Ameriška Domovina /* mm’ HOIW1E AMCftiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ON&T Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 104 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 10, 1975 LETO LXXVU.—VOL. LXXVII Oljne družbe načrtno pripravile dvig cen Ameriške oljne družbe so namerno omejile produkcijo gasolina, da so tako ustvarile možnost za dvig njegovih cen, trdijo preiskovalci Senatnega trgovinskega odbora, WASHINGTON, D.C. — V preteklem februarju je bilo v naši deželi toliko gasolina, da niso vedeli kam z njim. To je tiščalo njegove cene navzdol in res so te nekatere družbe za nekaj malega znižale. Istočasno so omejile produkcijo gasolina v taki meri, da je sedaj nastopilo skoraj pomanjkanje in s tem možnost za dvig njegovih cen. Raziskovalci Senatnega trgovinskega odbora so prišli do zaključka, da so oljne družbe dogovorno in načrtno ustvarile sedanji položaj na trgu, da bi povečale svoje dobičke. To je privedlo do odločitve Senatnega trgovinskega odbora, da izvede Preiskavo in dožene točna dejstva. Poročilo strokovnjakov tega odbora trdi, da se utegne cene gasolina pri sedanjem položaju na trgu dvigniti do Zahvalnega dne na 90 centov za galon od sedanjih 59 centov. Olje družbe seveda vse očitke zavračajo in odklanjajo vsako svojo krivdo za nastali položaj. Sovjelija zopet kupuje velike količine žita v Ameriki in Kanadi! WASHINGTON, D.C. — V Londonu in v Chicagu ter drugih središčih žitne trgovine krožijo vstrajno vesti, da Sovjetska zveza kupuje v Ameriki in Kanadi 2opet velike količine žita, v prvi Vrsti pšenice, kot pred tremi teti, če te že ni stvarno kupila. Nakup pšenice leta 1973 je Pognal njene cene močno navzgor in doprinesel veliko k pospešitvi inflacije. Letos trdijo, da teke nevarnosti ni, ker da je le-tiba obilna in bo zadostovala za Vse domače in tuje potrebe. V poljedelskem tajništvu so tejavili, da o kakim velikem s°vjetskem nakupu žita v ZDA teč ne vedo, obljubili pa so obja-teti v kratkem poročilo o polo-teju letošnjega žitnega pridelka v Sovjetski zvezi. Novi grobovi Victor Leben Včeraj zjutraj je po manjši operaciji pretekli teden umrl 64 let stari Victor Leben s 5614 Carry Avenue, mož Mary, roj. Kotnik, oče Adolpha (Kalif.) Johna in Mary, 6-krat stari oče, brat pokojnih Johna, Adolpha in Frances Majazic. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in «e je do letošnjega januarja, ko je stopil zaradi bolezni v pokoj, ukvarjal neodvisno s splošnimi popravili in vzdrževanjem naprav. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v soboto ob 7.45, v cerkev sv. Pija X. ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. John Krnel V Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 87 let stari John Krnel s 1272 E. 169 St., rojen v vasi Koče pri Postojni v Sloveniji, od koder jej prišel v ZDA leta 1907 in bil 40 let zaposlen kot kovač pri N.Y.C. železnici, dokler ni leta 1954 stopil v pokoj, mož Mary, roj. Dolenc, oče Mary, Angele Bara-nowski in Frances Černigoj, 5-krat stari oče, 7-krat prastari oče. Pokojnik je bil član SNPJ št. 26 in Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje. Pogreb bo jutri, v petek, ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob NJEGOV ČAS SE IZTEKEL? — Bivši načelnik sovjetske tajne policije in nato predsednik delavskih sindikatov Aleksander Šelepin je šel pred nekaj tedni v pokoj, vladni viri trdijo, da prostovoljno, v kar pa na Zahodu dvomijo. Somalija išče obnovo gospodarske pomoči Somalija, kjer prevladuje od leta 1969 sovjetski vpliv in kjer gradi ZSSR pomorsko-Jetalsko oporišče, išče boljše stike z ZDA. MOGADISHU, Som. — Somalijo, revno državo v Vzhodni Afriki, ki zavzema večji del Somalijskega polotoka, na pol puščavskega sveta, z le skromnimi možnostmi življenja, sta pretekli teden obiskali dve ameriški zastopstvi, senatno in do-movo. Senatno, ki ga je vodil sen. Dewey F. Bartlett, republikanec iz Oklahome, je imelo priložnost podrobnejše pregledati položaj v Berberi in je prišlo do zaključka, da je bilo poročilo obrambnega tajnika J. Schlesin-gerja o gradnji sovjetskega oporišča tam točno. Domovo zastopstvo je bilo pri ogledu položaja precej omejeno. Somalija je v političnem pogledu krenila po prevratu leta 1969 močno na levo in stopila v tesne stike s Sovjetsko zvezo. ZDA so ji tedaj ukinile gospodarsko pomoč, ki jo je dotlej | dobivala. Povezava s Sovjetsko je Somalijo osamila v predsedniške kandidature. V o-valnem uradu v Beli hiši, sedeč za isto mizo, ob kateri je bivši predsednik Richard M. Nixon lani objavil svoj odstop, je predsednik Ford objavil, da je predsedniški kandidat. To je objavil Uganda bo izgnala še preostale misijonarje? NAIROBI, Ken. — Radio zvezo Kampala, ki ga tu poslušajo, je arabskem svetu, h kateremu se objavil načrt za izgon “takoz-1 prišteva. Sedanje povabilo a-vanih misijonarjev”, ki da se meriških zastopnikov naj bi ji 9., nato na pokopališče Vernih ^varjajo s “tihotapstvom” m pomagalo iz te osamljenosti, pa duš. Bernard Kundrot V Lake County Memorial West bolnišnici je umrl 55 let stari Bernard Kundrot, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, mož Frances, roj. pišejo “tajna poročila o položaju v Ugandi”. privedlo tudi do izboljšanja odnosov z ZDA in do obnove gos- Uganda je pred časom izgnala podarske pomoči ZDA. Obe kon- 16 italijanskih katoliških misijonarjev. grešni delegaciji sta prišli do zaključka, da je bil to glavni cilj povabila in ne dokazovanje, da pok. Edwarda Novotnyja. Bila Berbera ni sovjetsko vojaško Fortuna, sin pok. Josepha in je članica Oltarnega društva pri | oporišče, kot je to izjavil obram-Berthe, brat Thelme Zarobila in'sv. Jeromu. Pogreb bo iz Žele-:bni tajnik ZDA J. Schlesinger Helen Walters (Ariz.), zaposlen ' tovega pogrebnega zavoda na E. !*n to podprl s fotografijami, ki kot inšpektor pri Towmotors 152 St. v soboto ob 9.15, v cer-Corp. Pogreb bo iz Želetovega kev sv. Jeroma ob 10., nato na pogrebnega zavoda na E. 152 St. pokopališče Vernih duš. jutri, v petek, ob 9.30 na poko- Peter Bogdan pališče Kalvarija. V torek zjutraj je umrl v Mt. A. Marie Kotabish Sinai bolnišnici 84 let stari Peter Po dolgi bolezni je umrla na Bogdan s 690 E. 157 St., rojen v svojem domu na 1118 E. 176 St. Drvaru na Hrvaškem, samski, 80 let stara A. Marie Kotabish, stavbni mizar. Pogreb je danes,1 govoru s sovjetskim zunanjim roj. Riedel v Clevelandu, žena v četrtek, ob 10. dopoldne iz ministrom Gromikom v Ženevi Edwarda M., mati Richarda E., Grdinovega pogrebnega zavoda odletel v Bonn, kjer se bo v so-6-krat stari mati, sestra Josepha na E. 62 St. na Lake View poko- boto sestal s predsednikom vlade 1 Riedela, pok. Ottona Riedela in pališče. ! Izraela Rabinom. so jih napravili ameriški “izvidniki” iz višine. -----o---- Kissinger se bo sestal z Rabinom v Bonnu WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger bo po raz- GERALD FORD OBJAVIL SVOJO KANDIDATURO Predsednik Gerald K. Ford je v torek objavil, da se bo potegoval za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata prihodnje leto z “namenom, da konča začeto delo”. J*wfsfelNGTO^ D.C. — Pre- ... ......----- tekli torek je predsednik Gerald Callaway, David Packard je nje-R. Ford objavil, kar je že dolgo gov finančni načelnik, Robert C. napovedoval, da se bo potegoval Moot blagajnik in Dean Burch za pridobitev republikanske načelnik posvetovalnega podod- bora. Dejal je, da so vsi ti “odlični Amerikanci, na katerih poštenost se lahko zanesejo njegovi podporniki, pa tudi vsi drugi”. Ford je povedal, da je svojemu kampanjskemu odbori naročil, z ozirom na preteklost zelo zgo- naj se pri svojih naporih ravna daj, nad eno leto pred republi-lpo “treh vodilih, ki jih naj poz- kansko konvencijo, ki bo kandidata izbrala, pa v skladu z novimi volivni predpisi o nabiranju volivnega sklada. Ford je obljubil odprto kampanjo, ki bi ga naj zavarovala pred težavami njegovega prednika. “Jaz hočem vsakega delegata in vsak glas, ki ga morem dobiti za mojo stvar v duhu in črki zakona,” je dejal Gerald R. Ford mali skupini sodelavcev in predstavnikom javnih občil. Pozval je k podpori “vse, ki verujejo v temeljne vrednosti dolžnosti, spodobnosti in koristne razprave o velikih vprašanjih, najo vsi Amerikanci”. Njegova kandidatura je odprta in v okviru zakonov, on hoče biti predsednik vsega naroda in hoče postavljati svoje dolžnosti do dežele vedno pred svoje obveznosti do stranke. Predsednik Ford je s tem poudaril razliko med svojo in nekdanjo Nixonovo kampanjo, ki je povzročila predsedniku Nixonu in vsej deželi toliko preskušenj in stisk. To dejstvo je omenil tudi načelnik narodne demokratske stranke Robert S. Strauss, ko je dejal, da “postavljajoč, da bo Ford imenovan, predvideva či- Iz Clevelanda in okolice Družinsko slavje— G. Viktor Derling iz Madiso-na, Ohio, in njegova žena sta obhajala 35-letnico poroke. Čestitamo in jima želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let! Iz bolnišnice— Ga. Tončka Urankar, 194'09 Mohican Ave., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Je še pod zdravniško oskrbo. Poročena 60 let— Mr. in Mrs. Joseph Legan, ki živita sedaj pri sinu na Lander Rd., Orange Village, preje pa sta dolgo let na Stanley Avenue, Maple Heights, sta 21. junija obhajala 60-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima danes ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Po seji se pojde članstvo poslovit od umrlega člana Johna Krnela. ki so pi’ed nami skupno kot svo-' sto in močno kampanjo, kjer hodnim narodom”. j bodo skrbi, prednosti in smotri Objava je bila sorazmerno ter različne rešitve obeh strank kratka in umirjena. Predsednik jasno določene”, je dejal, da se bo vneto lotil pridobivanja podpore, pa obljubil, da bo vedno in povsod dajal prednost svojim predsedniškim dolžnostim. V objavi ni bilo nobenih posebnih strankanskih obetov, nobenih gesel, pa tudi nobene omembe imen drugih predsedniških kandidatov, ne demokratskih in ne republikanskih. V razgovorju z novinarji je Ford izrazil prepričanje, da bo dosegel imenovanje za republi- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford se je sporazumel z vodniki Kongresa o delnem končanju prepovedi dobav orožja Turčiji, o gospodarski pomoči Grčiji in pomoči ciprskim beguncem. Četudi jje še precej odpora proti kompromisu, sodijo, da bo ta odobren, kanskega predsedniškega kan'j WASHINGXON D-C> _ Razg0. didata prihodnje leto in upanje , vm<. ^ Tzraplnm da bo prevladal tudi pri volitvah ! 'nad svojim demokratskim tekmecem. Predstavil je svoj kampanjski odbor, ki mu načeluje odstopiv-ši armadni tajnik Howard H. Otočje Komori se ločilo od Francije Moroni, Kom. — Poslanska 2bomica je preteklo nedeljo sočasno sklenila ločitev od Fran-in proglasila neodvisnost, ljudsko glasovanje lani v de-Cernbru je pokazalo, da je 95% teebivalstva teh otokov ob vz-°bni obali Afrike za neodvis-^st, vendar je bila večina na °teku Mayotte, kjer je prebival-steo večji del krščansko, proti ■te^kinitvi vezi s Francijo. ^ Parizu so zato iskali mož-°st, da bi tej ljudski želji ustre-'”l, kar pa seveda ni bilo po °lji prebivalstvu — skupno tetih 220,000 — na drugih oto-l'b. Poslanska zbornica je v ri.1 j ° proglasila neodvisnost °čja, da bi preprečila kak fran-“kompromis”. , Otočje Komori je bilo pod tencosko vlado od leta 1886. P Temenski prerok Lelno oblačno z naj višjo tem-^teturo okoli 72 F in z 20% erjetnosti dežja. PREDSEDNIK ZDA JE ODKLONIL SPREJEM ALEKSANDRA SOLŽENKINA WASHINGTON, D.C. —Ko je bil znani ruski pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost Aleksander Solženicih pretekli teden v glavnem mestu ZDA, so predložili predsedniku ZDA Geraldu R. Fordu, da bi ga naj sprejel v Beli hiši. Ta je ta predlog odklonil na nasvet Narodnega varnostnega sveta, ker “bi mogel škodovati odnosom s Sovjetsko zvezo”. Narodni varnostni svet vodi državni tajnik Henry Kissinger. Ko je prišla ta vest v javnost, je povzročila najprej začudenje, nato pa nejevoljo, odpor in kritiko. Celo liberalni The New York Times je v uredniškem članku obsodil Fordovo odklonitev sprejema ruskega pisatelja, ki je postal' svetu simbol borca za svobodo in človeške pravice v komunističnem svetu. Predsednik Ford je v preteklosti našel čas za sprejem raznih športnikov in igralcev vseh vrst, ki niti malo ne dosežejo ugleda, ki ga uživa Aleksander Solženicin. Predsednik ZDA je predstavnik naše dežele, njenih idealov, njene svobode in demokracije, pa tudi vodnik vsega svobodnega sveta, katerega glavni branik so prav ZDA. Aleksander Solženicin je v svojem govoru na banketu AFL-CIO 30. junija letos opozoril ZDA na resnične namene Sovjetske zveze, poudaril v svojem obsežnem razlaganju sovjetskih ciljev, da se Sovjetska zveza ni prav nič spremenila, da ni prav nič spremenila svojih ciljev, da te zasleduje z vso odločnostjo, smotrnostjo in vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Posebej je razložil, da je sovjetska politika “detente” le nova sovjetska taktika, ki služi istim ciljem, kot jih je imela ZSSR v času Stalina in Hru-ščeva ... Aleksander Solženicin je simbol odpora proti komunističnemu nasilju, simbol trdne volje in odločnosti, nepopustljivosti v boju za ideale, v prvi vrsti za svobodo in človeške pravice. Ker so to ideali in cilji naše dežele in njene politike, bi bilo naravno, da bi ga predsednik ZDA povabil v Belo hišo na razgovor in mu dal priznanje in podporo v njegovih prizadevanjih. Gerald R. Ford tega ni storil, ker ga je Narodni varnostni svet — Henry Kissinger — opozoril, da bi sprejem Solže-nicina v Beli hiši lahko škodoval odnosom s Sovjetsko zvezo. Res čudovita občutljivost do oblastnikov v Kremlju, ki so Solženicina pognali iz njegove domovine, ker se jim ni maral upogniti, ker ni hotel prenehati boja za svobodo in človeške pravice! V Kremlju niso tako občutljivi in nežni do gospodarja v Beli hiši. Vodnik Komunistične partije ZDA je skoraj redni gost v Kremlju. Prav nič se ne izogibljejo sprejemanja komunistov, znanih nasprotnikov ZDA z vsega sveta, pa tudi drugih vidnih nasprotnikov ZDA, kadarkoli pridejo ti v Sovjetsko zvezo. Kremelj vstrajno nadaljuje ideološko vojno s svobodnim svetom, napada svobodni gospodarski in družbeni red ter mu z vsemi sredstvi javno pripravlja konec. Kuje po vsem svetu zarote in ščuva k levičarskim uporom. Na Portu- galskem prav sedaj podpira malo Komunistično partijo, ki se skuša s pomočjo podpornikov v portugalskih oboroženih silah polastiti oblasti in potegniti Portugalsko — članico NATO — v komunistični blok! Če Moskva ne pozna nobenih meja v svojem revolucionarnem delovanju, pri iskanju svojih ciljev, nobene obzirnosti do ZDA in do njihovih zaveznikov, čemu naj bi bile ZDA tako občutljive, tako boječe, da ne bi vznemirile Kremlja? Gerald R. Ford in njegov svetovalec Henry Kissinger sta dovolj stara in dovolj izkušena, da bi morala vedeti, da Kremelj spoštuje in se ozira samo na trdne in odločne, omahljivcem in boječnežem pa se le smeji in gre mimo njihovih pi'edlogov in “zahtev”! Prav je, da smo kulturni, da smo vljudni, toda ni treba, da pri tem zanemarjamo svoje lastne ideale, da opuščamo priložnosti za podporo svojim lastnim smotrom! Portugalski socialisti svarije vojaško vlado LIZBONA, Port. — Voditelj socialistične stranke, ki je pri volitvah v ustavodajno skupščino dobila od vseh strank največ glasov — trikrat toliko kot komunistična — je levičarsko vojaško vlado posvari’, da je njegova stranka pripravljena ohromiti vso deželo v protest proti nadziranju javnih občil. Mario Soares je na sestanku socialističnih časopisnih uslužbencev,izjavil, da ni nobene važnejše stvari v sedanjem trenutku kot boj za svobodo časopisja. Vlada še vedno ni poskrbela za vrnitev lista “Republica”, ki so ga še v maju zasedli komunistični grafični delavci, socialistom. vori med Izraelom, Egiptom in ZDA o novem delnem sporazumu med Izraelom in Egiptom so prišli v odločilno razdobje. Napovedujejo, da bo odločitev dosežena v soboto na sestanku Kissingerja z izraelskim predsednikom vlade Rabinom v Bonnu na Nemškem. Rabin je v Zahodni Nemčiji na uradnem obisku kot prvi predsednik izraelske vlade. BEIRUT, Lib. — Usoda ameriškega polkovnika R. Morgana, ki je bil 29. junija ugrabljen, še ni znana. Ugrabitelji so grozili, da ga bodo usmrtili, če ne bodo do včeraj izpolnjene .njihove zahteve. Za njegovo osvoboditev se je z njimi preko posrednikov pogajala libanonska vlada. “ NEW DELHI, Ind.— Parlament je bil sklican na enotedensko zasedanje 21. julija. Če ne izglasuje potrebnih polnomočij, bo po ustavi z avgustom izrednega stanja, ki ga je preko predsednika republike dala oklicati vlada 26. junija, konec. V parlamentu pričakujejo burne razprave. DUBLIN, Ir. — Včeraj so tu prijeli vodnika Irske republikanske armade (Provisional dela) Davida O’Connella, ki se je v februarju dogovoril z britanskimi oblastmi za prekinitev nasilij. Sodijo, da utegne njegov prijem povzročiti nova nasilja, ko bodo prevzeli vodstvo pristaši odprtega boja. Novi državi v Afriki PRAIA, Cape Verde Isl. — Otočje Cape Verde, ki je bilo 500 let pod oblastjo Portugalske je postalo koncem tedna neodvisna država, 45. v Afriki, komaj nekaj dni potem, ko je Portugalska priznala neodvisnost Mozambiku. Med tem ko spada Mozambik med velike države Afrike, je republika Cape Verde otokov najmanjša. Trdijo, da živi več Kap-verdčanov v ZDA kot doma. Otočje ima sedaj okoli 300,000 prebivalcev. Avtomobilska industrija kliče delavce na delo DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija je začela postopno okrevati in avtomobilske družbe so začele v manjši meri I pozivati delavce, ki so bili po Ipol leta in več doma, na delo. LONDON, Vel. Brit. — Kongres britanskih delavskih unij je odobril omejitev poviškov plač v prihodnjih 12 mesecih na nekako 10%, kot to predlaga vlada, toda ta sklep za posamezne unije ni obvezen. Vlada Wilsona se zaveda, da mora omejiti poviševanje plač, če noče dovoliti, da povzroči divjajoča inflacija, ki je presegla 25% letno, popoln gospodarski polom. WASHINGTON, D.C. — Poljedelski tajnik E. Butz je sinoči potrdil vesti o slabi letini v Sovjetski zvezi in o verjetnosti večjega sovjetskega nakupa žita v ZDA —- menda okoli 7 milijonov ton. 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; e Združena države: f23.00 na leto; 911.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 104 Thursday, July 10, 1975 Še nekaj Kocbekovih pričevanj Že nekajkrati smo v našem listu omenili knjigo Borisa Pahorja in Alojza Rebule “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa”, ki je izšla letošnjo pomlad v Trstu. Zdi se nam koristno za poznavanje resnice iz enega najrazgibanejših, pa tudi najžalostnejših razdobij preteklosti slovenskega naroda, če objavimo iz te knjige še naslednje odstavke. Boris Pahor sprašuje, Edvard Kocbek odgovarja. I. Tako se je torej med Slovenci začela prava državljanska vojna? Da, med nami se je odprla najhujša vojna, bratomorna vojna, in partija je mogla zdaj seči po svojem nesrečnem klasičnem vzorcu, ki smo se ga najbolj bali, da bi z nji111 v Srednji Evropi ponovila svojo revolucijo. Državljanske vojne ni mogel nihče več ustaviti, čeprav na partijski strani o njej ni smel nihče govoriti. Tito je po Vjesniku (24. maj 1972) to potrdil tudi za Slovence, ko je govoril o razmerah v ostali Jugoslaviji: “Slično je bilo i u Sloveniji. Bio je to, dakle, gradjanski rat. No, o torne nismo htjeli govoriti u toku rata, jer nam to ne bi koristilo.” Slovenija je postala prostor najhujšega prelivanja krvi, izgubam vojaških operacij so se pridružile vedno pogosteje še likvidacije v osvobodilnih vrstah. Zadnji dve leti vojne in prva leta po vojni so slovenski komunisti zvesto posnemali sovjetske metode in stalinistično prakso. Po vojni je bila Jugoslavija izven ZSSR najbolj stalnistična država. Nesrečna olajševalna okolnost marsikaterega partijca je bila človeška nezrelost. Marsikak nadarjen mlad človek se je takrat za vse življenje obremenil s težkimi dejanji zoper bližnjika. Toda to ni le breme posameznikov, to je breme eksaltirane vizije. Kadar se neka zgodovinska izvidnica razglasi za edino zveličavno poslanstvo, mora na tej poti do konca svoje Kalvarije. Kdaj si zvedel za pokol domobrancev? Razmeroma pozno, poleti leta 1946, ko sem se z družino vrnil iz Beograda. Novici nisem mogel verjeti. Začel sem preverjati njene prvine, toda vsa pota do resnice so bila hermetično zaprta, niti velika večina komunistov ni vedela zanjo, kaj šele ostali državljani. Nekdo mi je v nabiralnik vrgel kopijo pričevanja enega izmed rešencev iz Roga. In ko sem si bil kolikor toliko na jasnem o dogodku, sem prosil predstavnike CK KPS za sestanek. Nihče ni slutil, kaj me teži. Vedel sem le, da moram pri priči odstopiti in se odrešiti vseh funkcij, če je podatek točen. Do srečanja s predstavniki CK je prišlo 4. oktobra 1946 in se je nadaljevalo naslednji dan, kajti najprej smo govoriti o neznosnem kmečkem položaju in o ogražanju Cerkve ter klera, šele drugega dne o domobrancih. Povedal sem jim, da želim od njih jasnega in odkritega odgovora na vprašanje o usodi domobrancev, ki so jih Angleži vrnili kot vojne ujetnike, kajti od njega je odvisno moje nadaljnje sodelovanje. Ozračje je bilo mračno. V Ljubljani sta še vedno učinkovala Kidričev odhod v Beograd in nastop novega predsednika Marinka, proces zoper nadškofa Stepinca je še zvenel, prav tako moj nastop na zasedanju SNOS-a 9. sept. Nerazpolož-.enje zoper mene je raslo po vrnitvi iz Sovjetske zveze, zamerili so mi nekatera predavanja o tem potovanju. Pričakovat sem torej odkrit in krut odgovor. Toda glej, vsi sogovorniki so me vztrajno in zgovorno prepričevali, da sem napačno informiran, češ da so domo-branri v prevzgajališčih, da jih bodo le počasi spuščali na domove, voditelje pa kaznovali, kakor kdo zasluži. Ko pa so se izgovorili in zapazili moje olajšanje, so se hoteli rafinirano poigrati z menoj. Začeli so se mi suvereno čuditi, češ. ti bi se najbrž celo veselil tega, če bi jih pobili, ti si po vsej priliki to celo želiš. In resnično sem se čutil osramočenega spričo njihovega soglasnega in lahkega odgovarjanja, sam pri sebi pa sem hvalil Boga, da me je rešil bremena. (Dalje prihodnjič) II Da se ne pozabi: Tragedija žvirč v Suhi krajini Kinsley, Kan. — Pred nekaj meseci smo brali v časopisih, da je bil Metod Mikuž, odpadli duhovnik Ljubljanske škofije, odlikovan od Titove vlade za svoje delo v času komunistične revolucije v Sloveniji in za pisanje “zgodovine” revolucije. Pričujoča zgodba, mislim, da bo jasen dokaz, kaj mora nekdo storiti v Titovini, da je za to odlikovan. Vse tole se je zgodilo v juliju 1942. Dan je bil prvi petek v juliju. V vasi Žvirče ni bilo nobenih vaških straž. V noči pred prvim petkom so tri komunistične brigade popolnoma obkolile vas, Žvirče. Ker Žvirče niso imele svojega duhovnika, je hinjski kaplan Henrik Novak prišel v ŽVirče, da bi tam opravil pobožnost prvih petkov in daroval sveto mašo. Žvirče so bile znane kot silno verna vas, zato so na prvi petek Žvii'čani popolnoma napolnili cerkev. Ko so bili že vsi ljudje zbrani, so brigade vdrle v vas in komunistični duhovnik Metod Mikuž je prišel v zakristijo in zahteval od Novaka, da on mašuje. Gospod Novak je odklonil. Komunisti so nato gospoda Novaka zvezali z vrvjo, roke in noge, in ga vrgli v bližnji svinjak med svinje. Mikuž pa si je nadel mašno obleko in pričel z mašo. Dva komunista, s puško na rami, sta ministrirala. Pri obhajilu eden od partizanov pozvoni za obhajilo. Niti eden od vernikov se ni odzval. Mikuž se obrne k vernikom in jih sam povabi, naj pristopijo k sv. obhajilu, saj je vendar prvi petek v mesecu in ta pobožnost je tako priljubljena med njimi. Nihče se ne približa obhajilni mizi. Mikuž konča mašo. Nato pravi Mikuž: “Če jaz nisem dober, da bi vam dal obhajilo, ga vam tudi vaš kaplan ne bo dal! “Nato zaklene tabernakelj in vzame ključ s seboj. Partizanske brigade so odšle iz vasi skupaj z Mikužem na posvet v gozd, kaj narediti s temi ljudmi. Med tem so ljudje osvobodili gospoda Novaka. S silo so odprli tabernakelj, nakar je g. Novak opravil sveto daritev in vse ljudi obhajal. Seveda s tem zadeva ni bila opravljena. Mikuž je zahteval maščevanje. Partizanske brigade so divjaško pridrle nazaj v vas, jo spet obkolile, tako da nihče ni mogel pobegniti. Šli so od hiše do hiše in zahtevali, da morajo vsi ljudje takoj v cerkev, vključno bolniki in dojenčki, tako da ni ti en človek ni ostal doma. Ko so bili vsi v cerkvi, so cerkev zaklenili. Med tem so komunisti nanesli sena in slame v druge stavbe in vsa poslopja do tal požgali. Niti ena stavba v vasi ni ostala. Vas je štela 124 družin. Vas so seveda prej tudi popolnoma oropali. Vso govejo živino, prašiče, kokoši, pšenico in druga živila so naložili na vozove in odpeljali s seboj v gozd. Med tem ko je vas gorela, so komunisti imeli svojo veselico na vasi okrog vodnjaka. Harmonika je pela, divje so prepevali, vse je bilo pijano, Mikuž pa najbolj. Med tem časom je ena komunistična četa polagala mine okrog cerkve. Prvotni načrt je bil, podminirati cerkev in tako' pornoriti tudi vse ljudi v cerkvi. Iz neznanega razloga so načrt spremenili. Ko so vse hiše in poslopja v vasi popolnoma pogorele, so odprli cerkev in povedali ljudem, naj gredo kamor hočejo, niti eden pa ne sme ostati doma v vasi. Sicer pa tudi ni imelo smisla, saj je bilo vse uničeno. Ljudje' niso imeli s seboj hiti najmanjše stvari, i V blazni zmedenosti so pobrali v cerkvi vsaj nekaj stvari: para-mente, nekaj svetih posod in nekaj manjših kipov. Vsaj to so hoteli rešiti. Komunisti so to opazili in so morali vse pustiti v mali kapelici nad vasjo. Vsi Žvirčani so nato odšli v Dobrepoljsko dolino, kjer so jih ljudje sočutno sprejeli in nastanili po svojih hišah. . Ko so vaščani odšli, so komunisti dejanjsko podminirali tudi cerkev, podrli vse nagrobne spomenike. Križ na sredi pokopališča pa je bil tarča za streljanje. Vse, kar je ostalo živega v Žvirčah, je bila ena ožgana mačka na pogorišču te lepe vasi. Tako je bilo Mikuževo maščevanje nad Žvirčami ter je zato dobil visoko odlikovanje. Seveda te tragedije Mikuž nikjer ne omenja v svojih “zgodovinskih” knjigah ali v svojih predavanjih na univerzi. Pa vse to še ni konec zgodbe. Maščevati se je bilo treba še nad gospodom Novakom. Njegovo žalostno zgodbo mi je do potankosti povedal neki pobegli partizan, ki je bil osebno navzoč pri njegovem mučenju. Gospoda Henrika Novaka so komunisti ujeli 7. julija 1942 skupaj z Darinko Čebulj, učiteljico iz Hinj. Oba so odpeljali v gozd in brez vsakega sodnega postopka odločili umoriti. Za gospoda Novaka so iz vej naredili neko vrsto “posteljo” kakega pol mestra nad zemljo; nanjo so' gospoda privezali z žico. Mučenje se je začelo ob devetih zjutraj. Pod “posteljo” so naložili suhega listja in drobnih vej in so naredili ogenj pod nogami gospoda i, Novaka. Pekli so ga zelo počJsi: ves dan. Priča pove, da je šele ob 6. zvečer končno izdihnil svojo mučeniško dušo. Spodnji del telesa je bil popolnoma sežgan. Gospodična Čebulj je morala ves ta čas sedeti, zvezana z žico, na štoru poleg njega. Zvečer istega dne, ko je gospod že umrl, so njo ustrelili v tilnik. Zavedajoč se, da bi novica o smrti gospoda Novaka in učiteljice Čebulj povzročila veliko razburjenje in ogorčenje v Suhi krajini-oba sta bila zelo priljubi jej na med ljudstvom-so komunisti takoj v naslednjih dneh imeli posebne mitinge po vaseh in povedali, kaj se je z obema zgodilo. Osebno sem bil navzo-čen na nekem od teh mitingov, kjer je govoril Tone Fajfar, znani “katoličan” med komunisti. Povedal nam je, da sta gospod Henrik Novak in Darinka Čebulj prostovoljno odšla med partizane in se v gozdu poročila z vsemi partizanskimi slovesnostmi. Boris Šilih, znani politični komisar in morilec, jih je pa poročil. Po vsej verjetnosti žvirska tragedija in vloga odpadlega duhovnika Mikuža pri tej tragediji ni bila še nikdar opisana. Naj bo tako zapisana v spomin vejikemu mučencu gospodu Henriku Novaku in Darinki Čebulj in v izpraševanje vesti Metoda Mikužu! Ko gledam nazaj na one tragične dni v Suhi krajini-kakor tudi drugod v Sloveniji-sem popolnoma prepričan, da Mikuž, Kocbek, Dermastja, Fajfar in drugi tako imenovani katoličani med pnrtrzani-nosijo naj večjo odgovornost za zmedenost med vernim slovenskim narodom. Komunisti so dobro vedeli, da morajo dobiti med svoje vrste tako imenovane katoličane, da bodo z njimi slepili zavedne in verne Slovence, In v mnogih primerih jim je to uspelo. Mikuž kot duhovnik seveda nosi največjo odgovornost. Kljub temu, da mu vlada poklanja medalije in odlikovanja, pa se mi zdi, da Mikuž polagoma pričenja uvidevati svoje zločine nad slovenskim narodom. Trije njegovi učenci na ljubljanski univerzi-vsi člani komunistične partije-so mi pred kratkim takole opisali Mikuža: “Mikuž ni samo eden, ampak so trije Mikuži. Prvi je na radiu in televiziji. Tu kot uradni uslužbenec komunistične vlade trobi na ves glas v komunistični rog in poveličuje partizanske “zmage”, kolikor pač more. Popolnoma drugi Mikuž je v predavalnici na univerzi. Tam predava zgodovino “osvobodilne borbe”. Tu dostikrat omeni, da je mnogo zlaganega, kar se je pisalo o komunističnih borbah in da so knjige pisane o teh borbah nič drugega kot lažna propaganda. Tfetji Mikuž je pa doma v svojem domu na Mirju. Študentje ga večkrat, obiskujejo in ko se napije, preklinja partizanstvo, komuniste in vsako uro, ki jo je preživel med partizani!” iTako je staro rimsko pravilo: Vj vinu je resnica! - pri Mikužu pravilno. Naj Mikuž “s ponosom” nosi svoje medalije in občuduje na stenah svoja odlikovanja v zlatih okvirih! Njegov pravi spomenik, ki ne bo nikdar uničen, pa so Žvirče v Suhi krajini na Dolenjskem. N.N. iz Kompolj pri Dobrepoljah -----o------ iskreno vabilo na “misijonski” piknik Cleveland, O. — Mesece in mesece se že pripravljamo na prihodnjo nedeljo, ki se lahko imenuje Misijonska nedelja. Na ta dan, to je 13. julija, bo piknik Misijonske Znamkarske Akcije — CMA združen s sv. mašo Opoldne, to je ob dvanajsti uri za žive in mrtve misijonarje na terenu, kot tudi za nas v zaledju. Vsi bomo deležni milosti te sv. maše tako oni, ki ste priklenjeni na bolniško posteljo in trpljenje darujete za uspešno delo v misijonih, kot tudi ostali, ki zbiramo in odpošiljamo pomoč. Vključeni bodo tudi misijonarji, da vzdrže na svojih postojankah. Po sv. maši ne bo kosila, boste pa lahko dobili sendviče s pečeno govedino (roast beef) ali s klobasami, kavo ali drugo pijačo. Popoldne boste lahko prebili pod smrekovo senco ali pa se hladili v kopalnem bazenu. Proti večeru se bomo še enkrat spomnili vseh naših misijonarjev raztresenih po vsem svetu z litanijami. Gospodinje lepo prosimo za pecivo, vse bomo hvaležno sprejeli. Imamo še eno prošnjo: da bo uspeh zares lep, potrebujemo pomoč. Kdor je pripravljen pomagati v kuhinji ali v bari, ga lepo prosimo, naj pride na pomoč. Naj bo ta nedelja povezana z našimi brati in sestrami - misijonarji v ljubezni do bližnjega. LA VRIŠE V A ISKRENOČEŠTilAMOi Cleveland, O. — Iskrene čestitke ge. Mary Sinkovič ki je bila imenovana za glavno blagajničarko ADZ po odstopu Josepha Milavca. Na seji glavnega odbora v petek, 20. junija 1975, je bila izvoljena v nadzorni odbor Elea-nore Simčič, članica društva št. 26, na izpraznjeno mesto po Mary Sinkovič. Stanley Ziherl, član društva št. 9, je postal pi^edsednik nadzornega odbora, Mrs. Simčič pa četrta nadzornica. Vsi člani nadzornega odbora so se pomaknili za eno mesto višje. Čestitke vsem, katere to napredovanje zadeva! Prepričani smo; da se bodo kar najbolj trudili za organizacijo ADZ! V. L. —:—o-------- —- 'Sovjetska zveza nadzira nekako polovico Arktike, ostalo pa Kanada in Danska. Mrtva Mislinja Reka Mislinja je že več let mrtva in v njej ni več življenja. V Slovenj Gradcu priteče v reko toliko odpadnih in strupenih snovi, da so začeli s sanacijo reke. Nova šola v Kamnici 450 otrok iz Kamnice pri Mariboru se je preselilo iz 107 let stare šole v novo, ki ima 18 -razredov, telovadnico, kuhinjo, knjižnico in vrsto kabinetov. Zgradili so jo s samoprispevki V zadnjem času so urejevali in podporo delovnih organizacij. mestno kanalizacijo, sedaj pa gradijo čistilne naprave za vso odplako, ki jo daje mesto. Dela bodo končana prihodnjo pomlad. Po asfaltu v Logarsko Etapna dela pri modernizira-n|u ceste v Logarsko dolino bodo letos končana in cesta dokončno asfaltirana. Dosedanj a cesta je zelo ozka in zato jo je treba na mnogih krajih ne samo razširiti, ampak tudi popraviti traso. Širijo jo najlažje proti strugi tako, da obrežje Savinje primerno utrdijo in zavarujejo. Na mnogih krajih je potrebno narediti novo strugo in jo regulirati. Starostni domovi Trenutno bi potrebovali v Sloveniji najmanj 10.000 postelj Ob otvoritvi je bil svečan kulturni program. Prva žebljarska zadruga v Kropi 1. maja letos je minilo 80 let, ko so v Kopri ustanovili Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa. Bilo je 47 delavcev. Delali so v poltemi vigenjca iz dneva v dan, iz noči v noč. Kovali in oblikovali so kraj in kroparskega delavca — kovača. Med zadnjo vojno je podjetje skoraj prenehalo obratovati-Danes je zaposleno v tovarni nekaj nad 500 delavcev. Letos bodo v “Plamenu” izdelali okrog 9000 ton vijakov in matic. Nad polovico izdelkov bodo izvozili- Skupaj živeti življenje “Poskušajmo skupaj živeti , , • j • ,1 življenje!” — takšen je bil v°' v domovih za stare in dvaiset; J ., j, j , . ,' dilni ton mladinskega misijon* novih zgradb, a sredstev ni od - . v Ljubljani. Misijon je bil namenjen gi®' nazijcem, vajencem in obisk0' nikoder. Dosedanji domovi so le zasil no -l V I V CA V-AAV-WJLi. AAX urejeni v odsluženih prosto- srednjih šol. ^ nh, bolj podobni hiralnicam ka- . . „ . . u^\0 ... . sklepnem srečanju se je zbrm zor pa prijetnemu domu. Pro- , orvn jPk- , , , u V J- , , okrog 300 mladih fantov in cie* olemi starih ljudi so prav tako ^ žgoči kakor otroško varstvo, vendar se v ta namen veliko manj stori. Srednja Drava II Ljubljanska banka je odobrila Dravskim elektrarnam dve milijardi in 100 milijonov dinarjev kredita za gradnjo elektrarne Srednja Drava II. S tem bo vodna sila na Dravi maksimalno izkoriščena. ' 1 Drava ima v poletnih mesecih visoko vodno stanje in tako bo vrzel v primanjkljaju znatno zmanjšana. Dograjena bo leta 1977 in bo dajala 112 megavatov električne energije. “Mi smo taki” Ta popevka je bila nagrajena Nova tovarna V Stegnu so odprli novo N' krino tovarno avtomobilski žarnic. Stala je nad 30 miki0' nov dinarjev. Do konca bodo izdejali 10 milijonov nic. 35% proizvodnje bo šl° izvoz, kar bo krilo uvoženi fe. produkcijski materjal.. V tovaM je zaposlenih 244. delavcev. Napredek klinike V ljubljanskem kliničnem cerl tru so odprli nov centralni °Pe racijski blok, ki meri 3.200 kv^ m. V njem je 11 najsodobn6-) opremljenih operacijskih dv° ran. Za Slovenijo je to zelo , , v . , ,membna pridobitev, saj \a letošnjem festivalu Sloven- , , ... ■ nrt' , V A-r. t -ut i • I Prav tu zdravih najtežje V ka popevka 7o v ljubljanski jmere hali v Tivoliju. Zlato plaketo ■ Slovenske popevke in zlati p . . norma!*05* prstan revije STOP so podelili P^SnsLm polZ Z ^ ivtorjema popevke “Kjer se na-'janskem> ki je opustošil 2e ** smeh konca v izvedbi pevca‘revno dežel0( se počasi zopel idvina Fliserja piscu glasbe in'vrada normalno življenje, aranžerju Mojmirju Sepe in Pred kratkim je nastalo piscu besedila Dušanu Velka-jLoki pri Zustmu novo mon^1 verhu. -no naselje, v katerega se je ^ “Mi smo taki” je naslov le-,iiio 13 družin. :ošnje zmagovite popepke. Prvo ragrado sta v duetu pripela skladatelju Vasku Repincu, avtorici teksta Duški Repinc ter avtorju aranžmaja Milanu Miheliču, Marjana Držaj in Braco Koren . .. Tavčar v francoščini Spomladi je izšel v Parizu pri založbi POF (v trancoščino preveden) znani Tavčarjev roman “Visoška kronika”. Francosko verzijo romana ‘La Cronique de Vissoko” je oskrbel lektor za slovenski jezik v Parizu Jean Durand-Monti. živinotvja Zavod za statistiko SRS je objavil poročilo o številu govedi v Sloveniji. Leta 1966 je bilo 581.973 govedi, leta 1972 508.140, leta 1973 521.270, leta 1974 551.-000j leta 1975 555.000. Cerkvene predmete kradla Kriminalisti so prišli na sled dvema tatovoma, ki sta v petih letih oropala 20 koroških cerkva. Vrednost ukradenih kipcev, svečnikov in slik znaša 26 milijonov dinarjev. Iz skrivališča v gozdu so nakradene predmete dalje prodajali mnogim kupcem v Avstriji. Zlata vrtnica v Maribor11 “Zlata vrtnica” čaka ki bo v letošnjem poletju V lepše uredil in s cvetjem o-svoj dom. Občani bodo vali v okrasitvi oken, balk0^, s cvetjem, ureditvi okolja novanjskih blokov, ureditvi^, skih vrtov in okolja šole, ditvi izložb s cvetjem. Komisija bo ocenjevala ^ vzdrževanje čistoče okoli za ^ nih hiš, vrtov, dvorišče in seske. Udobna stanovanja bžlf Gradbeno podjetje “Stav gradi na Greenwichu v ru 255 komfortnih stan0 ^ Stanovanja so namenjen3 % soulidarnostni sklad. ^ AJO ugodnih delovnih pogoj ev ^ stanovanja končana pred r° in vseljiva to jesen. Zadnje vesti ,flij< Za zadnje vesti iz . poslušajte v Clevelandu ’,Tl lici Slovensko radijsko smi in melodije iz lepe ^ ^ je” vsak večer od Pcrie^elj^ ^ petka na postaji WXEN' jF 106.5 MC, katero vodita d. lan in ga. Barbara PavlPv Mb C^^Familjr ONE FAIR1ANE DRIVE G§ociety~ JOUETi IL 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young meii aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine I Officers President ...—.............. Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zelran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary ................... Robert Mf Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee...............- Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial .............- Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frank Toplak Social Director............... Nancy Osborne Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. , OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC V Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ Da? Bi to šlo? Mati trenutek pomišlja, potlej upihne svečo, hitro potegne s sebe plašč in smukne pod odejo. Mati se na-redi čisto ozka, in tudi David si ne upa ganiti. Tako ležita dolgo v temi in sta drug drugemu tuja, m mati je žalostna, ker to čuti, ih potem začne spet: Povej, David, če bi umrla, ali hi jokal za mano? Oh, mati, kaj govoriš! Ti me vendar ne potrebuješ, David, čuj, me li potrebuješ? O, da, mati. Saj si mi vendar Prinesla konjička, in takrat si mi kupila obleko in klobuk in Vse! In povrh tega, David tega he more tako povedati, ali od tedaj ima življenje čisto drugačen pomen. Tu je mati, lahko misli zmeraj, tu sedi v izbi. In °h bi prav nič več ne bil, če bi hje ne imel. Kako neki, prav nič več? No, tako. David se trudi, da hi pojasnil. Meni, da bi bil potem čisto sam. Saj ima župnika th kramarico in svojega botra— ha, in še nekoga, to že. Ali imeti ^ater, to je čisto nekaj drugega. Marsikdaj, pravi, postane človeka strah, veš, tedaj ni moči iti k župniku ali Agati, če te je na-hagloma tako strah. Prej, ko hiatere še ni bilo tu, je zmeraj stopal v zvonik, od ondod je tahko daleč gledal. Bile so se-veda okoli samo gore in gozd in spet goi’e, mesta ni mogel videti. vedel je, da leži tam zunaj, Prav za zadnjo goro. To si je ahko mislil, pa ni bil več tako omamljen in zapuščen. In ko je hejal škofu, da je mati v mestu, tedaj je ta koj menil, da bo šel tudi David tjakaj in da bo ondi živel in se učil za škofa. Da, to namreč namerja David storiti. Samo prizadevati si mora, da bo dobil pošteno ime, potem lahko postane škof ali komornik, vsekakor kaj velikega in mogočnega. O, mati, ti )boš stala prav spredaj pri obhajilni mizi, ko bom bral mašo, nihče ti ne bo smel pokazati yrat, in boš pri meni stanovala, v moji palači, le čakaj! Mati leži čisto tiho ■ zraven njega, morebiti že spi. Ne verjameš? vpraša David. O, kajpada, odgovori mati, verjamem. In to je tudi res, David, kar praviš: čestokrat postane človeka strah. Sama bi rada marsikdaj stopila v zvonik, da bi se znebila svoje žalosti, hitro in za zmeraj. David je bil vendar vsaj doma, živel je gotovo zadosti trdo, ali imel je domovino, medtem ko ni mati po cele dneve vedela, kje neki naj bi le ostala. Na vsem svetu ni bilo zanjo prostora, nikjer, tudi tu v vasi ne. Zdaj je drugačej Bog ve zakaj, vaščani ji niso več tako sovražni ko poprej. Monika, govore, mati Davidova. In če David meni, da bi mogla zdaj ostati skupaj, da, potlej bi bilo pač vse laže, saj utegne tako tudi priti... Še dolgo ležita obadva čuječ v temi, vse, kar se ne da povedati, vse skrivno in skrito v srcih si prišepetavata med sabo. Te zebe, vpraša David, tako trepečeš. Stisni se vendar pod odejo, pravi in se sploh več ne sramuje svoje matere. Primeta se za roko in tako zaspita. Drugo jutro pridejo ljudje; ki gredo v cerkev, v prodaj alničo, z glavo ob glavi se stiskajo skozi vrata. Monika mora zapustiti delo v kuhinji in prihiteti na pomoč. Zares, prav tako je, kakor da bi bila vsa vas na tem, da bo pomrla od lakote, kakor bi vsi čakali le na to, da bodo to nedeljo kupili svoj zdrob in svojo svinjsko mast, da ne govorimo o ženskah, ki ti prebrskajo dva predala, polna čipk, in potlej potrebujejo še neko šivalno svilo, prav določene barve. David je čez in čez zaprašen z moko. Z nožem reže hlebec sira, sira ne prereže, pač pa svoj palec, in to je spet vzrok, da stopi v neki glinasti lonec za sabo, ki žal ni prazen, marveč poln maz-nega mila. Ali hvala Bogu, tudi ta stiska ima svoj konec. Opoldne se hiša zapre, in zdaj naj se podere nebo, kajti David 'že udobnd- sedi z materjo v topli izbi. Monika privleče svoj kovčeg in brska po njem. Iz večine je notri le nekoristna šara, kakor jo imajo ženske; škatle z milom in take polne gumbov ali trakov, in druge, ki so povsem prazne, pa imajo na pokrovu lepo sliko. Šivanje v košarici, košček ogledala, ki pomeni nesrečo, da, davno je že minilo teh sedem let! Tu je najti razglednice, slike iz mesta, David jih sme vse prelistati. To tukajle je postaja in tule je Monika nekoč stanovala. Tako, misli David. Nič posebnega ni na tej hiši, “Pralnica” je pisano na deski. In potem odkrije drugo sliko, kdo je to, vpraša, ta mož z usnjeno kapo? Oh, reče mati, pusti ga! Ta je tudi stanoval v tej hiši. “Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu/’ V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN OB PETI OBLETNICI SMRTI DRAGE ŽENE IN LJUBEČE MAME 1903-1970 Ivana Staniša Njena blaga duša je poletela v večno srečo dne 5. julija 1970 Tvoja ljubezen do nas je bila močna, in še dan.es v duhu živiš med nami. Če bi ljubezen govorila. Tebe ne krila bi gomila. Tvoji: Mož Frank, otroci, svakinja Jožefa, vnukinje in vnuki. Geneva, Ohio, 10. julija 1975. Mati vzame sliko in jo pogladi čisto rdeča ušesa, in jo položi nazaj v škatlo. Ka- O, vesela je Monika, celo mr-rel mu je ime, ali ti ne ugaja? mra in popeva nekoliko, David Nekoč je hotel, da bi ti kupila sploh ni vedel, da zna mati peti. kučmo. Postavi se pred ogledalo in po- Tako, pravi David, ta je tisti? Pravkar je našel koralno verižico, ali jo češ imeti? vpraša mati. Dobro bi pristajala k rdečim palčnikom, meni in se smehlja, ker se David nenadoma nag- skuša različno, pisano ovratno ruto, trak v lase, o Bog, pravi, jaz, stara kokoš! In zaradi tega se morata oba dolgo smejati. Pozno popoldne pa zazvonijo na cesti kraguljčki, to je zares ne globoko v kovčeg in ker ima j kramarica, ki se ustavi pred Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER __549 East 185 Street, Euclid 531-8187 hišo. Za ves dan prej pride nazaj, saj je tudi do smrti trudna in na pol zmrznjena. Sama, vpraša Monika in gleda po cesti gor in dol. Da, sama, pravi Agata in se ji nasmeje. Koga si menila, da bom pripeljala s sabo? Sploh pa, pustita me naj poprej, da spet oživim! Pozneje počaka David prilike in vpraša kramarico po brusaču. Ali ga torej ni našla? O, da, reče ona. Ali on me ne mara. S tvojo materjo bi se rad poročil, kaj meniš o tem? (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI MALA FARMA NAPRODAJ v Mentor, Ohio 6 akrov in mala hišica, $29,000. GENEVA, OHIO 40 akrov, lepa velika hiša blizu Madison, Ohio. $48,500. Kličite Mrs. Germek, 354-3546 ali po 8. zvečer 352-2440 collect. SMEAD & ZAMES REALTY PAINESVILLE, OHIO (105) House for sale 3 suites, 2% car garage, in good condition. On E. 67 St. Call 391-3833 -(105) V NAJEM 6 sob stanovanje s tremi spalnicami, sprejemna soba, jedilna soba in moderna kuhinja, zdolaj, spredaj. Zadaj zgoraj pa tri sobe v najem. Vse na 6404 Carl A ve. Kličite 391-3320. -(107) ZIDAN ZIDAN ZIDAN Euclid zidan ranč, with rekreacijsko sobo, tri velike spalnice, dve kopalnici, formalna jedilna soba. Priključena garaža. V tridesetih. EUCLID po naročilu narejen zidan bungalow, veliki temelj (foundation), prijazna kuhinja z velikim prostorom za jest. Dve spalnici z prostorom za razšira-nje zgoraj, ploščata rekreacijska soba, 2% garaža, pokrajin lot. V boljšem kot novem položaju. NOVI DOMOVI kvalitetno delani ranči, z priključeno garažo za dva avta. — splits z priključenimi garaži, zidani ali z aluminij am obiti, po tri spalnice, IVz kopalnica. Polna klet. V lepem prostoru od Route 91. UPSON REALTY UMLA 499 E. 2G0 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (105) EIFFELOV STOLP PEREJO? — Tako bi izglodalo, pa so curki vode daleko prenizki in predaleč proč od 984 čevljev visokega Eiffelovega stolpa v francoskem glavnem mestu Parizu. E........................ Naprodaj V Sloveniji v okoli Brežic, naprodaj lepo posestvo z zidano hišo ter zidanim gospodarskim poslopjem. Elektrika in vodovod v hiši. Okolica v mirnem ter svežem zraku ob manjši cesti. Krasna prilika za rojake, ki ljubijo domovino in z lepim dohodkom. Kličite 216-431-2134. -(109) Hiše naprodaj Zidano poslopje na St. Clair blizu Slovenskega doma. Ima 5 stanovanj in prostor za trgovino. Se lahko rabi za več raznih trgovin. Cena zmerna. Veliko poslopje plus ekstra lot, v področju za trgovine, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite za informacije. Izvrstna okolica v Euclidu, v področju za industrijo, veliko poslopje; in. velik lot, blizu nove Euclid Square Mall. STRUMBLY REALTY 27691 Euclid Ave. 289-8100 (105) V najem Oddamo 3-sobno stanovanje zgoraj. Ima peč in hladilnik. Tudi 4-sobno stanovanje spodaj. 1191 E. 60 St. — 881-7122 (106) SVOJEVRSTNA VOŽNJA — V Knott’s Berry’s Farm v Buena Parku v Kaliforniji imajo med drugim tudi zabavno in razburljivo vožnjo po “vijaku”, kot kaže slika. C ar st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA T7.nET.OVAT.-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Kd. 481-2227 MAU OGLASI i l - - -r V najem Blizu E. 200 St. 4Vi zidan bungalow, lepo dvorišče, polna klet in podstrešje. Nič živali. $240 mesečno. 531-6780. IMAMO KUPCE za domove, farme ali prazna! zemlja na akre. Ako rabite hitro kupčijo, pokličite nas 481-9980 820 E. 185 St. KNIFIC REALTY (105) ODDA SE stanovanje pet sob odraslim, v prvovrstnem stanju, na 870 E. 75 St. Kličite 391-8875. -(108) FOR RENT 3 room apartment. Newly decorated and off street parking. Couples only 731-9431 after 5 pm (107) 5 Room Suite Newly redecorated. Off street parking. Couples (adults pre-fered.) Call 731-9431 after 5 pm. (107) Naprodaj Prodam 2 zemljišči, 50 x 123 približno, za takojšajo zidavo za 2-družinsko hišo. 40 x 121 za gradnjo enodružinske hiše. Obe parceli v novi Euclidski okolici na 263 in 262 cesti. Interesirani kličite vsak popoldne od 5. naprej 486-9228. (105) LOT NAPRODAJ v Euclid, Ohio 60 x 180, za hišo. Za plin polaganje, (applied). Kličite po 5. uri, 692-0678 • (104) PARKGROVE od Lake Shore Blvd. hiša naprodaj za dve družine 4-4, garaža za dva avta, velik lot. $22,500. 481-9848 R. S. Realty 531-2666 (105) Iščejo stanovanje Mati in hči želijo 4-sobno stanovanje v najem, 2 spalnici, med E. 185 in E. 260 St. Kličite 531-1539 (106) 2 hiši naprodaj Ena dvodružinska in ena enodružinska, ograja vseokoli, vse prebarvano, se lahko takoj vselite. Kličite 361-0763. (105) Lastnik prodaja Nottingham okolica, 2-družin-ska 5-5, v dobrem stanju, bakrene cevi, nova streha in barvanje, dvojna garaža, porči, ognjišča, blizu transportacije, dobra investicija. $32,800. Kličite 531-6780. (105) Hiša naprodaj Enodružinska, 3 spalne sobe, jedilnica, družinska soba, v okolici sv. Vida. Kličite 361-1734. -(104) Stahovanje v najem 5 sob, v okolici sv. Vidd, za starejše ljudi ali 1 otrok. Kličite 361-1734. -(104) FOR RENT 3 clean rooms and bath; unfurnished; down; no utilities; $50; E. 64 off St. Clair — 261-5572. (104) Help Wanted Male or Femal« Waitress and Dishwasher Wanted Mature Slovenian-English speaking waitress to work in restaurant in Collinwood area. Also mature man or woman needed for dishwashesr jab. Call 486-8236 for further information (105) RABIM mehanika; večinoma za popravljanja tujih avtomobilov, tudi delni čas. Kličite 425-2023. (104) COMPANION For elderly lady plus light housework, 3 or 4' days a week. Call between 7 and 9 pm. 481-0491. I (HD —. 1 : t .5. . i ■ ,.L ------ ■w** Mi smo skupnost mnogih ljudstev, pa smo edini v eni točki. Imeti moramo koristen, vse področje obsegajoči javni tranzitni sistem z voznino, ki jo ljudje zmorejo. Zdaj — ne jutri! Sami Vi morete to doseči1 Nova Regional Transit Authority je bila ustanovljena. Toda ta more začeti poslovati šele, ko bo dobila denar. Denar bo prišel od poviška prodajnega davka za 1%. Vi morate glasovati za to povišanje 22. julija. Ker more odločiti 50% glasov in en glas, more prav Vaš glas odločiti! Kaj boste za to dobili! Zajamčen 24-urni dnevni prevoz s krajevnim ibusom po 25