraj nevarni za tilnik Članice TO Mo-kinje-Godiš so pokazale proste vaje Pepce Golob. Vaje so vsebovale dovolj lepih ženskih gibov, ali nastopaj,oče so bile predolgo časa obrnjene s hrbti proti gledalcem. kar ne učinkuje tako dobro. Moška okrajna vrsta na orodju jo bila kvalitetno in.kvantitetno klavrna, nastop k orodju in odstop — zelo površen, člani TD Mekinje so ubrano izvedli Fr. Močnikov,opros,to vato, ki je vsebovala mnogo težkih prvin, članice TD Mengeš so zavajale z loki po zamisli Milke Zalokarjeve Mladinke TD Kamnik so žal brez muzkalne spremljave lepo Izvedle prosto vajo Nine Trdinove. Razred zase so bile točke: Po jezeru, Turška koračnica in Dr. Murnikove vaje za XI. vsesokol-ski zlet v Pragi, v izvedbi TD Domžale. Nastopili so člani in članice, ki so se zleta udeležili in so seveda brezhibno, enotno in temperamentno podali sestavo. Mnogo bolj kot člani, so se odrezale na orodju — dvovišinski bradlji— članice. Sicer je. bilo med njimi nekaj začetnic, a kažejo talente in bodo oh vztrajni vaji dosegle še lepe uspehe. Najboljša med dekleti je bila tov Stenovee Anda, ki bo lahko tekmovala v republiškem razredu. Mnogo pažnje se posveča fizkulturi tudi v Narodni milici. Fizkulturniki-miličniki so priredili v preteklem letu niz raznih tekem in fizkulturnih prireditev. Tudi zimski čas jih ni oviral, temveč so se začeli udejstvovati v zimskem športu. Višek njihovih naporov in pregled uspehov je pa bilo brez dvoma prvo prvenstvo Narodne milice v smučanju, ki je bilo sredi februarja v Kranjski gori. V teku na 12 km, smuku, slalomu in skokih so se pomerili najboljši smu-čarji-miličniki iz vseh okrajev Slovenije, čeprav ni bilo mogoče izvesti okrajnih prireditev, ki bi bila izbirna tekmovanja za republiško prvenstvo. Večina tekmovalcev, predvsem pa tekmovalci iz ravninskih okrajev sploh niso imeli radi pomanjkanja snega treningov ter so prišli v Kranjsko goro šele tik pred pričetkom tekmovanja. Vsi pa so kljub temu pokazali vso voljo in napore, da dosežejo čim boljše rezultate. Po prvenstvu v sabljanju Kakor smo že javili, se je 19. in 20. februarja vršilo republiško prvenstvo poedincev LRS v Celju. Za turnir je bilo prijavljenih v floretu 16 mladincev, 8 članic, 12 članov, 4 mladinke, 10 mladincev in 4 člani. Turnir se je pričel v soboto točno po sestavljenem razporedu v dvorani Narodnega doma, ki je bila okusno deko-rirana. Nastopili so mladinci v dveh predkolih, od katerih so se prvi trije plasirali v finale. Finalisti so si razdelili po hudi borbi posebno med Co-pfom (Polet) in Grahorjem (Krim) kakor sledi: 1. Copf (Polet), kt ni izgubil niti ene borbe; 2. Grahor (Krim) s 4 zmagami in 1 porazom; 3. Ratner (Polet) s 3 zmagami in 2 porazoma; 4. Jug (Kia-divar); 5. Celestina (Polet); 6. Baum-garten (Krim). Med finalom mladincev so na drugi planši nastopile članice v floretu. Posamezne borke so se plasirale takole: 1. Rosina (Krim), ki si je s 5 zmagami in 2 porazoma priborila v končni ponovni borbi (Barage) s Saškovo 1. mesto. 2. Saškova (Krim) je pokazala lepo borbo in si je kljub temu, da je začetnica, zasluženo priborila svoje mesto. 3. Slibarjeva (Krim) Med borbo si je izvila nogo v kolenu, vendar je kljub poškodbi vztrajala do konca. 4. Hrovat (Polet). 5. Celestina (Polet), lanskoletna prvakinja, očitno ni bila razpoložena — (strokovno oceno posameznih borcev bomo podali v eni prihodnjih številk). 6. Krhin (Krim). 7. Volčič (Polet). 8. Kolar (Kladivar). Kolarjevi se pozna od zadnjega troboja v Mariboru viden napredek, kljub temu, da se je plasirala na zadnje mesto. Stran 2 V nedeljo 20. februarja so nastopili v floretu člani. Vrstni red je naslednji: 1. inž. Jurko (Krim), ki je nepričakovano izgubil borbo z Brčičem z rezultatom 5:2, vendar se je z najboljšim rezultatom tušejev plasiral na 1. mesto. 2. Rojec (Krim) z istim številom zmag in porazov ter danih zadetkov kakor Jurko, samo z enim dobljenim zadetkom več. 3. Brčič (Krim) Bil je šele letos preveden iz kategorije mladincev v člane. S svojo borbenostjo in bliskovitimi napadi iz dalnje menzure je zaslužil 3. mesto. 4. Vojsk (Polet). 5. Poznik (Krim). 6. inž. Berce (Krim). 7. Jelar (Krim). 8. Kristan (Polet). Borbe so se ogvijale v redu in discipliniranosti. Edini protest inž. Ber-ceta v borbi Berce : Gaberščik je prizivno razsodišče zavrnilo. Rezultati v sabljanju so naslednji: mladinci: 1. Grahor (Krim); 2. Baumgarten (Krim); 3. Celestina (Polet); 4. Salobii (Kladivar); 5: Vehovar (Kladivar). člani: 1. Papež (Polet); 2. inž. Berce (Krim); 3. in 4. mesto si delita inž. Jurko in Brčic. Na splošno je bila disciplina tekmovalcev na visoki višini. Razsodišče je svoj posel opravilo pravilno, kljub včasih težavnim situacijam korektno in nepristrano. Turnir je pokazal, da bo treba posebno pažnjo polagati na šolanje stranskih sodnikov. Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem vstrajalo do konca borb in izrazilo svoje želje, ki bodo vodile vodstvo pri prihodnjih prireditvah. Zmaga mariborskih rokoborcev nad Zagrebčani Železničar (Maribor) — Lokomotiva (Zagreb) 10:6 V nedeljo 27. febr se je v Mariboru vršil dvoboj v rokoborbi med zagrebško Lokomotivo in domačim Železničarjem, ki .io končal z zmago domačinov. Prod nabito r>olno dvoran-o so Dostopili nai-prvo mladinci izven konkurence, ki so pokazali kaj so že pridobili na dosedanjem treningu. Nato so se občinstvu predstavili rokoborci Lokomotive v postavi: Lovrič. Šneberger, Moguljak. Pi-žir, Glumjpa.k, Mrkus, Goldin in Poslek, ter nato Železničar v sestavu: Omerza, Skaza, Jezernik, .Tergovič. Serake. Blatnik. št.rucel.i in Pirhov. Pri Lokomotivi smo pogrešali Begača in Janeža, pri Železničarju pa Fišerja, Iz Duplice flZKULTURNI TEDNIK V decembru mesecu se Je na Duplici osnovalo tz Sindikalnega Ftzkulturne-ga društva Duplica novo društvo TD Duplica, katero je s svojim novtm odborom poživelo telovadbo tn šport na Duplici In vsej njeni okolici. Na Duplici, kjer ni bilo poprej nikdar telovadbe Je sedaj 38 rednih telovadcev ln sicer 20 mladincev In IS članov, Prav v zadnjem času pa se je pričela tudi redna telovadba mladink tn članic, katerih je sedaj v začetku 12 število ženskih članov pa narašča od vaje do vaje prav tako kot pri moških, koder tvorijo Jedro mladinci In član) Iz Homca. Ker so že mnoga društva napravila akademtle se tudi TD Duplica pripravlja. da pokaže svoje uspehe ha akademiji. ki bo prva a ne zadnja v naši vasi V muha skupini je začetnik Omerza že od samega početka obvldaal svojega nasprotnika in ga prisilil v 3.12 min k kapitulaciji S tem je priboril Železničarju prvi 2 točki V bantam skupini mladi Skaza ni bil kos staremu ip rutiniziranemu Šnebergerju. Moral je prznati nadmoč že v 1.48 minuti. V pcrolahki kategoriji sta nastopila večna rivala Jezernik in Moguljak. V samem začetku je Jezernik še pokazal precej znanja in bil popolnoma enakovreden nasprotnik, šele v parteriu je začel Moguljak s Svojimi prijemi in akcijami ter v 9.21 min tuširal Jezernika Manje po točkah 4-2 za Lokomotivo Dalje sta se predstavila v lahki kategoriji za Lokomotivo Pižir in za železničar -Tergovič. Borba je bila zelo za-nimivfi. oba tekmovalca sta pokazala pre-cej znanja, vendar je bil Jergovič boliš! in .mu jo uspelo svojega nasprotnika tuširati v 3.12 minuti. S tem je izenačil stanje na 4:4. V welter kategorij! domačin Rernko to not ni imel uspeha s svoiim »suplesom« Zagrebčan Glumbnk mu je vedno lž vsakega Sp tako nevarnega prijema ušel Vkljub temu pa je Sernko pokazal solidnega tekmovalen in danes enega najbolj, šlh rokoborcev v ivelter skupini. Sernko je zmagal po točkah !n povišal stanje na 6:4 zn Železničarja Pri nastopu para Mrkus fn Blatnik v srednji kategoriji so vkljub renomerru Zagrebčana, gledalci hotel še zmago. Tn res je bla borba med Mrkusem in Blatnikom ostra in prvih 6 minut ni pokazala še nobenega rezultata. V nartpriu je na. pokazal več-znauia Mrkus ln s svo-thni silovitimi prlleml skušal domačina premagati. Toda Blatnik Jo Ml vdari-n m zelo borben. Nenadoma na jo Blatnik Mrkueovi akciji vrnil prollakcijo in ga tuširal. Blatnik je prinesel Železničarju zmago in povišal rezultat na 8:4. V potežki skupini sta nastopila dva novinca Goldin in Struceij Toda Goldin z nekoliko več znanja jp z lahkoto premagal domačina v 1.16 minuti in zmanjšal stanje na 8:6. Kot zndnii par sta so predstavila občinstvu v težki kategoriji Pirher in Poslek.Oba eta že stara retinirnna borca in imata za seboj že mnogo nastopov. Zagrebčan so jo domačinu zelo dobro zoperstavil in vztrajal vso do 11.48 minute, ko ga jo močni Pirher položil na pleča. S tem je postavil končno stanje na 10:6 za Železničar Š to zmago je mariborski železničar pokazali, da ima tudi v mlajših močeh dovoil,j tekmovalcev, ki bodo z intenzivnim treningom še marsikaj dosegli G, J* Ponoven uspeh mariborskih košarkašev Preteklo nedelio je mariborski Železničar gostoval s svojo moško in žensko ekipo košarkarjev v Karlovcu, kjer je bil gost tamkajšnje Slavijo. Pred več kot 500 gledalci so najprvo nastopile ženske_ ekipe, Košarkarico mariborskega Železničarja so se izkazale kot tehnično boljše. Predvsem so prednjačile v hitrem podajanju in točnem metanju na. koš, Mariborčanke so zmagale z rezultatom 13:7 (9:6). Z ozirom na začetek te sekcije pri Železničarju je to zanie velik uspeh. Koše so dale Muraus Majda 5. Muraus Milka 4 iti Ivraus Silva 4 koše. V drugi tekmi so košarkakšl Železničarja zmagali z visokim rezultatom 55:13 (26:6). Mariborčani so razpolagali predvsem z dovolj no kondieiio in hitrim podajanjem in priciznim metanjem na koš Domačini so v momentih pokazali precej tehničnega znanja, pač pa vsled bralne in okretnosti železničarjev niso mogli doseči boljšega rezultata. Od gostov so ee naj-boll odlikovali Vračko Rudi z 29 koši, dalje Frelih z 18 ter Mraz 13 in Boecio ter Polanc vsak s po 2 koša. S tema dvema zmgnama so pokazali mariborski železničarji, da so pridobili že mnogo znanja in da jih brez dvoma smatramo zn eno najjboljših rekip izven ljubljanskega okrožja G. J. TD HRASTNIK i BORUT 3:2 (3:1) Na igrišču Boruta v 00T0VL.TAH pri Žalcu jo odigrana prijateljska nogometna tekma med TD Hrastnikom in Borutom. Končala so je po zelo živahni igri z gor-.niim rezultatom. Hrastničani so bili tehnično boljši tako. da rezultat odgovarja poteku igre. Moštvo Boruta je pokazalo zelo lep napredek ter je s svojo požrvovalno Igro dokazalo, da ho v bodoče trd oreh svojim nasprotnikom. Slana Skupščina SŠD Papirničarja Pretekli mesec je bila v Vevčah skupščina novega športnega društva v Vevčah. Skupščine je otvoril tov Puhar, sekretar Papirnice, ki je med drugim dejal. da se v Vevčah ni ničesar napravilo za omasovljenje fizkulturnega pokreta Tz tega razloga je sjnTikat Papirnice Vevče osnoval novo društvo, ki bo organiziralo čim več mladine in delavcev iz tovarne. P» bi se ta naloga čim l»nn usnešno rešila hode izgradili nov športni stadion, ki ho še hoilj razgibal fizknllur- Start tekmovalcev v teku Prvi dan so bile dopoldne, po krajši otvoritveni svečanosti, tekme v teku na 12 km. Proga je tekla izpod Bukovnika do doma v Planici in nazaj. Skupno je nastopilo 39 tekmovalcev. Kljub temu, da je bila proga nekoliko težka, so bili doseženi dobri rezultati. Pohvaliti je potrebno vse tekmovalce, predvsem pa 39 letnega Lukančič Jakoba in 49 let starega Vrbovška, ki je kljub starosti dosegel še 9. mesto. Ostali tekmovalci so se plasirali: 1 Pavšič Janez — Ljubljana 48:20, 2. Rozman Franc — Jesenice — 59:37, 3. Zvan Jože — Ljubljana, 4. Lapajne Ludvik — Maribor, 5. Lukančič Jakob — Grosuplje. Zelo se je izkazal mladi tekmovalec Pavšič Janez, ki ima celih 11 minut naskoka. Popoldne so bile tekme v skokih na 45 m skakalnici v Kranjski gori. Ker ostale, je bilo tu število tekmovalcev ta disciplina zahteva mnogo več vaj kot nekoliko manjše. Rezultati pa so bili kljub pomanjkljivemu treningu in dejstvu, da je večina skakala prvič na tej skakalnici, še zelo dobri, saj tekmovalci niso skakali dosti slabše, kot znani smučar Razinger Tone (Partizan), ki je skakal izven konkurence. Tudi stil, ki so ga pokazali tekmovalci, je bil lep, opažala se je le nesigurnost pri doskoku. V nadaljevanju smučarskega prvenstva so bile drugi dan dopoldne tekme v smuku iz Bukovnika. Proga je bila dolga 1500 m z višinsko razliko 300 m ter bila zelo poledenela, kar je bilo vzrok, da je marsikateri tekmovalec izgubil ravnotežje. Skupno je startalo 32 tekmovalcev. Najboljše čase so imeli: 1. Doležar Rajko (Črnomelj) 1:25,2, 2. Medja Franc (Ljubljana) 1:30,2, 3 Pavšič Janez (Ljubljana) 1:30,6, 4. Jakopin Boris (Ljubljana) 1:40,0. Popoldne so bile tekme v slalomu. Proga je bila dolga 600 m z višinsko razliko 120 m in 28 vrati. Tudi ta' je bila zaradi poledenelosti zelo težka, vendar so tekmovalci pokazali izredno sigurnost in jih pri tem niso ovirale niti navadne tekaške smuči. Rezultati so sledeči: 1 Urbar Slavko (Ljubljana 2:05,6 (1:00,4, 1:05,2), 2. Jakopin Boris (Ljubljana) 2:16,5 (1:08,4, 1:08,1), 3. Medja Franc (Ljubljana) 2:22,6 (1:15,5, 1:07,1), 4. Pavle Ivan (Maribor, 5. Doležar Rajko (Črnomelj). Organizacija samega tekmovanja je bila dobra, za kar gre zahvala predvsem Skušek Marjanu in ostalim tovarišem. Potrebno bo pa prihodnje leto posvetiti več pažnje prav treningom, saj je to prvenstvo jasno pokazalo, da bi lahko bili uspehi še večji, če bi tekmovalci imeli več treninga. Prvo prvenstvo je pa brez dvoma dokazalo, da je v Narodni milici tudi mnogo smučarskih talentov, ki se bodo z doslednim vežbanjem in izpopolnjevanjem lahko uvrstili med naše najvidnejše smučarje. Janez. Osnovnošolska mladina smuča Pretekli teden je priredila osnovna šola v Kranjski gori pod nadzorstvom odbornika smučarske sekcije Kosmač Alojzija smučarske tekme osnovnošolske mladine Kljub nepovoljnim snežnim razmeram je bilo šolsko vodstvo primorano, da ustreže željam mladih smučarjev. Rezultati so pokazali kar dober uspeh. Ker so se tekem udeležili otroci vseh razredov, smo razdelili tekmovalce v teku na 3 skupine. Rezultati v tekue so sledeči: I. skupina — dečki, 13 tekmovalcev na 2500 m dolgi progi: I. Petrač Franc, 2. Benet Miha, 3. Košir Anton. II. skupina — dečki, 11 tekmovalcev. proga 1500 m: I. Llmovšek, 2 Santelj Franci, 3. Prezelj Peter. II. skupina — deklice, 11 tekmovalk, proga 1200 m: 1. Berce Marija* 2. Petrač Jožica, 3. Robič Vida. III. skupina — deklice, 5 tekmovalk, proga 500 m: 1. Klofutar Polonca, 2. Šenk Kristina, 3. Budinek Majda. Rezultati v skokih na 15 metrski skakalnici so sledeči: I. skupina — 25 skakalcev: 1. Lakota Milan (9, 10 m), 2. Hlebanja Jožef (8. 9), 3 Gregorin Milan (8, S), 4. Košir Anton (8, 8), o. Baloh Stanko (7.5, 8). II. skupina — lo skakalcev: 1. Berce Blaž (8, 8 m). 2. šefman Zlatko (7, 6), 3. Gregor! Franc (6, 6), 4. Cuznar Fric (6, 5) 5. Santelj Franci (o, <)• Obvezni skoki v vodo so odpravljeni Internacionalni skakalni posvet FINE je končno podal zaključke in sklepe skupščine, ki je poslovala za časa olimpijskih iger v Londonu. Na tem posvetu je bilo sklenjeno, da se odpravijo obvezni skoki v vodo. Zaključki prinašajo popolnoma nova tolmačenja glede skakanja v vodo. Med tem ko je bil dosedaj običaj pri skokih ravno tako pri umetni telovadbi ali drsanju vežbati predpisane obvezne vaje, so sedaj obvezni skoki v vodo ukinjeni. Tekmovalcem je izbira skokov na ta način prepuščena po lastni volji. Obstoja samo ena omejitev in sicer mora imeti prva polovica skokov gotovo vsoto težkočnih koeficientov, ki se ne sme prekoračiti, med tem ko drugi polovici skokov ni postavljena nobena meja. Za gledalce je nova oblika skakanja zelo privlačna, kajti dosedanje skakanje s predpisanimi obveznimi skoki je bilo zelo dolgočasno, ker so morali gledalci n. pr. od 10 skokov gledati vedno 5 istih, kakršni so pač bili predpisani v tekmovanju. V štiriletni dobi, ki jo je imel skakalec na razpolago za nastop na novi Olimpijadi je lahko predpisane obvezne skoke izvežbal do potankosti, kar sedaj ne more biti več slučaj. Nov način skakanja nudi skakalcem mnogo večje in boljše izglede za plasman. Novo je tudi to, da je število skokov pri moških povečano na skupno 12. Interesantna je tudi objava novih skokov po tabeli A ln B. Danes se ne ve več kje po teh novih tabelah objav- ljenih skokov konča šport in kje prične artistika- Kako težki so novi skoki dokazuje dejstvo, da so za žene brezpogojno prepovedani. Ocenjevati take skoke ne bo samo težko za gledalce, temveč tudi v prvi vrsti za skakalne sodnike, ki bodo morali potek novih skokov drugače in precizneje soditi kot doslej, ker so med novimi skoki, skoki, ki so vezani: n. pr. salto in vijaki vezano ali nevezano, ali n. pr. IVz salto z vezanim 1y2 vijakom. Plavalni savez Jugoslavije bo že v tem letu pristopil k novemu načinu skakanja. S tem bo omogočeno tudi našim skakačem pridružiti se medtiarodi nemu krogu skakalcev. Gala Gojrnir. j v Kaj mora vedeti kolesar - začetnik o treningu E bolJSi Igralec, 6e bi bil nekoliko druge pa nekaj potez Palade, katere- odbojka, tenis, hokej na ledu; 5. sab- bltrejši. Upoštevati pa moramo, da je bil teren zelo slab in rdeča zemlja, s mu je Milojkovič dobro pomagal. ljanje. KONCEM FEBRUARJA V ČASU TRENINGA SE HRANI S KOLESOM NA CESTO PRAVILNO IN IZDATNO Koncem februarja očisti kolo, preglej V naporni cestni dirki izgubi dirkač Kolesar mora priučiti želodec, da pre- so bile takoj oranžne barve, kar je ze-ga in pripravi za trening na cesti. 2 do 5 kg teže v enem dnevu. Kako je bavlja tudi v času vožnje. To velja za 1° motilo igralce. Predno začneš se obrni na tehničnega mogoče izgubiti tako hitro na teži? Iz- vožnje, ki trajajo štiri ali več ur. V V drugi igri sta nastopila Palada ln referenta v klubu odnosno sekciji, da guba gre na račun potenja. V času tem slučaju je najboljše jesti v sredi dr. Sarič. Oba seta sta si prijateljsko ti pokaže pravilno držo na kolesu. Tu- vožnje se dirkač zelo intenzivno poti. vožnje, toda vedno vsaj 20 km pred razdelila. Prvega je odločil v svojo dl vozači, ki so dosegli že lepe uspehe Stalno je moker in z lica mu padajo večjim vzponom ali končnim Sprintom korist Sarič z rezultatom 6:4, drugega imajo često nepravilno držo, ker Jih debele kaplje znoja. V vročem poletju Pred ciljem. V času vožnje se sme uži- Pa Palada s 6:3. Igra je bila precej VI. grupa: vodo; 2. smučarski skoki; k . , ... . , ., , ... Ce resumiramo celoten efekt tega vsebuje hrana več maščob, beljakovin raj neuporabna za teniška ^gris^ča in z^khučka^dfaniUpokazal kakeTelike 8--SI"ufk* liki’ / „smUik. <«mst): ,5: ^i-to o,lWov,h odgovarja torno p„ dar,.. k.JU ££££• SpoiiCf p. “rLr£ dl $S “ 0~*" "" je šele začetek sezone ter da se še vsem pozna zimski počitek. Ekipa, ki je zapustila Dubrovnik, je odpotovala v Zagreb, od koder pa je nadaljevala pot na francosko rivijero, ni nihče opozoril na važnost tega pro- je potenje še močnejše. To je dokaz vati ie lahko prebavljiva hrana. Alko- »mlačna« z izjemo nekaj dobrih potez v Davis cupu. blema. Najprej je treba določiti višino za ogromen fizični napor. Na progi bol in nikotin sta pa izrecno prepo- lz kota v kot. pedala. Določi se po dolžini nog kole- 200 km se izpoti več litrov znoja, za- vedana. ,r OSEBNA HIGIJENA IN MASAŽA kjer se bo pripravila za glavni nastop senčko se deli: VII, grupa: 1. dviganje bremen; 2. met kladiva; 8. boks (pestenje). DOPOLNILO IN IZMENA PRAVILNIKA Kompleks tekmovanja za fizkulturno Osebna higljena je za vsakega športnika pogoj za uspeh pravilnega treninga. To velja tudi za kolesarja. V Milojkovič ; Mitič-Laszlo. Zmaga je v obeh setih pripadala paru Mitič-Laszlo. Toda tudi ta igra ni pokazala več od a| v tekmovanje za mladinsko značko; b) v. tekmovanje za značko odraslih — Posledice tega turnirja pa so V Du- Mladinci: a) od dovršenega 14 do dovršenega 16 leta; b) od dovršenega 16 do dovršenega 18 leta. Člani: e) od dovršenega 18 do dovršenega 83 leta; d) od dovršenega 33 do dovršenega 40 leta: e) starejši od 40 let. Mladinke: a) od do- V tekmi parov so nastopili Palada- brovniku zapustile dobre vtise. »Jug« je osnoval svojo teniško sekcijo in na igrišču v Dubrovniku bomo videl; v kratkem domače igralce tenisa, za povprečnosti, če izvzamemo precej si- kar doslej v Dubrovniku ni bilo’raz- ,iot™eneg“ iti ‘!te Itevrtenlgi®’W bleU Ull VPn CPPtri C Milino in i lrnvictnn ir. /' 1 „ : - _ . _ l i i v l . i guren servis Mitiča in dokaj koristno umevanja. času vožnje to seveda ni mogoče; ko igro Laszla na mreži z ene strani, z pa je vožnja končana, se je treba dobro oprati in po možnosti tudi okopati. Zelo važna za kolesarski šport je masaža, morda v nobenem športu tako. Po naporni večurni vožnji se z masažo Rajko Kos. Gorska reševalna služba Članice: c) od dovršenega 18 do dovrl »enega 38 leta; d) od dovršenega 28 do dovršenega 35 leta; e) starejše od 35 let. Tekmovanje za značko odraslih ima 3 stopnje: 1. stopnja — bronasti znak. 2. stopnja — srebrni znak. 8. stopnja — zlati znak. utrujeno mišičevje odpočije. Vendar je ninskf zvzf* Stovenije te^p^stovMj: zlraTa"^^ 3y Bovc^Vse te gfroke , tekmovanja za fizkulturno potreben za to strokovnjak, ker sicer lia služba predanih gornikov za ko- reševalne baze morajo na svojem terl- zna,ko ,vsebuje osnovno grupo z 12 nor- _ - - i.ir.; „l., ....i..... .. ... _ ' * i n,filtri 1 g n tAt*a ca Ahravrift i o rSe se rekrutirajo iz "Ztt&russ? r.krs "6«s treninga spati vsaj 7 do 9 ur dnevno. ZELO VAZNA JE TOČNA EVIDENCA TRENINGOV ... ■■J'-to.-. .... : „_________.. ..... Barja in ne le po njegovi telesni dolžini, radi česar nastane izguba na teži. S O frontnem io - x , Posebno za pozitivno izvrševanje teh u treningu je treba voditi točno evi- obvez žrtvovati veliko mero strokov-aenco. Vsak kolesar-športnik vodi za ne8a znanja in veliko mero samoodpo- "~l~~ --- ’ 11 vedi v službi svojega bližnjega. Na.si reševalci so uspešni v reševalnih akcijah tako v strupenem mrazu toriju do vseh potankosti "uspešno kat6re 60 »bvezne za vse stopnje „ , ™ n..,h riusB® asnasMčE „2r:£..s, "srr j ših in vrhunskih alpinistov so vedno val n e postaje, ki so v vseh večjih k ra- i obvezn*' pripravljeni pomagati, vsakomur, ki je jih pod gorami. Te gorsko reševalne ^tkmovaimn za »roh?no in zlato znalko. v kolikor ne dosežejo višino norme v gorah pomoči potreben. To plemenito delo si nalagajo sami, čestokrat Je sebe vse podatke o treningu v telovadnici in na terenu. Tehnični referent mora voditi ravnotako evidenco ledenih zim kakor tudi v stenah nad treningov vseh vozačev kluba odnosno PrePadl. kjer morajo Izvrševati za ko-sekcije. V posebno kartoteko zapisuje akaP>i°stl velike naloge, žene nrnoe , - . , , ' sliko truda vlagajo v odstranjevanje žene proge, čase m razpoloženje kole- napak in pomankljivosti in neutrudno sarja pred in po treningu. delajo nti spopolnjevanju svoje orga- Vsakemu kolesarju ni potreben enak nIzaci3°. Za vsako ceno hočejo odstra- trening, da bo sposoben za naslon i!1U v,tf hl,be' kl bl utegnile zavirati in s’ ’ aP050De“ za nastop, hromiti zdravo rast množičnega ijud- iNekdo bo sposoben za prvi nastop prej, skega planinstva, a prav tako pa ho-drugi pozneje. Za začetnike in mlajše v vrstah naših mladih prlhaja- kolesarje pa se vendar predvideva, da io4.1.1.,*1£l^sJimiktdrlh,.yz8:oJItl — slt0" _ t j ' vati in pi ekaliti nov lik uravecA e or- . -------------------------------------------------------- to, morajo do prvega nastopa prevoziti nlka, ki se bo v naj večji meri lavedal Kolesar »dela« predvsem z nogami, dol- pravilno in izdatno hrano vozač v na’- okro§ 1500 km treninga na cesti. Ob vseh nalog, ki jih ima mladina do na- žina nog pa ni pri vsakem človeku v hitrejšem času - čez noč - zopet pri- redne,m treningu prevozi kolesar-tek- Jredltev' enakem razmerju z dolžino telesa. dobi na teži. “ tnovalec letno do 10.000 km IjtoU^Tljmi n^ehorT^večat! Predolge ročice pedala zahtevajo , , Podali smo kolesarjem, ki namerava- narodno obrambno zmogljivost in pri- večjo porabo moči in tudi ravnovesje sposobnosti kolesarja si ne jo gojiti ta šport intenzivnejše, ali sq pravljenost našega naroda, na kolesu je manj stabilno Krajše ro- "10,remo m‘sHtl brez dobre prehrane, ga že začeli, kratek pregled načina tre- vse hibe In T°' «ice pedala pa povzročajo hitrejše delo h J“" ,?S ”,n!.a'. Nf .^ning starejših dirkačev razvoj Skegi plamnstva in°vrhun” skega alpinizma, nikakor v bodoče ne smemo dopustiti, da bi se naši delovni ljudje iz rudnikov, tovarn ln gradllišč, počutili v gorah ogrožene, gorska reševalna služba bo ustvarila pozitivne pogoje, da se bodo vsi ti ljudje, ki prihajajo po svojem delu v svet gora po okrepčilu počutiti varno in prijetno. V bodoče ne smemo več dopustiti, da bi bile gore grobnica mladih življenj, svot gora mora biti za mlade kadre visoka šola mlade moškosti in vrelec n°g in zahtevajo boljšo tehniko. Zato L, .? b no v vrednostl 5 do 7 tisoč in specialni trening pa se povrnemo ‘TlZiZ^lSt “ ”b W1 Pokazalo, ali mu odgovarjajo daljše pot. Sele po nekaj mesecih treninga se ali krajše ročice pedala. Za pravilno držo telesa je treba uravnati končno tudi dolžino od sedeža do krmila. Telo vozača in kolo se morata popolnoma skladati. V začetku mora biti trening na cesti umerjen, vožnja lahka in enakomerna. inž. S. Priprave naših tenisa čev za poletno sezono Utrinki s turnirja v Dubrovniku Skoro tri tedne je bila v Dubrovniku na treningu jugoslovanska teniška ekipa, ki so jo sestavljali Palada, Mi- prtem... Na Lapadu je bilo preko _________ „ _________________ noči napravljeno teniško igrišče. Le- moralnih in rizičnih sil, katero potre- Dnevno boš prevozil po 10 km brez po- tič, Branovič, Sarič, Laszlo in Miloj- kovič pod vodstvom francoskega trenerja Vissaulta. Sredi februarja je bil ekshibicijski teniški turnir na igrišču v Lapadu. Dan pred turnirjem sem se srečal s Palado po 15 letih, obujali smo spomi- po vreme je bilo kot naročeno, da so naši tenisači lahko trenirali vsak dan in to dopoldne obvezno, popoldne pa po želji, kar pa so ob lepih dnevih tudi rade volje izkoriščali. V Novem Sadu niso pridobili dovolj kondicije. V Dubrovniku je bilo v tem pogledu nekoliko boljše. Za sebnega prizadevanja. Po tednu dni prevoziš enkrat daljšo progo 30 do 40 km, tudi to le v lahkem tempu. V tem smislu treniraš mesec dni. KONCEM MARCA ZNAŠA HITROST 30 km NA URO Sele po preteku 1 meseca lahkeg treninga preideš na hitrejšo vožnji 10 km v 20 minutah, t. j. 30 km na ure Tudi na tedenskih daljših vožnjah n prekoračiš dovoljene hitrosti 30 km n uro. Ves cas voziš s prenosom 5 metro: /tato je za ta čas najboljši stalni pre nos (ne prosti pogon). V tem smisl nadaljuješ s treningom do konca aprile Tehnični referent odnosno kolesarsk inštruktor v klubu, kjer si včlanjer pa ti bo popravljal medtem napake -drži, dihanju, hitrosti itd. Ako boš red no treniral, ti bo dovolil tudi udeležbi na kolesarskem spomladanskem crossu ki se bo ta čas vršil. V MAJU SO VOŽNJE DALJŠE IN HITROST VEČJA V tretjem mesecu vožnje poveča prenos do 5 in pol metra. Dnevno bo; prevozil 15 km v 30 minutah, a dvakra tedensko po 50 km s hitrostjo do 30 kn prevoziš z največjo hitrostjo, kl jo leve Branovič zmoreš. Med vožnjo poskušaj sedaj vo- ne na takratne tenlške turnirJe v zhi 3 do 4 km z večjo hitrostjo (38 do Ljubljanl) bllo je to V Reševalec v akciji postaje so dolžne organizirati na svojem teritoriju obveščevalne točke, ki so v vseli planinskih postojankah in osamljenih kmetijah pod gorami in so opremljene z vsem potrebnim tehničnim in sanitetnim inventarjem, kl buje naše prihajajoče pokolenje. z Vso" dobro™vouT vsakeglK°poCseame£ sumtem.lm inventarjem k: nlka ln prav tako vsega planinskega 3e—potl eben za nagle reševalne akcije kolektiva odstraniti Iz našega planinsko - alpinskega udejstvovanja vse tisto, kav meče tennlo senco na naš pospešeni polet. NI naloga, gorskih »‘““»“Janjo imuuinesninu z reševalcev nositi z gora ponesrečene Pažray°valnosUo poedincev ln celotne in mrtvo tovariše, v polni meri se za- organizacije. Skušali bomo v bodoče z vedamo, da vsakega takem, neme«,.-,- svojim delom dokazati vsem in vsaKo- Priznati moramo lil ugotoviti, da ni še vse tako popolno kot bl to moralo biti ln sl to ml vsi želimo. Kar nam trenutno primanjkuje nadomestimo z vedamo, da vsakega" takega "nonesre HVOJlm ueiom dokazati vsem ln vsako- i bkhiovhh-i ro noiz.ni. c n zn osvojitev čenča nujno manflfa m i iLredni? mur, da je Izkazana dobrota ln naltlo- znsAke izpolnijo v teku enega let« 41) zn srebrno oziroma za zlato značko iz otsnovne grupe. 7—12 norm, jo možno, da izberejo katero d„ le_ ,1.ahk° MTO oziroma OTO. V koliko-r ne bi tekmovnlei ob priliki ne iz-poJnili kfitere pravico na dvakratno do- stih ln bodo poznali vse nevarnosti USOdno in izziva nesrečo. Poznati moti or a, ki p rete in groze vs«*nnvQ/-irt \aui? natančno vse objektivne in sub-vsakem stopu in prijemu. Pri izvedbi tekmovanja morajo koml- 1 1 ZS TV f \ to' 4 Ar. n 4 I - - n- i e 1 4 1, - 1 J — — J J kl prete in groze vsepovsod "ob )^uvAe7ievarno2tt gorate S»V'p^i°1 (teltovadni učitelji) so dolžni, ženega. kjer je največji kader uspeš- njevali torno iz planinske srode vsa-" ,la aodel"jejo k<>t ^“vatelji na raznih ^ralT» 'n S.tJlabaja hogar,1 kl°b?'sl*drzihl1 vandalsko uihče- 66mlnarjll‘ ... * to r * " ixvBa.i, ivi ui si urzim vunuaisKO unice- a 'e^naf organiziranih vati gorsko cvetano in druge planin-■ gorsko i eševalmh baz in fo za ske naprave, ki so last ljudstva in so PRIZNANJE IN PODELJEVANJE ZNAČKE SIS® HisU iSSSSSf deljevanju srebrne in zlate z-načke hudo 40 km ,, % ujuiujuu, uiiu jc iu 1933. leta in dalje. uro)’ Dubrovniški »Stradun« je bil. pozori- ves ta čas ne smeš pozabiti na redno šče tako imenovanega intervjuva. Pet-snomtod gi.mnastik0- Udeleži se tudi desetkrat gori in doli smo v družbi s teči večt.683 crossa in P° možnosti Saričem »rešili« vsa teniška vpraša- 4ku. Tudi telovatni^? P° g0ZdU nja vsega sveta. Naiboliši ča= , . r ne zanemarjaj! Palada je se vedno tisti, stari šport-da ako ti to nT renmg 5utr0- To* nik, ki se za vse zanima. V Dubrov-Doldne V deževne^?8°Ce’ treniraj po' niku je pogledal vse, kar bi ga moglo zuS Ako imaTmožnrernU ne vozi zanimati; navdušen je nad lepoto Du-S v telovTdnid 0St’ treniraj na brovnika, v superlativih govori o inscenaciji v gledališču, zanima ga vila Treniraš lahko sam ali pa v skupini. »Sheherezada« in treba bi bilo ure in Vendar glej, da boš vedno v skupini ure govoriti z njim in ga voditi od ene tovarišev enake kondicije. S treningom do druge zgodovinske zanimivosti, v skupini pridobiš veščino vožnje v Nedavno so bili v Novem Sadu na skupinah, pravilno izmenjavo vodstva, treningu. Dvorana s parketom, zaprti izkušnje pobegov in slično. prostor, daleč od stvarnosti na od- Sprememfoe tekmovanja za Eizkultumi znak . a Podlagi odtoka II Kongresa razvo-hi našega .fizkuhiirnega -pok ret a in pri- , ;>uUclllil izkušenj o dosedanjem tekmo- 2. kolesarenje 500 ni. vanjm je FISA.T z odohrenjem korniteta zn fizkultnio vlade FNRJ izdal odlok o izmeni in do-polnilo k programu in organizaciji tekmovanja. II. Grupa: 1 plavati te 100 m moški, 50 m žensko; III. grupa: 1. plavanje moški 400 m. ženske 200 m; predstoječe tekme v Franciji so se pričeli resno pripravljati. Zanimanja dubrovniškega športnega občinstva za ekshibicijske tekme je bilo zelo veliko. Igrišče je bilo napolnjeno z gledalci, ki so z vso pozornostjo spremljali tekmovanje naših reprezentantov. Kot prva sla nastopila Branovič in Milojkovič. Zmagal je Branovič z rezultatom 6:2 in 15:13. O igri bi lahko povedali le to, da je Branovič igralec, ki še mnogo obeta, vendar bo moral veliko igrati z močnejšimi nasprotniki. V igri na mreži Ifkuie^Hnhrh^1"" JVlil.^koV.ič’ 56 °d" značko); ti. smučanje (-obvezno samo za 1. met diska; 2. met žoge g pentljo- S if UJ,6i Z dobrim servisom m sigurnimi srebrno in zlato značko); 7. tek na krat- lučanje bombe; 4. met kopja- ’ " ' “ J< " 1 ‘ " ke proge; 8. vztrajnostni tek; 9. suvanje krogle; 30. esko-k v daljino; 11. preskok čez zapreko; 12. plezanje po vrvi DOPOLNILO IN IZMENA PROGRAMA JE SLEDEČA: I. Osnovna grupa: izdajali OTO ali MTO na podlagi predloženih tekmovalnih pol Poedini OTO, MTO ali republikanski odbori lahko formirajo začasne kontrolne komisije in odrejajo kontrolne organe, ki bodo preverjali doseženo rezultate tekmovalce potom kontrolnih izpitov. Tekom meseca februarja bo izšel priročnik s tabelami, normami, pravilniki in prilogami, ki ga bo izdal FISA.T. čim ga prejmejo, ga bomo dostavili vsem društvu. Za fizknltnmi znak lahko tekmujejo pripadniki telovadnih, S-port-0 - . —-.v — -------- -- n ih društev, šol in aktivi. Zato na, vse 2. smučanje, moški lj km. ženske 5 km; navedene organizacije takoj pričnejo s 3. veslanje; al proste stavbe s krmarjem, navedenen organizacije takoj pričnejo s sprejemanjem prijav in vstavijo v svoj program tekmovanje za fizkulturno značko. b) četverec prekrite stavbe s krmarjem, c) skif proste stavbe, č) skif prekrite stavbe, d) izletni skif s premičnim sediščem preko 40 -kg_ teže; 4. koles are n j e; 1. proste in redovne vaje; 2. tek čez za- ? sport-ne igre: košarka, rokomet, tenis rake; 3 nahod: 4 streljani«; 5 ntevn. ln vaterpolo. IV. grupa: Preke; 3. pohod; 4 streljanje; 5. plavanje (obvezno samo za Srebrno in zlato »backhandi«, je to dodobra izkoristil v drugem setu s kratkimi rezanimi kopja. V. grupa; žogami. Milojkovič bi bil lahko" mno- CeJ,. za.i>r6k°: ,12; Plezanje po vrvi za 1. akok v višino z zaletom: 2 skok ob šču." Tečaj nujKuvic Dl du lamco mno- UW9ke in nošenje bremena za zenske. palici; 3. vaje na orodju; 4. športne igre: do 16 ure. Tečaj za skoke v vodo Vso mladino, ki ima veselje do skaka-nega športa v vodo vabimo, da se udeleži tečaja, ki bo v zimskem Kopališču. Prijave vsak dan od 15—20 ure v kopališču. Tečaj bo vsak torek popoldne od 14.80 PZS Pogovor med sodnikom m gledalcem . gledate nogometno tekmo, če stopite med množico gledalcev, p se neredko počutite, kakor človek, ki sedi med dvema ognjema, pomislite! v istem trenutku vam sosed na desni ploska, sosed na levi se pa drži kislo kot huda ura in se jezi na sodnika. Prav te’ da se gledalec sedaj smeje, sedaj kuja — gre pa seveda za pravo mero — gre za neko osnovno mero tega »navijanja«. Toda težko je s pravo mero, težko je s pravim športnim odnosom do' tekme, če ne poznaš pravil igre, če ne veš, kaj je prav in kaj ni — kaj je »faul« in kaj ni »faul«. Ce se dogajajo na nogometnih igriščih nevšečnosti, ki niso v skladu z načeli nove tizkulture, mora biti temu nekje vzrok. Mislimo, da vemo za glavni vzrok prepirov in neredov: Naši gledalci ne poznajo nogometnih pravil in drugo — naši gledalci so pristranski. Zato tudi ni čudno, da s povsem nešportnim merilom ocenjujejo sodnika. Ce so ljubljenci tekmo dobili, tedaj je bil sodnik odličen, če pa so tekmo izgubili, bi sodnika najraje kaznovali. Prisluhnite razgovoru med giedai- cem in sodnikom na nogometni tekmi, pa mi boste dali prav. pravil, pa mu je sodnik žvižgal In tako je vedno z našimi sodniki. Sodnik: Nimaš prav. Izgleda res, kot da se ne bi prav nič zgodilo. Pa le ni tako. Nepravilno ga je odrinil in ostal je brez žoge. Nikjer pa ni rečeno, da bi moral igralec pasti, ker pri prestopkih, kot so roke Itd., sodnik ne kaznuje učinka, temveč namen. Ne vem, če si me prav razumel. Poslušaj! Sodnik žvižga oziroma kaznuje name. ren »faul« in namerne roke. Pri fau. lih sodnik upravičeno kaznuje že samo namen, čeprav prestopek še ni bil izvršen, dočlm nenamernih prestopkov ne kaznuje. Zato je predvsem važno, da se ugotovi, če je obstojal na- men — in takrat mora sodnik posredovati. To pa velja le za te vrste prestopkov. Gledalec: Pa poglej sedaj. No, ali niso Imeli gledalci prav, da tako vpijejo. Sodnik se niti ne zmeni, kot da ga ni na igrišču, igralec -pa leži prevrnjen na tleh. Zakaj sploh imamo sodnika I Sodnik: Nikar ne vpij, če stvari ne razumeš! Takoj ti pojasnim. Videl si, ko je desno krilo vodilo žogo proti golu. Branilec je sicer napravil prestopek nad krilnim igralcem, ker ga je prevrnil, ta je pa še utegnil oddati žogo v sredino, kjer jo je dobil njegov soigralec. Čakaj, poglej kaj je piskal sodnik! Žvižgal je gol. No, sedaj imava pa čas, da ti lahko razložim. Kje sva že ostala? Da, žoga, ki jo je krilo oddalo v sredino, predno ga je branilec prevrnil, je prejel srednji na-paadlec, jo je lepo ustavil, tekel z njo proti golu in par sekund nato je streljal na vrata in dosegel gol. Sedaj boš pa takoj videl, da nisi imel prav niti ti niti gledalci. Naj ti razložim! Sodnik je predvidel prednost v igri, opustil je kaznovanje storjenega prestopka, ker je bila oškodovana stranka v prednosti s tem, da je napadalce žogo obdržal. Videl si, da je napadale’ žogo obdržal, da je prednost res obstojala in da je stranka dosegla gol Ce bi sodnik žvižgal prestopek, tega gola ne bi bilo. Igralci bi se lepo jio-staviil, pokrili svoje soigralce in ka- zen ne bi imela pravega učinka. Mar ni največja kazen dosežen gol. Gledalec: To je že res, imam pa vtis, da ti sodnika zagovarjaš. Saj sodnik ne more v naprej vedeti, da bo gol — kaj pa če gola ne bi bilo? Sodnik: Prav imaš. Sodnik res ne more vedeti, da bo gol, mora pa predvidevati vsako prednost, iz katere stranka lahko izvleče korist; vprašanje je le, če se mu to vedno posreči. V tem primeru pa je sodnik napravil kar dve napaki: 1. Ker igre ni pre- kinil, ob prestopku bi moral dati vsaj znak z roko ali z besedo, naj se igra naprej. 2. Opomniti bi moral Igralca, ki je napravil prestopek, pa čeprav šele potem, ko je odžvižgal gol. No, ali sem objektiven? Prav nič ne šči. tim sodnikov. Ti pa gledaš tekmo preveč enostransko. Gledalec: Sedaj razumem. A vedno je še polno stvari in radoveden sem, kako boš te rešil. Na primer sedajle! Le poslušaj, kako občinstvo oporeka. Vse vpije, ker prav nihče ni videi »ofssido«, samo sodnik, ki je prav tako daleč od žoge, kot smo mi. Kako ga boš pa sedaj zagovarjal? Sodnik: Sodnik v tem primeru ne potrebuje nobenega zagovarjanja. Čeprav je daleč od žoge je oflsido pravilno dosodil. Poslušaj, že v začetku tekme si videl, kako sta se postavila mejna sodnika vsak na eno stran igrišča. Ta ofsside, ki ga je sedaj žvižgal, mu ga je nakazal mejni sodnik, ki vus čas teka v liniji z napadalno vrsto. Noben ofsside mu ne uide, Vedno j« v isti vrsti z napadalci ln kadar je ofsside, da znak z zastavico, sodnik pa žvižga. Prav tako je s koti in avti. Kdo Ima torej prav? Poglej, kako daleč sme od žoge, pa trdiš, da ni bilo ofssida. Mar ni mejni sodnik bolje videl nego tl? Sedaj vidiš, kako si krivičen napram sodniku. In tak kot sl ti je mnogo gledalcev na nogometnih tekmah. Res je, naj takoj povem, da je sodnik prav za prav tudi igralec, kl Ima včasih dober, včasih pa slab dan. Vsakdo greši, in prav tako tudi sodnik, saj ni nezmotljiv. Gledalec: Poglej, poglej, kakšen krasen gol so zabili naši, sedaj vodijo 3 : 2. Upam, da bodo zmagali. Ce vse to dobro premislim, kar sl ml povedal, moram le reči, da sodnik ni tako slab. Sicer je pa glavno, da zmagajo naši! Sodnik: No, zakaj pa sedaj hvališ sodnika. Saj nima prav nobenih zaslug, da so vaši dosegli gol. On je napravil samo svojo dolžnost. Le poglej, kako si neobjektiven Gledalec: Poglej, kaj pa sedaj? Kaj je to vpitje? Sodnik: Le pomiri se. Enajstmetrovka je povsem upravičena. Tako ne igramo nogometa. Surovost ne spada na igrišče! Sodnik je bil povsem upravičen, saj vidiš, da je celo igralca opominjal. Zapomni sl še to, sodnik je zato na igrišču, da napravi red. Nogomet Je sicer borbena Igra, toda mora biti poštena, mora biti viteška. To, kar mi gledamo sedaj ns igriščih, je vse prej kot nogometna igra in je v nasprotstvu z današnjo fizkulturo. Vidi se, da igralci sami ne poznajo niti nogometnih pravil, ne udeležujejo se sistematičnega treninga, ter nimajo nikako kondicijo, ki je predpogoj vsakega nogometaša. Ce bl naši gledalci poznali nogometna pravila, bi mnogo bolje in objektivno gledali tekmo in stvarno lahko presojali, ali je sodnik sodil dobro ali ne. Mnenja sem. da je treba, da vsako društvo napravi predavanja za člane in prijatelfe društva o nogometnih pravilih pa se bo stanje na naših igriščih zboljšalo. G. A, j Iz dnevnika smučarskega tečaja V drugi polovici februarja meseca je bil na Pokljuki smučarski tečaj za inštruktorje smučanja v Telovadni organizaciji. Tečajnici, ki jih je bilo 22 po številu, so prišli iz vse Jugoslavije. Znanje, ki so si ga pridobili, bodo prenesli na mladino v svojih društvih. Tečaj je vodil tovariš Jeločnik Marjan ob pomoči tovariša Hrovatina Bojana, Žlendra Antona in Glaviča Vladimira. Prinašamo nekaj izvlečkov iz dnevnika vodje tečaja: Tretji dan: Ob jutranjem zboru ob pol 9. uri je bil predan po dežurnem tečajniku Popoldne so bile na programu elementarne igre na snegu, pri kateri so se vsi od kraja močno razživeli in tudi razvedrili. Na splošnem je opaziti vse večjo disciplino, posebno pa je videti pri vseh veselje in resnično zanimanje. Današnjim predavanjem o snegu in mažah so sledili z izredno pozornostjo. Deseti dan: Danes so po jutranji gimnastiki odšli vsi tečajniki pod vodstvom dežurnega učitelja na daljšo stezo za tek in hojo na smučeh. Ob tej priliki so se povzpeli na 1500 m visoki Javorjev vrh Najprej učitelj pokaže .. raport dežurnemu učitelju, ta pa je predal raport vodji tečaja. Po pozdravu in pregledu opreme je vodil dežurni učitelj tečajnike na smučišče, kjer so se seznanili najprej s tehniko pravilnega drsenja in hoje na smučeh. Za tem so razdeljeni v vrste pričeli s poukom v likih. Vsak tečajnik je moral tudi praktično nastopiti pred svojo vrsto in obdelati tvarino, ki je bila današnji dan na programu. Zvečer je bilo pri teoretičnem pouku dvoje predavanj in to o zgodovini smučanja in o metodiki pouka na smučeh. Kakor vsak dan je tudi danes tovariš Hrovatin temeljito obdelal še teoretično, danes predelano snov. Pred večerjo je bilo čitanje zapo-vesti, odrejeni dežurni in predano dežurstvo. Tečajniki so v zapovesti izvedeli, da jim je najstrožje zabranjeno zahajanje v kavarno in da morajo vse svoje sile vložiti v študij. Četrti dan: Vreme je še vedno sončno in lepo. Jutranji zbor je že izpadel mnogo bolje, kakor prve dni. Tudi dežurni tečajniki že vedo, kakšne so njihove naloge. Danes smo našli nove terene, ki sicer niso boljši od prejšnjih, vendar nam bodo omogočili izbiro smučišč. Tečajniki so se že veliko bolj udomačili na smučeh. V vse drugačni drži se že spuščajo po valovitem terenu. Največ težav povzroča tečajnikom seve da nagib z upognitvijo kolen. Tudi plug jim ne gre tako lahko, kakor so spočetka mislili, kajpak se od njih zahteva do potankosti idealna drža. Zvečer je bilo predavanje o opremi poleg običajnega pregleda likov teoretično, o značaju in namenu Telovadne organizacije pa je govorila tečajnikom tovarišica Neda Krmpotič, sekretar Telovadne zveze Jugoslavije. Ob zaključku predavanja so tečajniki izrazili svoje odobravanje z navdušenim ploskanjem. Osmi dan: Včerajšnji popoldanski odmor je mnogo koristil, kajti tečajniki so se danes z novo voljo oprijeli dela. Zjutraj so pretekli na smučeh najmanj tritisoč metrov in to v finskem koraku, nekaj jih je že pogodilo pravi način, ostali pa bodo tudi še imeli priliko, da se ga nauče, saj bo odslej v programu tekov in hoje na smučeh v glavnem le tehnika finskega koraka. Tudi glede likov smo prišli že precej daleč, saj smo danes temeljito vadili plužni lok. Ker smo imeli na programu spust z ostrim prehodom v ravnino smo v ta namen izkoristili doskočišče tukajšnje skakalnice. in se nato v smuku skozi gozd spustili na običajno smučišče. Sami priznavajo, da so progo presmučali z veliko lahkotnostjo ter užitkom in da tega ob pričetku tečaja nikakor ne bi bili deležni. Na programu je bilo v glavnem prestopanje v smuku in tekoča kristijanija z izrazitim protizamahom in zamahom. S tem so tečajniki v glavnem obdelali že vso tehnično tvarino. Sedaj bo do konca tečaja samo urjenje v tekih, smukih in kristijanijah. Ker se bližajo končni izpiti, se tečajniki na to pripravljajo z veliko vnemo in so danes pričeli s študijem že takoj po večerji. Študij imajo urejen tako, da prisostvuje dežurni učitelj, ki odgovarja na posamezna še nejasna vprašanja. Dvanajsti dan: Ob najlepšem vremenu je bil danes celodnevni izlet na Lipanjski. vrh. Le dva tečajnika se tega izleta nista udeležila vsled manjših okvar. Na vrhu so bili deležni divnega pogleda na Triglav, ki se zdi človeku čisto blizu. Globoko spodaj je videti dolino Krme in deloma tudi progo triglavskega smuka. Tereni na Lipanci .gorsko okolje pa tudi približno naznačena proga triglavskega smuka, vse to je tečajnikom iz južnih krajev pojasnilo, kako silne izurjenosti je treba za obvladanje teh strmin s smučmi. Vsi tečajniki so se spustili z vrha po znani progi za veleslalom. Prav korajžno so se spuščali v plužnih lokih in prišli vsi srečno v dolino. Tudi smučke in palice so ostale vse cele. Velika večina od njih še ni bila nikoli v višini dveh tisočev metrov. Sedaj so to doživeli in pravijo, da pogleda na divno zimsko naravo v gorah ne bodo tako kmalu pozabili. ...nato učenci ponavljajo Končni izpiti so izpadli ugodno, saj se le nekaterim tovarišem ni posrečilo položiti izpitov za pomočnika inštruktorja smučanja. Dva najbolj izurjena sta celo položila izpit za inštruktorja. Med ostalimi je uspešno položil izpit tudi tovariš Šavs Ivo, član TD Ljubljana II, ki je gluhonem in so z njim naši gluhonemi fizkulturniki pridobili prvega učitelja smučanja. Is mlsclifi