TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

25. MAJ / VELIKI TRAVEN 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 5 (56)

KURJA JUHICA ZA DUŠO V KOCKI

Ste dovolj mocni, da zdr ite kritiko?
Ne {teje kritika in tudi ne tisti, ki ka`e, kako se mo~an
~lovek spotakne ali kje bi nekdo lahko naredil kaj bolje.
Priznanje gre ~loveku, ki je v areni, ki ima obraz umazan
od prahu, znoja in krvi, ki se pogumno trudi, ki dela
napake in vedno znova do`ivlja neuspehe, a se vsaki~
pobere, ker ve, da do napak in neuspehov prihaja pri
vsakem trudu. ^lovek, ki pozna veliko predanost, ki se
`rtvuje za vredno stvar, ki v najbolj{em primeru na
koncu spozna zmagoslavje ob pomembnem dose`ku, in
v najslab{em primeru, ~e mu vsemu pogumu navkljub
ne uspe, ve, da njegovo mesto nikoli ne bo pri bojazlivcih in mla~ne ih, ki nikoli ne spoznajo ne zmage ne
poraza.
TR
Petra Le{nik

Foto: Z. Šalamun

STVAR ODNOSA

Destrnik je razlo`eno naselje, ki le`i v jugozahodnem delu na najvi{jem
delu Slovenskih goric. Arheolo{ki sledovi v Destrniku pri~ajo o poseljenosti v hallstattski in latenski dobi. V srednjem veku je pripadal
salzbur{kim nad{kofum, v popisu iz leta 1322 so omenjena tudi posestva nekaterih vasi v Destrniku.
Na fevdalno dobo nas spominja tudi kraj Svetinci, kjer je bil neko~ grad.
Kraj se omenja `e leta 1321. Leta 1398 se je Destrnik imenoval Trstenik
(kjer je pod cerkvijo rasla trstika), enako v listini iz leta 1441. Vas je bila
pod upravo salzbur{kih {kofov in se v eni od njihovih listin iz leta 1495
`e imenuje Destrnik. Sv. Urban se omenja v urbarju gospostva Ptuj leta
1622. Takrat je spadal pod gospodstvo Ptuj, ki je bilo do tega roka v
rokah Ferdinanda II.
Od 15. do 17. stoletja so v na{e kraje pogosto vdirali Turki. V Slovenske

gorice so vdirali v letih od 1471 do 1493. Na zmanj{anje prebivalstva in
gospodarsko nazadovanje so vplivale elementarne nesre~e, predvsem
kuga v letih 1623 do 1625 in 1646.
Razen s poljedelstvom in `ivinorejo se tukaj{nji prebivalci ukvarjajo {e s
sadjarstvom in vinogradni{tvom. Prebivalci so razporejeni po 17
naseljih. OD LETA 1998 ja SAMOSTOJNA OB^INA.
Kaj je bilo `e storjenega: prenovitev O[ Destrnik in izgradnja nove telovadnice, ve~ km asfaltiranih cest, plo~nik v centru Destrnika, pri O[ in
ob pokopali{~u, ureditev pokopali{~a in mrli{ke ve`ice. To so samo
nekatere od mnogih pridobitev. Katere na~rte so v ob~ini {e realizirali,
pa bomo videli na 3. OB^INSKEM PRAZNIKU OB^INE DESTRNIK.
PL

PRAZNOVANJE 3. OB^INSKEGA PRAZNIKA OB^INE DESTRNIK
ki bo potekalo od 18.5.2001 do 27.5.2001

PROGRAM PRIREDITEV:
PETEK, 18.05.2001
- URADNI OBISK ^ASTNEGA KONZULA RS V GR^IJI V OB^INI
DESTRNIK
NEDELJA, 20.05.2001
- 15.00 URI TEKMOVANJE V KO[ARKI MED [PORTNIM
DRU[TVOM DESTRNIK IN [PORTNIM DRU[TVOM MAJ[PERK (V
[PORTNI DVORANI DESTRNIK)
- 15.00 URI OB^INSKO TEKMOVANJE V [AHU – POSAMEZNIKI (V
KLETNIH PROSTORIH OB^INE)
- 17.00 URI NOGOMETNI TURNIR MED [PORTNIM DRU[TVO
DESTRNIK IN KLUBOM MALEGA NOGOMETA IZ ZAVRHA (V
[PORTNI DVORANI DESTRNIK)
SOBOTA, 26.05.2001
- OB 7.00 URI TENI[KI TURNIR DVOJIC-OLDTIMERJEV PRI
MILANU [TEGRU V VINTAROVCIH (PAR 100 LET)
- OB 18.00 URI SLAVNOSTNA SEJA OB^INSKEGA SVETA
- OB 18.30 URI OTVORITEV LIKOVNE IN KULINARI^NE RAZSTAVE
V OSNOVNI [OLI DESTRNIK
- OB 19.30 URI OSREDNJI KULTURNI PROGRAM OB 3.
OB^INSKEM PRAZNIKU (V [PORTNI DVORANI DESTRNIK),
OTVORITEV KABELSKEGA SISTEMA NA OBMO^JU OB^INE IN
PODELITEV OB^INSKIH PRIZNANJ
NEDELJA, 27.05.2001
- OB 8.30 URI SRE^ANJE OB^ANOV STARIH NAD 70 LET (V
OSNOVNI [OLI DESTRNIK)
- OB 10.00 URI SLAVNOSTNA MA[A
- OB 12.00 URI SLAVNOSTNO KOSILO (V GASILSKEM DOMU
DESTRNIK)

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Petra Le{nik, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Petra Le{nik
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

- OB 14.00 URI OTVORITEV KANALIZACIJE (PRED GASILSKIM
DOMOM DESTRNIK) ODPRL JO BO DR@AVNI SEKRETAR MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR G. MARKO SLOKAR
- OB 15.30 URI POMLADNA ORFEJ^KOVA PARADA, NA KATERI
BODO NASTOPALI:
- DUO »ROCCO«
- ANSAMBEL »TORNADO«
- ANSAMBEL »POMLAD«
- ANSAMBEL »7- RAJ«
- FRANC @ERDONER S PRIJATELJI
- ANSAMBEL »SLOVENSKI ZVOKI«
- MARJAN ZGONC
- TRIO MATEJ, MILAN IN MIRAN
- ANSAMBEL KRONA IZ PTUJA
- LJUDSKE PEVKE IZ DESTRNIKA
- PIHALNA GODBA PGD DESTRNIK
Po kon~ani prireditvi Orfej~ek bo veselica, ki jo prireja PGD
Destrnik. Igral bo ansambel Prijatelji iz Ptuja.

VLJUDNO VABLJENI!

SPOŠTOVANE OB^ANKE
IN OB^ANI
OB^INE DESTRNIK
Letos `e tretji~ praznujemo svoj ob~inski praznik. ^e se ozremo
nekoliko nazaj, ugotovimo, da smo si pot, po kateri `elimo dose~i
cilj, postavili `e v letu 1993. Nih~e {e ni pozabil, kako trda so bila
pogajanja. Organizirali smo celo protest pred po{to na Ptuju, da
smo dobili svoje telefonsko omre`je in centralo. Kaj bo z nami, ki
smo pla~ali preve~ v izgradnjo telefonije, je odgovorna vladajo~a
koalicija. Sam sem v DZ RS bil ob sprejetju zakona o lastninjenju
telekomunikacij {e posebej aktiven, saj problematiko delno poznam, ker sem jo izkusil na lastni ko i-kot ve~ina nas. In kdo bi si
upal pomisliti, da bo v letu 2001 (~eprav sprejemamo PTT v
Telekom v ob~ini Destrnik) uresni~ena investicija v na{ kabelski
sistem, ki nam omogo~a informacijsko »avtocesto«.
Spo{tovane ob~anke in ob~ani, mogo~e je prehitro, da bi dojeli,
kak{en razvojni potencial je dobljena infrastruktura. Pravo vrednost le-tega bodo verjetno lahko ocenili {ele na{i otroci ali vnuki.
Praznovanje na{ega praznika pa je oven~ano tudi s priznanjem
Ministrstva za okolje in prostor, saj je si projektantska organizacija
Menerga zaslu ila 1. mesto za energetsko u~inkovit projekt 2001.
V tem priznanju so se na{li vsi-projektanti, izvajalci, nadzorni
organi in seveda ob~ina kot investitor. Odgovorni vodja projekta,
ki je bil nagrajen, je na{ pod upan, g. Branko Zelenko.
Na za~etku sem zapisal, da smo si pot do cilja iskali e pred nekaj
leti. Danes ne bom na{teval vseh pridobitev (cest, vodovoda, kulturnih in dru benih…), ampak se ob prazniku zahvaljujem VAMvsem, ki na tej poti vztrajate, sodelujete in vzpodbujate, da bosta
na{e `ivljenje in prihodnost bolj{a.
va{ `upan in poslanec v DZ
Franc Puk{i~

Ob~an - 25. maj 2001

BLAGOSLOV KONJEV IN MAJSKE IGRE
Na Destrniku so v nedeljo, 29.
maja, `e sedmo leto zapored
organizirali majske igre. Letos
sta jih skupaj organizirala

Ob~inski odbor SDS Destrnik in
doma~e turisti~no dru{tvo-TD
Destrnik.
Dopoldne so opravili blagoslov

konjev in konjerejcev
iz doma~ega kraja in
okolice ter iz razli~nih
konjeni{kih klubov.
Bilo je 40 jezdecev s
konji. Med udele`enci
sta bila tudi `upan
Obcine Lenart g. Ivan
Vogrin in dr. Valerija
[a{ko.
Popoldne se je prireditev nadaljevala s 7.
tradicionalnimi majskimi igrami. Zbranim sta
spregovorila `upan in
poslanec Franc Puk{i~
in
poslanec
Jo`e
Jerov{ek, in skupaj s
predsednikom Ptujske
regije
SDS
Milan
Petkom podelila priznanja in vrtnice, ki jih
podeljuje
Socialdemokratska stranka
Slovenije
svojim
~lanom.
V tekmovalnem delu
so sodelovale {tiri
ekipe. Ekipa Koranti
Turisti~nega dru{tva
Destrnik, ekipi Bar
Zelenik in Bar Urban
ter
ekipa
Socialdemokratske mladine.
^lani ekip so se
pomerili v {tirih igrah:
v no{enju vode v
putah, v napihovanju
balona, v vle~enju vrvi
in v plezanju na
majsko drevo. Med
~lani ekip je vladal
mo~an
tekmovalni
duh, ki ga je spremljalo
obilo zabave in smeha.
Zmagala je ekipa
Koranti Turisti~nega
dru{tva Destrnik.
Velika atrakcija pa je
bilo vle~enje vrvi med
ob~inskimi
svetniki
Ob~ine Destrnik in
Mestne ob~ine Ptuj.
Organizatorji so s
pomo~jo sponzorjev
pripravili
bogat
sre~elov.
Glavni
namen prireditve je bil
dru`enje v lepem
popoldnevu
in
z
izkupi~kom pomagati
pomo~i potrebnim, saj
organizatorji vsako leto
dobi~ek
prireditve
namenijo v dobrodelne
namene.
Zmago [alamun
Fotografije:
Petra Le{nik in
Zmago Šalamun

Ob~an - 25. maj 2001

3

KOLESARJENJE, KO TI DRUGI
DAJEJO MO^
Lepo son~no jutro 27. aprila je dajalo ob~utek, da bo dan lep in
uspe{en, a vendar me je spreletaval strah, za katerega sem ugotovil, da je bil odve~. Organizatorje je skrbelo, ali se bo kolesarjenja udele`ilo kaj kolesarjev, saj vsak organizator `eli, da je njegov trud popla~an z udele`bo.
Prihod na zbirno mesto pred turisti~nim domom me je presenetil.
Udele`enci so `e ~akali in se veselili kolesarjenja. [tevilo
udele`ence je presenetilo na{a pri~akovanja-bilo je preko 50
kolesarjev, prihajali so iz Ormo`a, Ptuja, Voli~ine, med njimi je bil
tudi dr. Toplak, besedo pa je dr`al tudi `upan g. Franc Puk{i~,
kateri nas je presenetil z izvrstno kondicijo.

Na kmetiji Zelenik

Na kmetiji @ampa
Start ob 9.30h je uspel, toda `e po 500m nas je ~akalo
presene~enje-g. `upan in njegova dru`ina so nas postregli s kavico in tudi njihovega izvrstnega vina ni manjkalo. Pot nas je peljala naprej skozi Lisi~jak do kmetije Lovrec, kjer je stala miza z
dobrotami, ki sta jih pripravili dru`ini Lovrec in Vr{i~. Pogled na
orehovo potico mi je vzbudil pomislek sleherne gospodinje, da
zna tak{no potico spe~i le pe{~ica gospodinj, njena popolnost in
okus sta dajala zadovoljstvo, nam pa z dodatkom izvrstnega vina
in doma~ega soka mo~. Prihod na gri~ek nad kmetijo Lovrec je bil
poseben {e v tem, da so nas pri~akali tudi krajani in nam ob
odhodu za`eleli sre~no vo`njo.
Pot pred nami je bila dolga in te`avna, saj se je nadaljevala v
Jane`ovce, do Nove vasi, Kicarja in Velovlaka v Levajnce-na
kmetijo @ampovih. Tudi tu nas je ~akala miza polna dobrot.
Manjkalo ni peciva, vina, soka in kar je bilo posebnost-jabol~ni
zavitek, ki nam je po dolgi in naporni poti {el dobro v slast in smo
ga dobro splaknili z vinom. Pogled na mizo in na dobrote, na njej
je misli ponesel na na{o preminulo ~lanico Silvo, ki je znala tudi
izvrstno kuhati in pe~i in nas je tudi mnogokrat pogostila na tej

4

kmetiji.
Postanek je bil malo dalj{i, saj smo bili `e utrujeni od napornih
kilometrov, kar 20 jih je bilo `e za nami. Zahvala in vse kar temu
sledi, je nadaljevala na{o pot, 30m, ker je bil spet zastoj. Na kmetiji Stanka Zelenika nas je ~akala gospodinja Marica s polno mizo
doma~ih pija~.
Ob~utek
sem
imel, da je po
okrep~ilu
na
kmetiji @ampa
prehitro
za
p o n o v n o
okrep~ilo, a je
bil moj ob~utek
preuranjen.
Hitro smo ugotovili, da je na
Zelenikovi
kmetiji
zelo
dobro vino, zato
je
morala
gospodinja
Marica nekajkrat
do soda in ugotovili smo, da bi
tudi po naslednjih
nekaj
metrih lahko bili
spet `ejni, toda
pot se je nadaljevala
proti Na `upanovi postojanki
Destrniku skozi
vasi Svetinci in Zasadi. Vzponi, ki so bili na tej progi, so bili za
pe{~ico te`avni, a z dobro voljo nam je uspelo priti do gola`a, ki
sta ga pripravila ~lana TD Franc Fridl in Jo`ica Ko{ar. Pogovori so
kljub utrujenosti stekli, vpra{anja pa so bila enaka:«Kdaj gremo
spet?« Vidimo se jeseni na kolesarskem maratonu.
TD se za pomo~ pri izpeljavi rekreacijskega kolesarjenja: G.
`upanu in njegovi dru`ini, dru`inama Lovrec in Vr{i~ iz Jir{ovc,

Na kmetiji Lovrec
dru`ini @ampa in ostalim, dru`ini Stanka Zelenika iz Levjnc, g.
Francu Bol~evi~u in g. Sre~ku Ko{arju za spremstvo, g. Francu
Fridlu in ge. Jo`ici Ko{ar za pripravo gola`a in vsem udele`encem
rekreacijskega kolesarjenja za discipliniranost.
Vsi na kolo- za zdravo telo, spet jeseni vam zagotavlja Turisti~no
dru{tvo Destrnik!
Ivan Zorec

Ob~an - 25. maj 2001

FOLKLORNA SKUPINA DESTRNIK,
17 LET DELOVANJA

O koncertu Folklorne skupine
Destrnik, ki se je zgodil 11.
marca 2001 v {olski dvorani v
Destrniku, ni bilo ni~ napisano,
zato bom nekaj o njem in delovanju skupine napisala sama.
Ker se vsako leto zapored lotevamo ve~jih prireditev (prvi je
bil bal februarja 2000), smo se
letos odlo~ili za koncert. V
dobrih dveh urah smo prikazali
{tajerske plese in igre.
Koncert je povezovala odli~na
Lidija [alamun. Za~ele so ga
na{e, nam zelo ljube, doma~e
ljudske pevke s tremi pesmimi:
Preljuba mi soseda, Vetri~ popihne in Bija je bija, mali~ki fant.
Za njimi so na oder priplesale
folkloristke in folkloristi z osmimi {tajerskimi plesi: Obre{ka
trojka, {tajeri{ v troje, vra`ja
polka,
Pobre{ka
polka,

ziben{rit, mazurka, {tajeri{ in
ra{pla. Na{i gostje so bile folkloristke in folkloristi Folklorne
skupine
Bolni{nica
DPD
Svoboda Ptuj, ki so se izkazali v
gori~kih plesih: drovtari, {pancir
val~ek, {oti{ in pajeri{. Za konec
smo se {li {e {tajerskih iger: ka~o
zvijat,
klobukpolko,
metelpolko, {pegeltanc, cekartanc in mravljinovca.
Gledalke in gledalci so se nasmejali ob cekertancu in mravljinovcu. Re~em vam, vsem, ki
na{ega koncerta niste videli, je
lahko `al za neverjetno odigrane
{tajerske igre, s katerimi je
Folklorna skupina Destrnik prepoznavna in »registrirana«. Kot
na{a blagovna znamka so. Z
veselimi plesalci, plesalkami in
muzikantoma nosimo veselje,
dobro voljo in doma~e ljudske

plese izven doma~ega kraja.
Na Obmo~nem sre~anju folklornih skupin v Cirkovcah, 7.
aprila 2001 smo se, prvi~ v
sedemnajstletnem delovanju
folklorne skupine, uvrstili na
Medobmo~no sre~anje odraslih
folklornih skupin, ki bo v
Lenartu 25.maja 2001. Z nami
bodo nastopale tudi doma~e
ljudske pevke: Micka, Tilika,
Fran~ka, Marija, Lizika, Micka in
Ne`ika. In ~e nas je v Cirkovcah
gledala samo pe{~ica zvestih in
vedno na{ih »Vrben~arov«, si
`elimo, da ste v konec maja v
Lenartu z nami tudi ostali na{i
dobri doma~i gledalci. Saj veste,
podpora doma~ih najve~ zale`e
in pripomore k temu, da so folkloristke Suzana, Tamara, Nina,
Tatjana, Tanja, Maja in Alenka;
folkloristi
Marko,
Du{an,

Stanko, Andrej, Zvonko, Bojan
in Mitja ter muzikanta Matej in
Miran {e bolj{i. Verjamemo, da
bo va{a podpora in prisotnost v
Lenartu pripomogla k izboru FS
Destrnik na dr`avno sre~anje v
Beltincih julija letos.
Tako, s tem na{im uspehom
zapiram usta tudi tistim, ki nam
prikrito in manj prikrito zavidajo
novo no{o, ki smo jo dobili v
letu 2000, in ki nam je in bo
pripomogla k bolj{im uvrstitvam
na razli~nih sre~anjih. Novih
oblek si ne bomo nikamor nesli,
saj so to ob~inske obleke (razen
klobukov, ~e smo natan~ni); z
njimi pa nosimo prepoznavnost
(v pozitivnem smislu) Destrnika
tudi izven ob~ine.
Tekst in foto:
Jelka P{ajd

PRAZNIKI
BINKO[TI
Binko{tni praznik (prihod svetega Duha) je
drugi od treh romarskih praznikov stare
zaveze.
Slovenski naziv binko{ti izvira iz
staronem{kega fimfhustim; cerkev imenuje
ta praznik Pentecostes, kar pomeni petdeseti dan. Binko{tna nedelja nastopi vedno
petdeseti dan po veliki nedelji. Belo
bogoslu`no barvo na ta praznik zamenja
`ivorde~a. Ta pomeni svetega Duha, ki se je
po poro~ilu v Apostolskih delih (2,1-11) v
obliki gore~ih jezikov spustil na zbrane
u~ence. Binko{ti uravnavajo cerkveno leto
do adventa. Od njih se {tejejo nedelje do
konca cerkvenega leta. K sebi pa so pritegnile tudi vrsto starih poganskih indoevropskih slavij, zato predstavljajo pomladanski,
majni{ki praznik na splo{no. Kr{~anski
binko{ti so povezani z binko{tnim ~ude`em.
Po Lukovem poro~ilu se je sv. Duh v viharju
in ognju podobnem pojavu razodel vsem
zbranim u~encem, kakim stodvajsetim ose-

Ob~an - 25. maj 2001

bam. Govorili so v drugih jezikih. Vsak tujec
naj bi jih sli{al govoriti v svojem jeziku. V
svetopisemski teologiji ima pojem duha zelo
pomembno vlogo, a se je zelo razvijal in ima
zelo raznovrsten pomen. Tako Duh kot
»veter«, prvotno pomeni zra~ni tok, veter ali
vihar. Na osnovi u~inka vetra so ga dojeli kot
numinozno silo. Zanimiva izraza, ki ka`eta
na prastare duhovne predstave, sta tudi
vseslovenski besedi dih in duh, kjer premoremo Slovenci marsikatero arhai~no
ostalino. Izraz duh ima {e tele pomene: spiritus, demon, vonj. Zanimiva je tudi zveza
treh glagolov dihati, duhati, di{ati. Takih
povezav zlepa ne najdemo v drugih jezikih.
Za binko{ti so pri nas ozalj{ali hi{o z zelenjem ali cvetjem, ponekod so dali na streho
{entjan`eve ro`e, v Prekmurju so obesili na
risalsko soboto na hlevska vrata {ipkove
veje, da ne bi mogle coprnice do `ivine.
^arovnice so imele v tem ~asu posebno
mo~.
Na zelene veje v oknih se da na binko{tno
nedeljo sv. Duh. Blagoslovljena voda, ki se
imenuje binko{tna krstnica, ima tudi poseb-

no mo~. Na binko{tno nedeljo ali soboto so
v~asih zagoreli kresovi.
Z binko{tmi je `e od nekdaj povezana tudi
birma. Birma je iniciacija, kot jo poznajo na
primer tudi naravna ljudstva, kjer inciacija ali
uvajanje pomeni slovesen sprejem v
ob~estvo odraslih. Pri kristjanih gre za sprejem mladih v ob~estvo vernikov. Za birmo
so tipi~na spominska darila. V~asih lect in
kri`avec (srebrn tolar), v novej{ih ~asih ura
ali kaj podobnega.
PL

5

PRIZNANJE ZA ENERGETSKO
U^INKOVIT PROJEKT
Osnovna {ola Destrnik je energetsko najbolj var~en objekt v Sloveniji
Pred tremi leti smo v Ob~ini Destrnik popolnoma obnovili staro
{olo, ji dogradili prizidek in ve~namensko {portno dvorano. @e pri
snovanju projekta si je investitor, Ob~ina Destrnik, s projektno
skupino postavil cilj, zgraditi objekt, ki bo u~encem in u~iteljem prijazen in, kar se da, energetsko var~en.

Foto: Z. Šalamun

Arhitekturo in gradbene na~rte je izdelal Projektivni biro 91 d.o.o. iz
Maribora, vodja projekta arhitekt Tihomir Dai}. Na~rte strojnih instalacij (ogrevanje, prezra~evanje, vodovod) je izdelalo podjetje
Menerga d.o.o. prav tako iz Maribora, odgovorni projektant Branko
Zelenko, v tem podjetju zaposlen doma~in iz Gomilc s sodelavcem
Bojanom Gavezom iz Ptuja. Pri izdelavi na~rtov elektro instalacij sta
sodelovala prav tako doma~ina, projektanta Jo`e Koro{ec iz Desenc
in Franc Puk{i~ iz Vintarovc. Iz sestave projektne skupine je razvidno, da so pri snovanju in izvedbi projekta Osnovne {ole Destrnik
sodelovali doma~i strokovnjaki, kar je pohvalno in daje projektu {e
posebno te`o.
Na dnevih energetike 5.4.2001 v Portoro`u je bilo podeljeno priznanje (1. mesto) za Energetsko u~inkovit projekt v letu 2001, ki jo je
prejelo podjetje Menerga d.o.o. iz Maribora za energetsko
naju~inkovitej{i projekt v Sloveniji - Osnovna {ola Destrnik.
Podeljena je bila tudi nagrada, ki jo je prejel odgovorni projektant
Branko Zelenko. Priznanje in nagrado sta podelila AURE (Agencija
za u~inkovito rabo energije) in Gospodarski vestnik v okviru
Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Na nate~aj so se lahko prijavila podjetja in projekti. Izmed devetih
projektov iz cele Slovenije je bila izbrana O[ Destrnik, ki jo je prijavilo projektivno podjetje Menerga.
Objekt O[ Destrnik ima 2,7 krat manj{o toplotno porabo, kot je
povpre~na poraba {ol v Sloveniji. V {tevilkah to pomeni, da za ogrevanje enega m2 objekta na leto, porabi O[ Destrnik 42 kWh.
Povpre~na poraba osnovnih in srednjih {ol v Sloveniji pa je 192
kWh/m2/leto. Osnovna {ola Destrnik je tako opravi~eno energetsko
najvar~nej{a {ola v Sloveniji in bi morala postati vzor u~inkovite rabe
energije pri ogrevanju in prezra~evanju za tak{ne ali podobne objekte.
Zanimivo je, da je investitor `e na osnovi projektov, v fazi izvajanja,
ob dokazilo, da gre za energetsko var~en objekt, dobil kredit od
Phare, kar je bil edinstveni primer za tovrsten objekt v Sloveniji. Za
neodvisno preveritev in potrditev podatkov je s strani Austria-Bank
bila anga`irana Agencija za u~inkovito rabo energije (AURE), pozneje pa se je vklju~il tudi in{titut Jo`ef [tefan, ki je na objektu spremljal porabo energije za obdobje enega leta. Slednji je v okrilju
Ministrstva za gospodarstvo izdal zlo`enko s celovitim opisom
objekta in rezultati raziskav.
Ker nas je verjetno veliko, ki tega objekta v podrobnosti ne poznamo, je prav, da ga podrobneje predstavim.
Predstavitev {ole
@e v za~etku 18. stoletja, leta 1716, je bila na Destrniku prostovoljna

6

zasebna {ola. V 19. stoletju so zgradili prvo »pravo« {olo, ki je imela
en razred, katera je konec 19. stoletja napredovala v {tirirazrednico.
V za~etku 20. stoletja so za~eli graditi sedemrazrednico, ki je bila
dograjena 1924. leta in je poleg sedmih u~ilnic imela tudi zbornico,
pisarno in stanovanje. Leta 1992 so se pri~ele priprave za gradnjo
prizidka k {oli in ve~namenske dvorane. V juniju 1996 je bil polo`en
temeljni kamen za prizidek, telovadnico in obnovo obstoje~e
zgradbe. V septembru 1998 je bila {ola dokon~ana.
Danes ima {ola 16 u~ilnic, 4 kabinete, ra~unalni{ko u~ilnico,
tehni~no delavnico, knji`nico, kuhinjo z jedilnico in sodobno
opremljeno telovadnico. Preko 230 u~encev ima enoizmenski pouk,
s prostori in opremo pa so pripravljeni tudi za devetletko. [ola izpolnjuje vse pogoje za nadstandardni pouk.
Koncept novogradnje in obnove
Investitor, takrat biv{a ob~ina Destrnik-Trnovska vas, se je dobro
zavedal, da pomeni dogradnja prizidka in telovadnice ter obnova
obstoje~ega dela {ole, projekt za nekaj desetletij. Temu primerno je
postavil zahteve za kvaliteto gradbenega objekta s vsemi spremljajo~imi instalacijami in opremo. Ker je investicijski stro{ek enkraten,
stro{ki za obratovanje in funkcioniranje objekta pa stalni, je dal
poseben poudarek na racionalnosti porabe energije pri maksimalno
mo`nem komfortu in ugodnem po~utju u~encev ter u~iteljev pri svojem delu.
Celotna zgradba je obdelana z izolacijsko fasado s faktorjem »k« pod
0.5 W/m2/°C. Vsi prostori {ole so ogrevani z radiatorskim toplovodnim ogrevanjem. Telovadnica je ogrevana delno z zrakom, delno pa
s talnim ogrevanjem, ki je namenjeno predvsem za temperiranje tal.
Vse u~ilnice, kabineti, knji`nica, avla, garderobe, upravni prostori,
hodniki in sanitarije so prisilno prezra~evani, telovadnica pa poleg
prezra~evanja poleti tudi hlajena. Vse prazra~evalne naprave
prezra~ujejo s 100% sve`im zunanjim zrakom in imajo vgrajene
enote za vra~anje energije iz odpadnega zraka z u~inkom preko 90
%, v sanitarijah pa z u~inkom preko do 80%.
Za pripravo toplotne energije je lastna plinska kotlovnica na podstre{ju {ole v kateri je tudi centralna priprava tople vode. Vsi umivalniki in tu{i so opremljeni s toplo in hladno vodo. Sodobna {olska
kuhinja je opremljena z energetsko var~no napo, jedilnica pa
prezra~evana.
Ogrevanje
Toplovodno ogrevanje je izvedeno s plo{~nimi radiatorji z zaobljenimi robovi, da je nevarnost po{kodb u~encev minimalna. Za individualno nastavitev temperature po u~ilnicah in prostorih so name{~eni
radiatorski termostatski ventili, »nelomljive« izvedbe, specialno
namenjene za {ole. Zaradi dobre regulacijske mo`nosti je celotno
radiatorsko ogrevanje razdeljeno na {tiri med sabo lo~ene regulacijske veje; severni del objekta, vmesni del, garderobe v telovadnici in talno ogrevanje telovadnice.
Prezra~evanje
Po u~encu se zagotavlja min. 25 m3/h sve`ega zunanjega zraka, kar
zadostuje za normalno delovno aktivnost u~enca, ogretega na sobno
temperaturo.
U~ilnice
Prisilno prezra~evanje u~ilnic, kabinetov, knji`nice, upravnih prostorov in hodnikov je izvedeno s tremi prezra~evalnimi napravami, z
vgrajenimi enotami za vra~anje energije iz odpadnega z u~inkom
preko 90%. Skupna koli~ina zraka je cca 23.300 m3/h, kar zagotavlja
cca 3-4 kratno izmenjavo zraka v u~ilnicah na uro. Dovod zraka
skozi vpihovalne stropne elemente je praviloma na strani grelnih
teles ob oknih, odvod pa na nasprotni strani skozi perforirano
plo{~o obe{enega stropa. Prezra~evanje u~ilnic omogo~a, da so
okna pozimi in poleti zaprta, prezra~evalne izgube pa popolnoma
kontrolirane.
Telovadnica
Telovadnica oz. ve~namenska dvorana je prezra~evana s samostojno
klima napravo, ki poleti prostor tudi hladi. Koli~ina zraka je 7.500
m3/h. Osnovno ogrevanje telovadnice je talno, ki je regulirano tako,
da temperatura povr{ine parketa ne presega 25°C. Ogrevanje je

Ob~an - 25. maj 2001

predvsem namenjeno temperiranju
tal. V zimskem
re`imu
klima
naprava z zrakom
dodatno ogreva
prostor na temperaturo 18°C.
Sanitarije
Sanitarije
so
prezra~evane
s
p o s e b n o

in sanitarno vode. Poleg drugih podatkov se vsakih 6 minut prena{a
vrednost porabe energije na ra~unalnik centralnega nadzornega sistema, kjer se hranijo na disku skozi vso leto.
V naslednji tabeli so navedeni podatki o meritvah po mesecih od
01.01.2000 do 31.12.2000, in sicer: povpre~na zunanja temperatura,
delovanje kotla in poraba energije. Poraba energije je razdeljena na
ogrevanje, prezra~evanje in ogrevanje sanitarne vode. Iz tabele so
razvidna energetska {tevila za ogrevanje 42, za prezra~evanje 15 in
za sanitarno vodo 9 kWh/m2/leto. Skupno energetsko {tevilo objekta je 66 kWh/leto. Specifi~ni stro{ki za toplotno energijo v letu 2000
zna{ajo cca 840 SIT/m2.
V naslednjem diagramu je prikazana poraba energije po mesecih v
primerjavi s povpre~no mese~no zunanjo temperaturo.

Zlo`enka o spremljanju u~inkov projekta Institut “Jo`ef Štefan”
prezra~evalno napravo. Koli~ina zraka je 1860
m3/h in zagotavlja 6-kratno izmenjavo zraka na
uro. V ~asu mirovanja se naprava ob~asno vklju~i
za cca ? ure, da so sanitarije prezra~evane tudi, ko niso v uporabi.
Regulacija
Za ogrevanje, prezra~evanje in pripravo sanitarne vode je vgrajena
digitalna regulacija (DDC) s prostoprogramibilnimi procesorji. Vse
krmilne enote so povezane z BUS-linijo, po kateri lahko komunicirajo med sabo ali na centralni nadzor. Preko telefonskega modema
je mo`en dostop za daljinsko poseganje za namene servisa ali spremembo delovnih parametrov. Digitalna regulacija (DDC) je nadgrajena s centralnim nadzorom (CNS), ki je name{~en v za to predvidenem prostoru in je dostopen tudi u~iteljem tehni{kega pouka v
u~ne namene. Omogo~a shranjevanje podatkov (temperature, poraba energije, ~as delovanja itd.) za analize in statisti~no obdelavo.
Potrebna toplotna mo~
Potrebne toplotna mo~ za ogrevanje je prostorov je 165 kW, za
prezra~evanje 44 kW in za sanitarno vodo 22 kW. Skupna potrebna
toplotna mo~ kotlovnice je 231 kW. Instalirana mo~ kotlovnice je 315
kW. Kotlovnica pokriva tudi toplotne potrebe cca 40 kW otro{kega
vrtca, ki je lociran v isti zgradbi.Instaliran je plinski kotel z visokim
toplotnim izkoristkom in nizko emisijo NOx.
Poraba toplotne energije (na osnovi meritev)
Za kotlom v kotlovnici je vgrajen {tevec toplotne energije, ki meri
kumulativno porabo toplotne energije za ogrevanje, prezra~evanje

Investicijski stro{ki
Investicijski stro{ki za novogradnjo in obnovo {ole Destrnik so
zna{ali 439 milijonov SIT, kar je v letu 1998 zna{alo cca 120.000 SIT
po kvadratnem metru ali cca 1200 DEM. V teh investicijskih stro{kih
ni zajeta ureditev okolice. Prera~unano na dana{nji ~as in z
upo{tevanjem DDV bi danes stala tak{na investicija cca 1800
DEM/m2. Zavedati se moramo, da je Osnovna {ola Destrnik najsodobnej{a {ola v Sloveniji tako po opremljenosti in komfortu kot
tudi v energetskem smislu.
Za primerjavo vzamimo novo ptujsko gimnazijo, ki {e danes ni
kon~ana, stro{ki, brez notranje opreme, pa so `e sedaj krepko presegli predvideno vrednost 2100 DEM/m2. Po opremljenosti in komfortu pa se `al {e dolgo ne bo mogla primerjati z O[ Destrnik.
POVZETEK
[ola obratuje `e tretje {olsko leto. Meritve in analize ka`ejo, da so
parametri v projektu dose`eni tudi v praksi. U~enci in u~itelji so z
ugodjem in mikroklimatskimi pogoji zadovoljni, kar dokazuje s
strani u~encev in u~iteljev izvedena anketa. Poraba energije je na
nivoju nizko energetskih objektov.
In nenazadnje je dokaz temu tudi dobljena nagrada za Energetsko
u~inkovit projekt 2001 za O[ Destrnik, ki pomeni veliko priznanje
projektantom in investitorju Ob~ini Destrnik, pa tudi izredno promocijo kraja, saj si jo je ogledalo veliko investitorjev, strokovnjakov
in celo parlamentarna
delegacija Slovenije. V ta
namen je investitor pred
kratkim sklical novinarsko konferenco na
sami {oli, ki je bila
odmevna tudi v medijih.
[tevilni ~lanki so se
pojavili tudi strokovnih
revijah.
Po intervjuju z Brankom
Zelenkom Petra Le{nik

Ob~an - 25. maj 2001

7

PRORA^UN OB^INE DESTRNIK ZA LETO
2001 POD STREHO
Zdelo se mi je prav, da se oglasim v na{em
~asopisu Ob~an in na kratko predstavimcilje, ki
smo si jih zadali s sprejetjem leto{njega
prora~una.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na svoji 19.
redni seji sprejel predlog prora~una Ob~ine
Destrnik za leto 2001.
Namen sprejetega prora~una je nadaljevanje
uresni~evanja dolgoro~nih ciljev, to je
ekonomsko ~im bolj samostojne ob~ine in
izbolj{anja kvalitete `ivljenja ob~anov in
ob~ank ob~ine Destrnik. Zato mora ob~ina
nadaljevati vlaganja v infrastruturo, pomo~ pri
razvoju obrti, ohranjanje kulture, kot pomembne dejavnosti pri razvoju ob~ine. Ob~ina
Destrnik je pode`elska, precej gri~ev je slabo
obdelanih pa sploh ne zato, ali ho~emo s subvencijami dose~i, da bodo ljudje za~eli te gri~e
obdelovati. S tem bo urejeno na{e okolje (kar
je temelj za turisti~no dejavnost) in izbolj{alo se
bo socialno stanje dru`in.
Na kratko bom preletel prora~un tudi s
{tevilkami.
Prora~un Ob~ine Destrnik je sestavljen iz 4
delov: prihodkov, odhodkov, ra~una finan~nih
terjatev in nalo`b ter ra~una financiranja.
Tako se v leto{njem predlogu prora~una planira za 379.124.134 SIT prihodkov, od tega
68.927.180 SIT ali 18,2 % dav~nih prihodkov
(35% dohodnine, davki na premo`enje, komunalne takse), 27.902.769 SIT ali 7,4 %

STRMEC
moj rojstni kraj
Ko strma pot ~ez greben
blago se prevesi,
med domove slamnih streh
skrite med drevesi.
Pa tudi iz doline za pe{ake
so poti shojene.
V breg na strmec
doma~inov bli`njice so utrjene.
Strmec-kraj Slovenskih si goric,
naselje komaj {tirinajstih hi{.
Osmica o~etov priimek je nosila,
tu me mati dete je povila.
Tu starih jablan, hru{k in sliv,
rodni sadni so vrtovi.
Gorice `lahtnih trt
in pa{nikov leseni so plotovi.
S skopo zemljo tu `ivljenju je postlano.
Z vprego v ogone njive polje je orano,
za potreben kruhek in pija~o,
vse bilo doma je prigarano.
Sedaj, na stezi spominov se vra~am na breg.
Od zgodnje pomladi do pozne jeseni,
ko pokrije ga sneg.
Tu otro{tva sre~nih pre`ivel sem let.
Janko Poto~nik
pesem nastala 1955

8

nedav~nih prihodkov, 4.659.590 SIT ali 1.1 %
donacij in 277.634.595 SIT transfenih prihodkov (126.600.000 SIT ali 33,4 % izravna dr`ave,
razliko 151.034.595 SIT ali 39,9 % pa bomo
sku{ali pridobiti na razpisih ministrstev in od
soinvestitorjev).
V sprejetem prora~unu je za redno dejavnost
planiranih dobrih 161.000.000 SIT, od tega za
socialno varnost slabih 21.000.000 SIT (dobrih
6.000.000 SIT za pla~ilo zavarovanj brezposelnih, slabih 11.500.000 SIT za pla~ila oskrbe
ob~anov v domovih in zavodih, dober
1.000.000 SIT za pomo~ na domu preko centra
za socialno delo, ostalo pa je planirano za
obdaritve otrok , starej{ih ob~anov in denarne
pomo~i). Za izobra`evanje Ob~ina Destrnik
planira dobrih 46.000.000 SIT, od tega za
osnovno {olstvo slabih 23.000.000 in za
pred{olsko vzgojo dobrih 23.000.000 SIT. Za
pomo~ v kmetijstvu je v prora~unu namenjenih
8.500.000 SIT (za nakup trsnih cepljenk,
pripravi projekta celostnega razvoja pode`elja
in obnove vasi, analizo zemlje, subvencije pri
testiranju {kropilnic, za subvencije v `ivinoreji
in pra{i~jereji) V okviru redne dejavnosti je
planiranih 10.000.000 SIT tudi za potrebe vasi
(s sredstvi razpolagajo va{ki odbori) in
1.800.000 SIT za stro{ke na pokopali{~u (glavni
stro{ek je odvoz smeti s pokopali{~a). To je na
kratko (v okroglih {tevilkah) nakazana planirana poraba v okviru redne dejavnosti.

V drugem delu planiranih odhodkov
prora~una je za investicije planiranih dobrih
190.000.000 SIT. Tako je za rekonstrukcije cest
planiranih dobrih 140.000.000 SIT (za ceste
JP560-170 Sever-Hli{-P{ajd, JP560-400 Miheli~Irgl, LC060-060 Lo~i~-Lo~ki Vrh-Ji{ovci, JP560140 Vil~nik-Karo_[ori, JP560-630 Arnu{-Repi~,
Vintarovci –Lovrec, JP560-570 Habjani~-Horvat
in LC060-010 Placar-Mestni Vrh), za investicije v
varstvo okolja (kanalizacija) 35.000.000 SIT, v
zdravstvo 3.000.000 SIT, za pripravo gradnje
spominskega obele`ja in sofinanciranje kulturnih objektov 1.400.000 SIT. V prora~unu je
planiranih tudi 2.600.000 SIT gradnji opornega
zidu, namestitvi vhodnih vrat in dela ograje na
pokopali{~u. Kljub zgoraj planiranim investicijam je v prora~unu planirano v leto{njem letu
odpla~ilo 19.000.000 SIT kreditov najetih za
gradnjo O[ Destrnik(Ministrstvo za {olstvo in
{port {e vedno ni izpolnilo pogodbenih
obveznosti investicije gradnje O[ Destrnik).
Upam, da sem na kratko orisal sprejeti
prora~un Ob~ine Destrnik za leto 2001. Seveda
pa bo za realizacijo tako na~rtovanega
prora~una potrebno veliko napora vseh
zaposlenih, vodstva, ob~inskega sveta in vas
ob~anov ob~ine Destrnik, predvsem pri pridobitvi teh sredstev, ~im smotrnej{i porabi in
varovanju objektov.
Direktor ob~inske uprave
Miran ^eh

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Od 20. do 23. aprila je v minoritskem
samostanu na Ptuju potekala tradicionalna
dvanajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij.
S kru{nimi, mle~nimi in mesnimi dobrotami
ter suhim sadjem, `ganjem, kisom, oljem in
vinom se je predstavilo 556 slovenskih in
zamejskih kmetij s 748 vzorci dobrot.
Zakaj je razstava Dobrote slovenskih kmetij
pomembna je na otvoritvi najlep{e opisal
predsednik organizacijskega odbora Peter
Pribo`i~, ko je dejal: »Dobrote slovenskih
kmetij bodo na ogled zato, da predstavimo
ustvarjalnost slovenskih gospodinj in gospodarjev, ki so skozi zgodovino ohranjali in razvijali kulinari~ne zna~ilnosti. Skozi zgodovino je
bila pridelava in predelava kmetijskih dobrot
osnova pre`ivetja na{ega naroda. Zaradi tega
so dobrote del na{e preteklosti, do katere
moramo gojiti kulturen in eti~en odnos.«
Letos so se na razstavi predstavile tudi kmetice iz
sosednje avstrijske [tajerske. Posebej sta se letos
predstavili primorska pokrajina z razstavo
Mlekarstvo in sirarstvo na Primorskem ter
Poklicna in tehni{ka kmetijsko-`ivilska {ola Nova
Gorica, z izvirnimi izdelki pa sta se predstavila tudi
Tekstilna {ola Maribor in Zavod dr. Marjana
Bor{tnerja iz Dornave. Ves ~as razstave so bili tudi
dnevi odprtih vrat Poklicne in tehni{ke kmetijske
{ole Ptuj na posestvu v Turni{~u in razstava o peki
kruha na ptujskem gradu.
Na razstavi je bilo podeljenih 244 zlatih, 169
srebrnih in 144 bronastih priznanj ter kar 29
znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno

zlato priznanje. Dobitniki priznanj lahko
uporabijo tudi za{~itni znak dobrot slovenskih
kmetij glede na vrsto priznanja za posamezni
proizvod.
V ~asu razstave je bila organizirana tudi
okrogla miza »Avstrijske izku{nje o direktni
prodaji izdelkov kmetij«, na kateri je sodelovala mag. dr. Maria Lesslhummer iz kmetijske
zbornice Gradec ter strokovni posvet in javna
razprava »Ureditev dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah v zakonu o kmetijstvu in podzakonskih predpisih«.
Na razstavi je bilo mo`no tudi kupiti izdelke 15
kmetij, ki so tako {e dodatno popestrili ponudbo pomembnega ptujskega dogodka. Vsi pa
so poudarjali, kako pomembno je, da mesto
Ptuj »diha« z razstavo. Tako so ptujski gostinci
v tem ~asu ponujali tradicionalne slovenske
jedi iz razli~nih pokrajin.
Tekst in foto:
Zmago [alamun

Ob~an - 25. maj 2001

ZDRAVO IN SRE^NO @IVLJENJE
Sadje in zelenjava imata
zdravilno mo~
Mar {e vedno mislite, da so
zdravila na voljo le v lekarnah?
Potem ste verjetno spregledali,
kaj so biokemiki v zadnjih letih
ugotovili s pomo~jo najsodobnej{ih metod: sadje in zelenjava
vsebujeta {tevilne zdravilne
snovi, ki v najrazli~nej{ih medsebojnih kombinacijah pomagajo pri takoreko~ vsaki bolezni.
U~inkovine, ki so jih rastline za
lastno pre`ivetje razvile v ve~
milijonov let trajajo~em procesu,
delujejo ugodno tudi na ljudi, ki
rastline zau`ijejo.
Pomlad je in skoraj bo poletje,
potem jesen. Sadja in zelenjave
bo na na{ih vrtovih in v sadovnjakih na pretek. Spoznajmo
blagodejne u~inke sadja in
zelenjave, ki se najbolj pogosto
pojavlja na vrtovih.
ZDRAVILNO SADJE
@e majhne otroke navajamo, naj
namesto s hamburgerjem ali
sladoledom pote{ijo majhno
lakoto raje z jabolkom ali
banano. Komaj katero naravno
`ivilo vsebuje tako bogato
me{anico `ivljenjsko pomembnih vitaminov. Kdor redno
u`iva sadje, ve, da se po kosu
melone, pomaran~i ali rezini
ananasa
po~uti
prijetno
osve`en. Dragocene sestavine
sve`ega sadja vzdr`ujejo na{
imunski sistem po naravni poti v
polni pripravljenosti. Poleg tega
vsebuje sadje veliko balastnih

snovi ali vlaknin, ki ne uravnavajo le delovanja prebavil,
temve~ pomagajo tudi pri uravnavanju telesne te`e. ^im bolj je
sadje sve`e in ~im bolj naravno
je bilo pridelano, tem blagodejnej{i u~inek ima na ~love{ki
organizem.
Breskev: je tipi~no sadje za
stresne razmere, saj varuje
telesne celice in zvi{uje kondicijo in vitalnost. Velika vsebnost
niacina (vitamin B3) v povezavi
z magnezijem, selenom in
cinkom vedri razpolo`enje in
preganja nemir in `iv~nost.
Breskve pospe{ujejo gibanje
hrane skozi ~revo, odpravljajo
zaprtost, delujejo odvajalno,
pomagajo pri huj{anju.
Zdravilni recept - Breskvova
skuta
Za 4 osebe potrebujemo 4
sve`e, zrele breskve, 250g
skute, 1 jedilno `lico medu, 1
jedilno `lico limoninega soka, 1
no`evo konico vanilijevega
sladkorja. Breskve poparimo s
kropom in jih olupimo.
Zre`emo jih na ko{~ke. Skuto
zme{amo z medom, limoninim
sokom in vanilijevim sladkorjem. Vme{amo ko{~ke breskev.
Nalo`imo v skodelice in ohladimo v hladilniku.
^e{nje: vsebujejo zelo veliko
vitamina C (za imunski sistem,
umsko sve`ino) in folne kisline
(pomembna za `iv~evje in
mo`gane, tvorbo krvi in rast).
Ponujajo nam veliko kalcija (za
kosti, zobe in delovanje

`iv~evja), `eleza (za tvorbo krvi
in celi~no dihanje) in kalija (za
preskrbo
celic,
zmanj{uje
koli~ino vode v tkivih). Delujejo
pomlajevalno, pomagajo do
lepe ko`e.
Zdravilni recept- Priljubljene
jedi iz ~e{enj so zlasti narastki,
mle~ni ri` ali cesarski pra`enec.
^e{nje lahko prekuhamo za
hladne juhe, rde~o ka{o, kompot, ~e{njevo omako in marmelado. Vro~e ali flambirane so
odli~na priloga k sladoledu ali
pudingu.
Grozdje: z balastnimi snovmi
bogate lupine njegovih jagod
pospe{ujejo delovanje ~revesja,
ovajajo vodo iz telesa, razstrupljajo in ve`ejo ma{~obe.
Pospe{uje pretakanje se~a v ledvicah, mehurju in se~nih poteh,
odplavlja bakterije in s tem
prepre~uje vnetja ledvic in
mehurja. Vsebuje vse vitamine
iz skupine B razen B 12.
Vitamini B so pomembni za
presnovo ogljikovih hidratov, za
dobre `ivce in za mo`gane.
Fruktoza (sadni sladkor) hitro
pove~a koli~ino krvnega sladkorja. Premajhna koli~ina krvnega sladkorja je obi~ajen vzrok
preutrujenosti. Grozdje vsebuje
veliko mangana in magnezija.
Zdravilni recept-grozdni `ele
Potrebujemo 1 kg grozdja, 10
jedilnih `lic limoninega soka in
1 kg `elirnega sladkorja. Jagode
temeljito operemo in jih stisnemo v stiskalnici za sadje.
Dobro zme{amo z `elirnim slad-

korjem in kuhamo 5 minut.
Vme{amo {e limonin sok, nalijemo v skodelice in ohladimo.
Slive: niso pri posameznih vitaminih nikakr{ne rekorderke.
Toda skupna vsota je izjemna.
Razen vitamina B12 in biotina
vsebuje to ko{~i~asto sadje vse
druge vitamine iz skupine B.
Sliva je pilula vitaminov B iz
cenjene naravne lekarne. Kar je
pri vsem tem najpomembneje:
posamezni vitamini B delujejo
manj u~inkovito. [ele v
»me{anici« eksplodira njihova
presnovna mo~. Poleg tega vsebujejo mikroelementa baker in
cink. Pomemben je dele`
ve~krat nenasi~enih ma{~obnih
kislin v oljnati lupini. Te
prepre~ujejo
izsu{evanje
celi~nih membran in vdiranje
bakterij. Velika koli~ina vlaknin
deluje odvajalno in pomaga pri
zaprtju.
Zdravilni recept-Slivov d`em
Potrebujemo 1 kg sliv, 600g
sladkorja, sok 1 limone, 1
nageljnovo
`bico.
Slive
razko{~i~imo, zme~kamo in jih
v posodi s sladkorjem, limoninim sokom in nageljnovo `bico
vsaj 3 ure kuhamo v pe~ici pri
185ºC. Pod posodo postavimo
posodo z vodo. Tu in tam
pome{amo. Ko je gotovo, pustimo, da se ohladi.
PL

OBNOVLJENA KAPELA V VINTAROVCIH
V soboto, 14. aprila 2001, smo se zbrali pri blagoslovu obnovljene
va{ke kapele v zaselku Podpr{ak v Vintarovcih. Slovesnost je opravil doma~i `upnik g. Mihael Valdhuber. Z izbranimi besedami nas je
spodbudil, naj radi ~astimo boga in devico Marijo ter sve~anost
povezal z blagoslovom velikono~nih jedi. Ob slovesnosti je zapel
tudi mo{ki oktet dru{tva upokojencev Rogoznica.
Predsednik gradbenega odbora g. Matija Zorec mlaj{i je podal
poro~ilo o poteku gradbenih del in finan~no poro~ilo. Povedal je
tudi, da sta kapelo po zaobljubi leta 1930 v zahvalo in spomin
postavila Alojzija in Franc Belec, o ~emer pri~a vzidana spominska
plo{~a. Kapela bo zdaj{nje in prihodnje rodove spominjala na tiste,
ki so si prizadevali za to malo sveti{~e ter spremljali njegovo nastajanje z zanimanjem, ljubeznijo in prostovoljnim delom. Spominjala in
opominjala jih bo na boga in vabila k molitvi.
Kapela je kulturni spomenik, je na{ zaklad, skupno bogastvo vseh
verujo~ih in neverujo~ih; predniki so jo postavili-velikokrat s hudimi
`rtvami- mi pa jih vzdr`ujemo sebi v ponos in veselje, mimoido~im
v ob~udovanje.
Prisr~na hvala vsem sova{~anom, ki so kakorkoli pomagali v tej akciji. Posebno zahvalo smo dol`ni sponzorjem, ki so nas finan~no in
materialno podprli: Ob~ina Destrnik, Umetno kova{tvo Graj, Sre~ko
Arnu{, Mizarstvo Branko Horvat, Kleparstvo Lenart in nenazadnje

Ob~an - 25. maj 2001

ekipa mo` iz Jane`ovcev, ki je pripravila pravo kanonado, da je bilo
vse {e bolj slovesno.
Po kon~ani slovesnosti smo pripravili pogostitev za vse prisotne in
se {e nekaj ~asa zadr`evali v prijetnem pogovoru. Ugotovili smo, da
tak{na akcije trkajo na vsa srca in zbli`ujejo ljudi.
Pavla in Jo`e Horvat

9

PROJEKT CRPOV - NA^RTOVANJE
RAZVOJA TURIZMA V OB^INI DESTRNIK
Eno izmed razvojnih podro~ij v projektu CRPOV, ki poteka v ob~ini Destrnik, je tudi turizem.
Turizem je podro~je, ki vpliva na razvoj takoreko~ vseh ostalih podro~ij,. Turizem niso le
preno~i{~a, hrana in pija~a, ampak je tudi zabava, rekreacija, kultura, dru`enje z doma~ini,
kori{~enje razli~nih storitev (frizer, trgovina...), odkrivanje zna~ilnosti pokrajine, kulinarike,
iskanje druga~nosti, razli~ne prireditve itd. Turizem zahteva tudi urejeno komunalno infrastrukturo, kar se da urejeno okolje tako v ve~jih naseljih (okolica hi{, ro`e na oknih,
~isto~a...), kot urejena in ~ista kme~ka dvori{~a!
Tako kot na ostalih podro~jih, je tudi za to potrebno ugotoviti, kak{ne so razvojne mo`nosti
turizma na tem obmo~ju in na podlagi tega, kak{na je vloga tega podro~ja v skupnem razvojnem programu ob~ine.
Kot se na kmetijah ob na~rtovanju proizvodnje verjetno najprej vpra{ate ali spomnite, s
kolik{nimi in katerimi povr{inami razpolagate, tako se moramo pri na~rtovanju turizma
najprej vpra{ati: KAJ IMAMO, S ^IM RAZPOLAGAMO? Tam, kjer imajo bodisi kulturne
spomenike (katedrale, umetnostne galerije...), naravne parke, dale~ naokrog znane {portne
terene ali objekte, vsaj v dr`avnem merilu znane kvalitetne prireditve, je odgovor na to in {e
nekaj naslednjih vpra{anj (na ~em lahko gradimo prihodnjo turisti~no ponudbo?) razmeroma lahek in enostaven.
V okoljih, kjer pa tak{nih razvojnih potencialov ni, je treba »izbrskati« ali odkriti tiste
najve~krat prikrite potenciale, ki se lahko skrivajo tako v naravnih danostih, kulturi, tradiciji, preteklosti obmo~ja, zna~ilni ali celo edinstveni doma~i obrti, celo v zna~aju tamkaj{njih
prebivalcev, znanih osebnostih itd.
SEDANJA TURISTI^NA PONUDBA OB^INE DESTRNIK ka`e naslednjo sliko:

* V razmislek, ali se nalo`ba v no~itvene
kapacitete (turisti~ne sobe) spla~a ali ne
(okviren izra~un potencialnega celotnega
prihodka od prodaje no~itvenih kapacitet, ki
je bil izdelan na eni izmed delavnic s krajani):
1. Pri~akovana zasedenost no~itvenih
kapacitet:
- termini, ko bodo kapacitete polno
zasedene: bo`i~no-novoletne po~itnice (7
dni), prvomajske po~itnice (7 dni), martinovi dnevi v sklopu martinovanja (7 dni) =
21 dni
- po~itni{ki gostje: obdobje maj - oktober,
polna zasedenost v tem ~asu: 4 mesece oz.
120 dni
- razni drugi gostje (poslovni gostje ob~ine,
ve~jih obrtnikov, podjetnikov..) - 5
no~itev/mesec; 8 mesecev = 40 dni
SKUPAJ predvidena zasedenost: 181 dni v
letu
2. Povpre~na cena no~itve za razli~ne
no~itvene objekte (pode`elska vila, kme~ki
turizem, turisti~na soba v gosti{~u, zasebna
soba v stanovanjski hi{i, po~itni{ka hi{ica
itd.): 2.500,- SIT/osebo/dan.
3. [tevilo postelj, ki zagotavlja preno~itev
gostov z enega avtobusa: 50
4. Izra~un mo`nega celotnega prihodka od
prodaje no~itvenih kapacitet:
181 dni x 50 postelj x 2.500,- SIT =
22,625.000,- SIT
Znano je, da so stro{ki obratovanja pri oddajanju sob zelo nizki (elektrika, voda,
~i{~enje ipd.), zato si na uvodoma zastavljeno vpra{anje, ali se nalo`ba v no~itvene
kapacitete spla~a, odgovorite na podlagi
predstavljenega izra~una. Seveda je treba ob
tem povedati, da je za uspe{no tr`enje
no~itvenih kapacitet potrebno ve~ kot samo
postelja, pa ~etudi je ta iz najbolj{ega lesa.
Potreben je MOTIV za prihod turistov na to
obmo~je, kar pomeni, da je NUJNA
POVEZAVA OZ. MEDSEBOJNO SODELOVANJE VSEH IZVAJALCEV TURISTI^NE
PONUDBE!
[ele zanimiva, pestra in
kvalitetna celovita turisti~na ponudba, urejeno okolje in prijazni ljudje, zagotavljajo
tolik{no ali morda {e bolj{o izkori{~enost
no~itvenih kapacitet.
ZAKAJ JE SEDANJE STANJE TAK[NO? Kje
vidijo krajani (~lani podprojektne skupine
za podro~je turizma v okviru izvajanja projekta CRPOV) probleme, pomanjkljivosti in
slabosti?
- Med gostilni~arji in Turisti~nim dru{tvom,
ki je vsaj zaenkrat klju~ni nosilec dogajanja
na turisti~nem podro~ju v ob~ini, ni
povezave (gostinci niso ~lani Turisti~nega
dru{tva)
- Medsebojnega sodelovanja in povezave ni

10

Ob~an - 25. maj 2001

tudi med samimi gostinci, niti med kmeti
(npr. da bi se vsi gostinci ob~asno dobivali
na skupnih sre~anjih - vedno pri enem
gostincu - in se pogovarjali o tem, kaj lahko
sami storijo, da bo stanje bolj{e).
- Strah potencialnih investitorjev: ali bodo
imeli zagotovljen trg oz. kupce za svoje
storitve (zadeva spominja na dilemo, kaj je
bilo prej: kura ali jajce?) Dejstvo je, da so
povsod bili gostinci tisti, ki so s svojo zanimivo in kvalitetno ponudbo privabili
kupce. ^e je tak{na ponudba, so tudi kupci,
sicer pa ni niti enega, niti drugega!
- Ni koga, ki bi tr`il! Vsekakor bo za uspe{no
tr`enje najprej potrebno postaviti prave in
trdne temelje primerno turisti~no ponudbo!
- Informacije o obstoje~ih prireditvah ne
prodrejo v javnost, v javne medije!
- predstavitvenega materiala, ponudbe na
agencijah ipd. Glede na prej predstavljene
zna~ilnosti obstoje~ega stanja oz. ponudbe
se moramo vpra{ati, kaj bi lahko sedaj sploh
ponujali?
- Velik problem je obstoje~a zakonodaja, ki
od investitorjev zahteva maksimalno
takoj{nje vlaganje (ni prehodnega obdobja,
v katerem bi lahko ponudbo izvajali ob
dolo~enih minimalnih pogojih in ob tem
preizkusili tako idejo, trg, kot tudi sebe ter
zaslu`ili nekaj sredstev za nadaljnja vlaganja).
- Ni znanja za opravljanje dejavnosti. Ta
problem je med vsemi {e najmanj{i. ^e je
volja in pripravljenost za u~enje, so na voljo
tudi ustrezni programi in institucije, ki to
izvajajo.
- Premalo informacij. Praviloma ~lovek dobi
toliko informacij, kot jih `eli, potrebuje, i{~e.
Nekaj teh (prilo`nosti za potencialne investitorje) je podano tudi v tem zapisu.
- Ni dru`abnih poletnih ve~erov. Program za
tak{ne ve~ere bo (skupaj z zainteresiranimi
krajani) izdelan v okviru izvajanja projekta
CRPOV. Izvedba programa pa je odvisna od
vas, krajanov!
- Krajani ne poznajo dovolj zanimivosti v
svoji ob~ini, zgodovine svojega kraja. Razni
tematski dru`abni ve~eri, tudi z obujanjem
zanimivosti iz preteklosti tega obmoèja, bi
bili nedvomno dovolj zanimivi tudi za krajane same, hkrati pa bi pove~ali medsebojno
dru`enje!
S ^IM PA RAZPOLAGAMO, KAJ IMAMO NA
OBMO^JU OB^INE TAK[NEGA, DA BI
LAHKO KAKORKOLI VKLJU^ILI V
BODO^O TURISTI^NO PONUDBO?
* Kulturna dedi{~ina, etnolo{ki spomeniki:
`upna cerkev Sv. Urbana
kapelice
Toplakova vini~arija
stara cerkvena klop z velikim grbom na
naslonjalu (Sekelji)
ostanki Svetin{kega gradu v Lo~kem vrhu (?)
^u~kov mlin v Jir{ovcih
rojstna hi{a Jo`eta Potr~a v Vintarovcih
gostilna Marini~
stare kme~ke hi{e z ohranjeno arhitekturo
(@ampa v Levanjcih idr.)
* Zgodovinski dogodki, spomeniki
Leta 1803 je bila v Destrniku tkzv.

Ob~an - 25. maj 2001

»Svetourbanska akademija«, na kateri je bilo
prisotnih 9 duhovnikov.
Nagrobni spomenik h~eri Ceciliji Sekelj
(1520)
^ez to obmo~je je vodila Rimska pot; v davni
preteklosti so bili tukaj prisotni tudi Kelti. O
obojem pri~ajo grobovi in gomile v
Jane`ovcih, Placarju, Gomilci in Zg.
Velovleku.
Spomenik padlim borcem Lackove ~ete.
* Naravne znamenitosti:
Gozdni rezervat Desenci in zemlji{~a ob
Pesnici, kjer je rasti{~e mo~virskega tulipana.
* Znane osebnosti:
dr. Matija Murko (rojstna hi{a v Drstelji)
dr. Ivan Potr~ (rojstna hi{a v Vintarovcih)
prof. Jo`ef Zelenik (rojstna hi{a v Levanjcih)
* Doma~e obrti oz. kaj prebivalci znajo (ali
so znali delati):
oljarstvo, kova{tvo, mlinarstvo, kolarstvo,
sodarstvo, mizarstvo, pletenje ko{ar, izdelovanje {opkov za poroke, kritje streh s slamo,
izdelovanje klopotcev
*Obi~aji, nekdanje oblike dru`enja:
bal, lu{~enje bu~, li~kanje koruze, cajzanje
perja, spletanje `ingerla, pre{anje grozdja,
ko{nja trave, trgatev, tepe`nica, petje za Sv.
Tri kralje

* Lepi razgledi:
Ojstrovec, Jir{ovci
* Ljudsko izro~ilo:
Pogreznjena cerkev v Jir{ovcih.
... in {e:
kulinarika, obse`en program prireditev,
doma~i muzikanti, prostorske mo`nosti za
izvedbo raznih aktivnosti, Vinsko-turisti~na
cesta
V podprojektni skupini za turizem (to sestavljajo zainteresirani krajani) bomo pri~eli z
na~rtovanjem bodo~e turisti~ne ponudbe.
Vsi, ki `elite o tem vedeti kaj ve~ in ta program tudi sooblikovati in v njem najti
prilo`nost tudi zase, se lahko tej skupini {e
pridru`ite. Obvestila o tem, kdaj in kje so
sre~anja te skupine (in tudi ostalih: za kmetijstvo, obrt) boste na{li na plakatih, ki bodo:
na ob~ini, na {oli, pri trgovini v Destrniku in
v gostinskih obratih. ^e pa `elite prejeti
osebno vabilo za sre~anje ali `elite pomo~
oz. svetovanje pri na~rtovanju va{e
turisti~ne ponudbe, lahko to sporo~ite bodisi ge. Metki Kajzer na Ob~ino Destrnik ali
vodji projekta, ge. Mariji Praznik na telefon:
88 22 420.
V prihodnji {tevilki Ob~ana vam bomo predstavili TURISTI^NE POTI PO OB^INI
DESTRNIK!
Marija Praznik,
vodja projekta CRPOV

TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK
RAZPISUJE
Nate~aj za:
- urejeno stanovanjsko hi{o z okolico
- vzorno urejeno kmetijo
- urejen poslovni objekt.

POGOJ ZA SODELOVANJE
Objekti morajo biti na obmo~ju OB^INE DESTRNIK.
Prijavite lahko svojo hi{o, kmetijo ali poslovni objekt.
Izbranih bo 5 najlep{e urejenih stanovanjskih hi{ in njihova okolica, 3 kmetije in 1 poslovni objekt. Prijavljene objekte si bomo ogledovali nenapovedano. Komisijo bodo sestavljali: predstavnika TD Podlehnik in TD Destrnik ter
strokovni sodelavec.
Pisne prijave oddajte na naslov TD Destrnik, Destrnik do
10.6. 2001.
V pri~akovanju va{ih prijav vas lepo pozdravljamo!
TD Destrnik
Kristina Hauptman

11

KOPALNICA
Prostor, v katerem ve~ina
med nami prebije najve~
svojega ~asa, ~e od{tejemo bolj ali manj horizontalne polo`aje, ki jih
zavzemamo pod, nad in
brez odeje na postelji, je
gotovo kopalnica. Mnoga
dekleta so ga, predvsem v predelu
ogledala, spremenila v svoje sveti{~e. In
medtem ko `enske, ne da bi si to posebej
`elele skrbijo, da njegovemu veli~anstvu
pralnemu stroju redno in v ustreznih
koli~inah darujejo dnevno koli~ino perila,
najde mo{ki del na{e civilizacije, najve~je
veselje v prebiranju dnevnega ~asopisja
sede~ na WC {koljki.
A tudi najsvetej{e kraje je treba negovati in
obnavljati. Tako je naneslo, da sem tistega
dne poklical mojstra ter mu poto`il vse
probleme, ki so me ti{~ali. Kopalna kad je
bila zdelana kot kak{na starej{a fontana na
trgu sredi mesta, voda v WC {koljki ni
nikoli nehala te~i, linolej na tleh je
odstopal in plo{~ice so odpadale s stene
kot uvelo listje skozi vse leto in ne le
jeseni. Pazljivo me je poslu{al, vmes meril
in si ves ~as nekaj zapisoval ter risal. Ko
sem kon~al z jadikovanjem, mi je ponosen
pokazal skico ter brez usmiljenja in
olep{evanja sporo~il svojo ceno. ^eprav se
mi kopalnica naenkrat ni ve~ zdela tako
dotrajana in so plo{~ice za~ele dobivat
sijaj, sem sprejel ponudbo. @e takoj naslednji dan so pri~eli. In bili so temeljiti. To~no
tako kot je rekel mojster. Zamenjali so vse.
^isto vse. Razbijali so tako temeljito, da
sem imel ob~utek, da blok vibrira {e vso
no~. Kaj so ob tem mislili moji sosedi ne
vem natan~no, vendar bi dal roko v ogenj,
da je imela soseda tretji dan obnove velike
podo~njake. Spremljajo~ pojav je bil tudi
moj takti~ni vsakodnevni premik k mami.
Nekako sem namre~ moral vzdr`evati
higieno. Saj veste, umivati zobke, tu{iranje,
pa mala in velika potreba.
Ves ~as obnove sem se na vse pretege
trudil zadr`ati prah v predprostoru, stran
od sobe in kuhinje. Zapiral sem vrata,
polagal papirje, nosil copate, naro~al
mojstrom naj bodo pazljivi, ampak prah je
imel svoj pogled na celotno zadevo. Lahko
bi rekel, da se je po~util precej utesnjeno,
zato je izkoristil vsako mojo nepazljivost in
nedoslednost ter se izmuznil in razprostrl
po celem stanovanju.
Potem je en dan pri{el mojster preverit
stanje. Seveda je bil zadovoljen, kaj pa
drugega. Njemu ne bo treba ~istiti prahu. V
prijaznem pogovoru sem dobil {e ponudbo, da mi lahko njegovi strokovnjaki sestavijo in montirajo vso opremo, ki bi jo
`elel v kopalnici. Ne vem, zakaj me to ni
presenetilo, ampak to ne bi bilo zastonj. In
~e slu~ajno {e nisem izbral in kupil, je
dodal, mi nadvse priporo~a to in to trgovino, kjer je izredno bogata ponudba, po ve~
kot ugodnih cenah. Tudi na ve~ ~ekov
dajo.
Od{el sem torej naslednji dan v predlagano

12

mi trgovino in v njej pre`ivel celo
dopoldne. To se navadno zgodi, ko
odidete na neko mesto brez ideje zakaj ste
tja namenjeni, oziroma po kaj ste pri{li.
Ogledoval sem si razstavljene izdelke in
najprej ugotovil, da za nakup dolo~enih
artiklov nujno potrebujem nekatere mere
iz kopalnice, ki jih seveda nisem imel v
`epu. Ni mi preostalo drugega kot pot
domov, meter v roke in popis kopalnice. S
papir~kom v `epu, vendar {e vedno brez
ideje, kaj si sploh `elim v kopalnici, sem se
vrnil v trgovino. Sledil je sprehod od ene
do druge police, kombiniranje, prekladanje s polic v vozi~ek in obratno, miselno
vizualiziranje posameznih situacij vsakodnevnega
`ivljenja
in
potrebnih
pripomo~kov. Skratka stanje, na katerega
povpre~en potro{nik mojega tipa, ni navajen. To~no opoldne sem zapustil prizori{~e
otovorjen z vso potrebno in kot se je
izkazalo kasneje, tudi nepotrebno kramo.
Verjetno je odve~ razlagati, da cene niso
bile uporabniku prijazne, da ~ekov niso
sprejemali in da so zadnji brezpla~ni
kupon za kosilo v njihovi restavraciji
podelili, okrog 200 kg te`kemu kupcu
pred mano, ki je pri{el kupit 60 W `arnico.
Kon~no je napo~il tudi te`ko pri~akovani
dan, ko so me strokovnjaki, mojega mojstra ponosni peljali na ogled prenovljene
kopalnice. In kako naj bo ~lovek ob tako
sve~anem trenutku slabe volje zaradi
po{evno postavljenega ogledala in
malenkost po~ene plo{~ice ali dveh. Ne,
tak{en pa res ne sme{ biti, saj so se vendar
trudili in delali maksimalno in kdor dela, je
gré{nik ali kako `e pravijo v narodu.
Zahvalil sem se ter takoj pri~el s ~i{~enjem.
Ob tem sem vsake toliko ugotovil {e
kak{no pomanjkljivost, ki je bila prej skrita
o~em pod debelim nanosom dvotedenskega prahu. Ampak suma sumarum je
bila kopalnica kar v{e~na in veselil sem se
ve~era, ko bom lahko prvi stopil v novo tu{
kabino, zaprl vrata za seboj in u`ival v topli
vodi, ki bo vesela tekla iz ~isto novega
bojlerja. In potem se bom pogledal v
novem ogledalu, ugotovil, da tako
nemarno neobrit pa res ne morem v
posteljo. Po britju bom z najve~jim vesel-

jem segel po zobni {~etki in tri minute
ne`no drgnil zobke. Kako bo to lepo. In
preden bom sko~il v pi`amo in pod odejo
ter se odpravil na sprehod v de`elo sanj, se
bom {e olaj{al na popolnoma novi WC
{koljki.
Zatopljenemu v te in podobne misli mi je
~i{~enje hitro minilo. Veselje je bilo pogledati svetle~e plo{~ice, ki sem jih po receptu “nevem`ekoga” po~istil in spoliral z
doma~im solatnim kisom. [e ve~ja radost
pa je bila, ko sem lahko za~el z realizacijo
mojega scenarija. Vse je potekalo vredu in
brez ponavljanj. Re`iserji bi bili z mano
zagotovo zadovoljni. Umit in sve`e obrit
sem pred skokom v posteljo moral samo {e
sesti na {koljko. Tako je pisalo v scenariju.
Med sedenjem sem se ogledoval po kopalnici in prizanesljivo smehljal. Ja, ponosen
sem bil. Pogled se je za trenutek ustavil
tudi na vratih, katera so bila brez kljuke.
Nameraval sem jih pobarvati in vstaviti
novo kljuko. Ker so bila na dosegu roke,
sem se kar sede med opravljanjem nujnih
potreb odlo~il preveriti kak{no klju~avnico
potrebujem. Natan~neje re~eno, `elel sem
preveriti kako se vrata zapirajo, zato sem
jih ne`no porinil proti podbojem. Toliko,
da se priprejo…neeeee zaprejo. Joj mene
joj. Kaj bom pa zdaj? Kljuka je bila, uganili
ste, na tleh, na drugi strani vrat.
Z obraza je izginila sled prej{njih nasmehov ter prepustila lica nemo~nemu besu,
zaprepadenosti in osamljenemu strahu. [e
ne dolgo tega oprhano telo je zalila ploha
znoja. Pani~no sem sko~il pokonci in
posku{al odpreti tesno zaprta vrata, ki so
bila, kot sem to enkrat `e omenil, brez
kljuke. To seveda ne gre, zato sem hitro
odnehal. Sedel sem in se posku{al zbrati.
Iskal sem predmet, ki bi mi lahko pomagal
pri odpiranju vrat in pri tem preizkusil prav
vse, kar sem na{el. Od pilice za nohte do
zobne {~etke. Vse brez uspeha. Kako bom
zapustil ta prekleti prostor? Kdo me bo
re{il? Drage med tednom ni doma. GSM je
bil v sobi. Kdo ga pa jemlje s sabo pod tu{?
Na moje klice pa tudi nobeden ne bi reagiral. Pri vsem hrupu, ki je prihajal iz
stanovanja prej{nja dva tedna, bi ve~ina
mislila, da gledam televizijo. In da bo mera
polna, mi je pri zadnjem poskusu odletel iz
roke {~ipalec za nohte in zlomil lu~. Mama,
a si ti na~rtno delala tak{no nerodo?
Po eni uri samih neuspelih poskusov sta mi
ostali {e dve mo`nosti. Umreti od lakote ali
pa razbiti vrata. Klic po pre`ivetju me je
gnal v drugo mo`nost. V stilu najbolj{ih
kriminalnih filmov sem v vrata nekako
uspel izdolbsti luknjo, katere velikost mi je
dovoljevala izhod na prostost. Pri tem se si
podrgnil roke in popolnoma uni~il tudi vse
fuge pri plo{~icah, ki so mejile na podboje
vrat. Nisem bil sposoben narediti ni~esar
drugega ve~ kot iti spat.
Zjutraj sem lahko ugotovil le {e to, da sem
pozabil potegniti vodo in splahniti {koljko
po uporabi.

Ob~an - 25. maj 2001

LEPI USPEHI MLADIH
DESTRNI[KIH TEKA^EV

Na JVIZ smo uspe{no
{olsko tekmovanje v
Rezultati so pokazali,
u~enci in u~enke lepo

izvedli
krosu.
da so
napre-

dovali v vzdr`ljivosti, bili pa so
tudi podlaga za sestavo {olske
ekipe. Z dobrim tekom si je prislu`ilo dres {olske reprezentance

28 u~encev, saj smo za
regijsko tekmovanje prijavili dve ekipi.
Na regijskem tekmovanju, (v Mo{kajncih 25. 4.
2001), so u~enke in
u~enci dosegli zelo
vzpodbudne rezultate:
- Tadej Irgl je med
u~enci petih razredov
zasedel 1. mesto,
Andrej Gomzi pa 7.
mesto. Ekipna zmaga je
od{la na Destrnik,
- u~enci in u~enke 6.
razredov so zasedli
ekipno 10. mesto,
- u~enci 7. razredov v
postavi Bo{tjan Sever (5.
mesto) in Slavko Fric (6.
mesto) so zasedli ekipno 2. mesto,
- u~enci 8. razredov so
osvojili 11., u~enke pa 12. mesto,
- vseekipno so u~enci, (v 4 kategorijah), osvojili 3. mesto, u~enke pa
13. mesto.
Lepi rezultati so za nagrado tekmovalce odpeljali na dr`avno prvenstvo v krosu. Tekmovanje je bilo 5. maja 2001 v [martnem pri Litiji.
V rekreativnem teku u~encev in u~enk od 1. do 4. razreda je sodelovalo 24 na{ih u~encev in u~enk, v tekmovalnem sporedu u~encev
in u~enk od 5. do 8. razreda pa prav tako 24 u~encev in u~enk. Na
tekmovanju se je ponovno izkazal Tadej Irgl, ki je osvojil 3. mesto in
ekipno 5. mesto ter ekipa u~encev in u~enk 7. razredov, ki so osvojili ekipno 10. mesto.
Vsem tekmovalcev in tekmovalkam {e enkrat ISKRENO ^ESTITAMO.
O[ Destrnik

RAZISKOVALI SMO
V petek, 20.4.2001, so ucenci 7. in 8. razredov O[ Destrnik predstavili in zagovarjali {tiri raziskovalne naloge na Regijskem srecanju
mladih raziskovalcev v Ptuju, ki ga `e nekaj let zapored prireja BISTRA.
Letos je zagovor potekal na O[ Ljudski vrt. Raziskovalni nalogi z
naslovoma: Ali smo res varcna {ola? In Racionalna raba energije v
gospodinjstvu sta prejeli zlato priznanje in se uvrstili na dr`avno tekmovanje 1.6. 2001 v Murski Soboti. Mentorica obeh nalog je bila
Dragica Pe{akovic, raziskovali pa so Ale{ Flaj{man, Nina Murko,
Anja Holc, Mirjana Rodo{ek, Urban Graj, Urban Kekec, Karmen
Koser, Bojana Kramar in Jasmina Dajcman.
Raziskovalna naloga z naslovom Oku`ena lepotica je prejela srebrno priznanje. Mentorica je bila Bojana Kolenko, raziskovali pa so:
Ur{ka Graj, Denis Arnu{, Mateja Kolaric, Sara Kramberger, Slavica
Han`elj in Vanja Kolenko.
Raziskovalna naloga z naslovom Bo`ic je prejela bronasto priznanje. Mentorica je bila Marjana Kopu{ar. Kako so praznovale bo`ic
na{e babice, so raziskovale: Anita Simonic, Jasmina Skurjeni, Mojca
Dajcman, Sara Sambolec, Mateja Brumen in Natalija Ozvatic.

MLADI MATEMATIKI NA DESTRNIKU
Osnovna {ola Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci je bila letos gostiteljica podro~nega tekmovanja v znanju matematike. Kar 112
osnovno{olcev iz {estega, sedmega in osmega razreda s ptujskega
podro~ja se je 21. aprila pomerilo na 36. podro~nem tekmovanju za
srebrno Vegovo priznanje. Po dveurnem re{evanju nalog so prva
mesta osvojili: Tamara @ajdela (O[ Jur{inci) in Jernej Novak (O[
Martin Kores, Podlehnik) v kategoriji 6. razred, Toni Hazdovac (O[
Ljudski vrt, Ptuj) in Matja` Mr{nik (O[ Olga Megli~, Ptuj) v kategoriji 7.razred in Gregor Sagadin (O[ Boris Kidri~, Kidri~evo) v kategoriji
8. razred. Lep uspeh je dosegla tudi u~enka na{e {ole Ajda Bo`i~, ki
je z delitvijo ~etrtega mesta v kategoriji 6. razred osvojila srebrno
Vegovo priznanje. Najbolj{i tekmovalci iz sedmih in osmih
razredov se bodo 19. maja
pomerili na dr`avnem tekmovanju, kjer lahko osvojijo
zlata Vegova priznanja.
Milan Kun~i~
O[ Destrnik

O[ Destrnik

Ob~an - 25. maj 2001

13

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

OHRANJANJE KULTURNE DEDI[^INE

Vsak rod prevzema dedi{~ino prej{njega
rodu, svojih prednikov, seveda pa jo tudi
delno opu{~a ali spreminja. Te kulturne
dobrine
ozna~ujejo
`ivljenje
ljudi
posameznega naroda. Tega se zavedajo
tudi u~enci O[ Destrnik, ki sodelujejo v
Turisti~nem kro`ku in so takoreko~ podmladek na{ega Turisti~nega dru{tva.
Kro`ek deluje `e {est let pod mentorstvom
Bojane Kolenko. Izdali so tudi `e dve knjigi, vsako leto pa pripravijo ve~ji projekt
oziroma raziskovalno nalogo. Pisali so `e o
ko{ih za smeti, pa o ~rnih kuhinjah, odkrivali medene sanje… Letos so se spet prijavili na tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekalo pod geslom
Ohranjanje kulturne dedi{~ine. U~ence
Ur{ko Graj, Slavico Han`elj, Matejo
Kolari~, Vanjo Kolenko, Saro Kramberger
in Denisa Arnu{a, ki so sodelovali pri tej
raziskovalni nalogi, sem povpra{ala, kako
so se sploh lotili raziskovanja in kako so
izbrali predmet raziskovanja.
Kako to, da ste izbrali prav to hi{o»Tople~kino-Bacovo«?
Razmi{ljali smo o ve~ih stvareh. V mislih
smo imeli stare hi{e, cerkev, bal…ampak

14

na koncu smo si izbrali to hi{o ker je v centru Destrnika, blizu je tudi Turisti~ni dom.
Posebej zanimivo pa se nam je zdelo, da je
to {e edina hi{a s ~rno kuhinjo v Destrniku.
Kako ste se lotili raziskovanja? Kako ste
zbirali podatke? Verjetno vam je kdo pomagal.
Najprej smo prebrali veliko literature o
starih hi{ah nasploh. Pou~ili smo se o
kme~kem in ljudskem stavbarstvu. Nato
smo si hi{o ogledali, jo izmerili, slikali smo
jo zunaj in tudi njeno notranjost. Zelo prijazno sta nam pri tem pomagala lastnika
hi{e Lizika in Stanko Bac. Povedala sta
nam, da je bila lastnica te hi{e »Toplakova
Micka«, v Destrniku pa {e `ivi njena
ne~akinja ga Anika Belec. Povabili smo jo
na pogovor. Izvedli smo tudi anketo. Vanjo
smo zajeli 50 ljudi iz ob~ine Destrnik.
Pogovarjali smo se tudi z g. `upanom in
TD Destrnik. Zahvaliti se `elimo u~itelju
Janku Marini~u, ki nam je zelo pomagal pri
razstavi in je udejanjil vsako na{o `eljo in
idejo. Hvala tudi prijaznim star{em in babicam! Ge. Mariji Arnu{ za kruh, ge. Cvetki
arnu{ za orodje in Ge Majdi Graj za sladke
spodbude.
Zveni zahtevno, verjetno pa je bilo tudi
zelo zabavno in zanimivo?
Ja, res je. Veliko smo delali, saj smo v nalogo vlo`ili ve~ kot sto ur dela. Zahtevno je

bilo tudi ra~unalni{ko delo, ampak z na{im
mojstrom Denisom in ob pomo~i u~itelja
Jeana Bohor~a smo tudi to hitro opravili.
Ob delu pa smo se tudi odli~no zabavali in
poglobili na{a prijateljstva.
Kak{en pa je bil rezultat tekmovanja?
Na regijskem tekmovanju v Miklav`u pri
Ormo`u smo dobili srebrno priznanje, na
dr`avnem tekmovanju na Ptuju pa prav
tako. Nalogo smo predstavili na 9. regijskem sre~anju mladih raziskovalcev
Spodnjega Podravja in Prlekije. Spet smo
dobili srebrno priznanje. Zelo smo veseli
na{ega uspeha.
Upamo, da se hi{a ne bo prehitro sesula in
da ne bo ostala le na fotografijah in v na{i
nalogi. Zadnja ~rna kuhinja v kraju bi si
vsekakor zaslu`ila druga~no usodo od
ostalih, zato si `elimo, da bi se po njej spet
valil dim, da bi iz nje spet zadi{alo po
doma~ih dobrotah. Vse na{e `elje pa bodo
premalo, ~e se bo hi{a poru{ila prej, kot
bodo zanjo na{li re{itev. Mi bomo {e
naprej opozarjali, naloga odgovornih pa je,
da na{e ideje (pa tudi ideje drugih) uresni~ijo.
Hvala, ker ste zaradi na{ega pogovora
vstali prej kot ponavadi! Pa veliko tak{nih
in podobnih uspehov {e naprej!
PL

OBVESTILO
TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK obve{~a vse skupine, ki
so sodelovale na povorki ob kme~kih praznikih, da se tudi
letos prijavijo. @elimo, da bi sodelovale vse vasi ob~ine
Destrnik, saj bomo le tako lahko obudili ~im ve~ starih
obi~ajev.
Prijave z opisom nastopa po{ljite na naslov TD Destrnik ali
pokli~ite 041 603-963 (Franc Fridl) in 753-05-61 (Ivan
Zorec), najkasneje do 15.7. 2001.
Kristina Hauptman
TD Destrnik

Ob~an - 25. maj 2001

KNJI@NI KVIZ
4.4. 2001 smo se v son~nem dopoldnevu odpravile na tekmovanje 7.
medob~inskega knji`nega kviza, ki je potekal v knji`nici Ivana Potr~a
Ptuj. Leto{nja tema je bila S knjigo v ekologijo. Na tekmovanje smo se
intenzivno pripravljale {tiri mesece pod mentorstvom Lilijane Pisar.
Prebrati smo morale {tiri leposlovne in pet strokovnih knjig.
Tekmovanja se je udele`ilo 13 skupin iz razli~nih {ol. Kviz sta povezovali ga. Liljana Klemen~i~ in ga. Melita Zmazek. Po {tirih krogih te`kih
vpra{anj smo se uvrstile v polfinale. Tam smo premagale 7 ekip in se z
najve~jim {tevilom to~k uvrstile v finale. V finale sta se uvrstili tudi O[
Cirkovce in Olge Megli~. Po nekaj dneh po~itka smo se odpravile na
Radio tednik. V `ivo ste nas lahko poslu{ali ob 10. uri. Program je
povezoval g. Vladimir Kajzovar. Zastavljena vpra{anja niso bila
prete`ka. Tista, ki smo jih izbirale, so imela vedno {tevilko ena. Po
prvem krogu vpra{anj smo imeli po~itek z osve`itvijo. Ko smo se prebile skozi vsa vpra{anja, smo spoznale, da si delimo prvo mesto s tekmovalci O[ Olge Megli~.
Zaslu`ene nagrade nam je podaril glavni sponzor Nova KBM, PE Ptuj.
Za nagrado smo dobile knjige, potovalke in knji`ice s pesmimi. Ko
smo se vrnile v {olo,
smo prejele veliko
pohval in ~estitk.
Zelo smo se jih
razveselile.

Zaklju~ek bralne
zna~ke v JVIZ
Destrnik-Trnovska
vas-Vitomarci

Natalija Hauptman,
Mateja Kuhar,
Ajda Bo`i~

Ostalo je grenko spoznanje,
to je resnica, niso sanje,
da vaju nazaj ve~ ne bo,
ker sta za vedno vzela slovo.
Spo~ijta si `uljave dlani,
za vse {e enkrat hvala vama,
dobrota vajinega srca,
nikdar ne bo pozabljena.

Bila je sreda. Dan kot vsak drug, a vendar nekaj posebnega,
saj smo bili vsi v pri~akovanju zaklju~ka bralne zna~ke. @e
zjutraj je bilo med u~enci za~utiti nemir, razposajenost in
radovednost. Vedeli so, da bosta na {olo pri{li gostji, gospa
Ne`a Maurer in gospa Eva [kofi~ Maurer. Ob deseti uri se je
predstava za~ela. U~enci so onemeli prisluhnili in od
navdu{enja zaploskali. V nastopu sta umetnici pritegnili tako
u~ence kakor tudi u~itelje.
Bralno zna~ko na na{ih {olah je osvojilo skupaj kar 80%
otrok, vendar bo ta {tevilka {e nekoliko vi{ja, saj bodo nekateri u~enci na predmetni stopnji {e lahko povedali o svojih
vtisih o prebranih knjigah.
Opa`amo, da {tevilo bralcev na {oli iz leta v leto nara{~a, kar
je zelo razveseljivo in vzpodbudno. Trudimo se, da bogatimo
na{ knji`ni fond z novitetami in s tem omogo~amo u~encem
branje aktualnih knjig.

V SPOMIN
25. marca je minilo 30 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi
ata, tast, dedek, pradedek

FRANC ZELENKO
iz Doli~a 10
18. maja mineva 5 let `alosti, odkar te ni ve~ med nami draga
mama, ta{~a, babica, prababica

GENOVEFA ZELENKO
iz Doli~a 10
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanju.

Bilo je neponovljivo, enkratno in odhajali smo bogatej{i za
spoznanje, da je knjiga resni~no tisto, ob ~emer za~utimo
neposreden, prisr~en stik z junaki in da se k njej lahko
zate~emo kadarkoli in kjerkoli.
Lilijana Pisar

Vsi, ki smo vaju imeli radi

Ob~an - 25. maj 2001

15

ZLATI DA TON^KE IN TONEKA ZELENIKA
V cerkvi Sv. Urbana je bilo 12.
maja zelo slovesno. Po 50.
letih zakona sta si nadela
zlata prstana Tonika in
Tonek Zelenik iz Vintarovc.
Ni vsakomur dano, da bi
do~akal zlato poroko, malo
je takih, ki v zakonu
pre`ivijo dolgih 50 let.
Civilno zlato poroko sta
opravila v ob~ini Destrnik, v
lepi poro~ni dvorani, kjer sta
ju poro~ila `upan Franc
Puk{i~ in Julijana ^ernezel.
Dobila sta spominsko listino
in
darilo:nevesta
{opek
rde~ih vrtnic, `enin pa
kristalne kozarce, iz katerih
bosta nazdravila {e na
mnoga leta.
Bilo je res lepo in slovesno,
saj so svatje napolnili
cerkev. Ob ma{i so sodelovali `upniki g. Mihael
Valdhuber,
g.
Franc
Markovi~, g. Milan Kos in g.
Mirko Horvat. Vabljeni je bil
tudi `upnik Stanko Sorbek, a
se obreda ni mogel udele`iti
zaradi bolezni. Tonek je
slu`il vsem `upnikom kot
me`nar in cerkveni klju~ar,
vedno je pomagal pri vseh
delih v cerkvi in `upni{~u in
zato jima ob zlatem jubileju
poklonili sve~ano ma{o. Ob

ma{i je prepeval starej{i
cerkveni pevski zbor, v
katerem Tonika poje `e
mnogo let. Da je bilo {e bolj
slovesno, je prepeval tudi
cerveni mladinski pevski
zbor.
Slovesnosti smo se pridru`ili
~lani upravnega odbora
Dru{tva upokojencev Sv.
Urban z obema praporjoma,
saj se na drogovih lesketata
njuna
zlata
`eblji~ka.
Slavljenca sta namre~ zvesta
~lana na{ega dru{tva.
Po kon~ani ma{i smo jima
vsi nazdravili z dobrimi
`eljami, da bi bila zdrava in
da bi do~akala {e biserno
poroko. Naj sonce zlatoporo~encema sije na vsak
skupni korak, da bi ju imeli
{e naprej vsi radi.
Prelepo slavje se je nadaljevalo v gasilski dvorani v
Destrniku, kjer sta zlatoporo~enca
zaplesala
s
te`kimi koraki, ob njiju pa
tudi Ton~ek in Milena, ki sta
poskrbela, da nam je bilo
lepo. Tudi Destrni{ki oktet
pod vodstvom ge. Marije
Stöger je pri{el vo{~it s
prelepimi pesmimi.
Zlatoporo~enca sta se s
solznimi o~mi zahvaljevala

in tiho govorila:« Tako lepo
je danes, da bi se moral skoraj na ves glas
zahvaliti
bogu, sinu Ton~ku in na{i

Mileni, za prelepi dan v
maju, ki bo vsem ostal v
lepem spominu.
Julijana ^er nezel

Socialdemokratska stranka Slovenije
Občinski odbor Destrnik

Vsem ob~ankam in ob~anom iskrene
~estitke ob 3. ob~inskem prazniku
Ob~ine Destrnik, z `eljo, da nas {e
naprej podpirate pri na{ih smelo
zastavljenih projektih.

DRUGO SRE^ANJE 1936-LETNIKOV
IZ DESTRNIKA
Prvi~ smo se sre~ali 1996. leta, ko smo bili stari 60 let in takrat smo
si ob koncu obljubili, da se spet sre~amo, ko bomo stari 65 let.
Drugi~ smo se sre~ali 7.4. 2001 v gosti{~u Pri Mici v Jane`ovcih.
Sre~anje je bilo enkratno, saj smo ve~inoma razkropljeni in se z
nekaterimi vidimo ali sre~amo samo ob tak{nih sre~anjih. Bilo je
~udovito, ko smo se zbrali in stiskali roke, tudi marsikatera solza
veselja je stekla. V za~etku smo naredili spominski posnetek,
potem nas je nagovoril pobudnik in organizator sre~anja Fran~ek
Ornik. Zatem so nam pevci iz dru{tva upokojencev Rogoznica pod
njegovim vodstvom zapeli nekaj pesmi. Nadaljevali smo s kosilom
in zdravicami z dobro kapljico. Po kosilu je bil zabavni del, za
katerega je ob zvokih harmonike poskrbel na{ doma~in Stanko

16

Mu{i~. Seveda tudi petja ni manjkalo. Nekaj pred koncem so nam
pevci iz Rogoznice zapeli {e nekaj pesmi. Ob koncu smo sklenili,
da se sre~amo zopet ob 70-letnici ~ez pet let, ~e bomo {e `ivi in
zdravi. Sre~anje je trajalo krepko ~ez polno~. Sledilo je zopet
poslavljanje in kakor na za~etku stiski rok, {e kak poljub pa tudi
solza slovesa ni manjkala. @al pa nas je na vsakem sre~anju manj,
kajti nekaj jih je med tem ~asom umrlo, drugi pa iz kakr{nihkoli
razlogov ne pridejo. ^e boste {e kolikor toliko pri mo~eh, pridite
na na{e sre~anje, ne bo vam `al.
@elim vam mnogo sre~e in zdravja, sre~amo pa se spet ~ez pet let.
Milan Muraj

Ob~an - 25. maj 2001