48, štev.        V Kranju, dne 1, decembra 1906, VII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarsKJ =========
fihaja vitko soboto zvec»r. - Stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za četrt it Ured nI m o in upravniitvo se nahaja na prtitavl gospoda K.Floriana v
leta 1 K. Za druge države slano K 660. Posamezne številke po 10 vin. - Na -Zvezdi*. - UpravnUtvu naj te blagovolijo pollljall naročnini, reklamacije,
naroche brez istodobne vposlljalve naročnine se ne oilra. - Za oznanila ee || oznanila, sploh m upravne zadeve, uredniHvu pa dopisi in novica. - Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., (e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. noj se izvolijo fraokJrati. - Rokopisi it ne vračajo.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik11.
O kmetskih potrebah.
Na shodu narodno - napredno stranke v Ljubljani je govoril posestnikov sin Jožef Jenko ml. z Zgornjih Urnikov o kmetskih potrebah. Govoril jo približno takole:
Dovolilo, da v imenu kmetskoga stanu spregovorim nekatero besede. Narodno-napredna stranka je imeln dosedaj na programu kmečke zahteve, za katere se pa ni potegovala. Ce hočete na krni tih -pridobiti tal in kmetsko ljudstvo potegniti za seboj, treba da tudi nn kmetih organizirate in istih želje in zahteve izvršujete. Lepo število zahtev je ob-ljubljenih na programu za kmete. Treba je pa, da se ustanovi samostojna kmetska organizacija, kakor jo imajo nasprotniki, Treba ram je kmetom zadružništva. Do* sedaj ga je stranka pobijala in to je bila njena glavna krivda, oziroma tudi krivda kmetov, ker niso zahtevali, da naj znnje zastavi svoje sile. Če hoče torej narodno*napredna stranka pridobiti na kmetih tlu, je tremi gospodarske organizacije, kakor jo imajo nasprotniki. Nasprotniki so to organizacijo znali porabiti in so za seboj potegnili ljudstvo; to velja posebno glede duhovščine. Priporočam stanovsko organizacijo in zadružništvo.
Prišle bi v pošlev kreditne zadruge in proizvajalne zadruge; o konsumnili drudtvih pa ne govorim; to Imajo trgovci
96.
Prva stvar je denar in mi moramo dobiti posojilnic ali hranilnic, naj si bodo že rajfajznovke ali pa kakega drugega sistema, kajti nasprotniki se imajo zahvaliti samo svojim posojilnicam, da derd ljudje k njim. Nasprotnikov ljudje so kupljeni. Kaplan ali župnik rečeta: Ti si dolžan, *t(*l to, podpisi to, fine, potem pa plačaj! Zato priporočam pred vsem, da v krnjih, kjer le nI posojilnic, naj strankino vodstvo dela nn ' da se ustanove In da pridejo pridni lju..- »bor. Ce pa je k jo nasprotna posojilnica, potem pa se naj ustanovi tam konkurenčna, posojilnica. Od začetka bodo sicer težave, toda treba je neustrašenih ljudi, ki se bodo pa že dobili. Jaz priporočam za vsak krnj posojilnico, kjer je pa že nasprotna, tam pa konkurenčno! Nasprotniki so jih ustanovili v politične namene, da žanjejo pri njih politične uspehe. '
Druga stvar so produktivne zadruge, ki se dele v več vrBt:
a) Mlekarske zadruge; več jih že imamo, Ustanovili so jih naprednjak! in v tem oziru pokazali klerikalcem pot. Mlekarna se že izplača, ako ima zagotovljenih 400 do 500 litrov mleka.
b) Vinske zadruge za vinorodne kraje.
c) žilne zadruge za žito, ki se posebno priporočajo za kraje, ležeče daleč proč od prometnih prog. Dobrota bi bila ta, di bi ne bilo vsakemu posamezniku treba voziti daleč na trg,
č) Ker vsled izseljavanja primanjkuje delavcev, so priporočljive strojne zadruge za skupno naročanje, strojev.
d) Zadružne klavnice bi posebno dobro služile v jesenskem času, ko je dosti pitanih prašičev treba poklati. Tedaj bi se klali v skupnih klavnicah in naprej pošiljali. Le poglejtro drugam! V Danski državi so ustanovili prvo zadružno klavnico in 13 let po ustanovitvi prve, to je leta 1900 jih je bilo že 26 s 53.000 Člani, ki so dobili za meso 30,000.000 gld., dočim prejšnja leta samo 16 do 20,000.000 gld. Tudi pri nas bi to gotovo bilo dobro. Pri nas na Gorenjskem ni razen par klerikalnih meSetarjev, ki spravljajo meso na Koroško, nobenega kupca.
e) Sadjarske zadruge.
f) Za živinorejsko zadruge bi se bilo posebno treba zastaviti. Konjerejci po Gorenjskem n. pr. gojijo pinegavsko pleme. Pridejo koroški in tirolski prekupci in pokupijo žrebeta in dajo po 5 do 10 gld. več zanj, kakor domačini. Seveda dobijo doma na Koroškem in Tirolskem podpore, zato prodado Crez štiri leta konje državi, katera pošilja konje zopet na Kranjsko in zahteva za vsakega posameznika po več tisoč kroni
<Rimskem Katoliku* so dosti temeljiti dokazi za to. Mahnič in njegovi privrženci so smatrali Gregorčiča za nedostojnega duhovnika in naravnost za odpadnika. Nobene krasote niso našli v njegovih pesmih, a vso besede so prebrskali po njih tendenci in spomniti se je treba le, kako so ga mrcvarili po klerikalnem časopisju zaradi pesmi, kakor (Človeka nikar*, »Velikonočna* i. t. d. In res je ostudno, če ga danes hvalijo in za svojega proglašajo tisti klerikalci, ki so mu najbolj ogrenili življenje. Zaradi njihove gonje je moral prezgodaj v pokoj, zaradi njihove intolerance je prezgodaj Utihnilo njegovo petje. V gin-Ijivo krasni pesmi «Ujetega ptiča tožba- jim je še zapel:
t A enega mi vzeli niste, In mi no vzamete nikdar; To pesmi so srebrno čiste, To je glasov nebeSkt dar.»
Ali mračnjaški fanatizem nI imel miru, dokler ni tudi ta nebeški dar utihnil; kajti vso, kar je
PObLISTEK.
t Simon Gregorčič.
V soboto, dne 24. novembra dopoldan je umrl v Gorici eden največjih slovenskih pesnikov, lirični prvak Simon Gregorčič, Smrt Je prerezala nit težkega, trpljenja polnega življenja, čegar bridkosti je izkusil Simon Gregorčič do dna, Največja nesreča njegove usode je bila njrgov poklic. Gregorčič je bil duhovnik katoliške cerkve, a njegov značaj, ki bi ga bil naredil neskončno sposobnega za duhovnika prve Kristusove cerkve, ni bil čisto nič primeren za popa, kakršnega zahteva sedanja hierarhija in njena prva naloga, klerikalna politika. Gregorčič je bil nedvomno veren kristjan. Morda ni zalezla v njegovo glavo nikoli najmanjša heretična misel. Ali smatral je krščanstvo idealno;
vera mu je bila izliv notranjega življenja, njeno glavno zahtevo pa je videl v ljubezni, v neskončni ljubezni, s katero se ne ujemajo strastni posvetni boji, v katere sili sedanja cerkev svoje služabnike. Bil je veren vse svoje življenje, ali njegova duša ni dovolila, da bi se vera postavljala svobodi v okom. In na svetu je imela biti vera po njegovih nazorih tolažnica potlačenih, zaničevanih, izkoriščanih; njegovo krščanstvo je bilo vseskozi demokratično in ni moglo priti v soglasje s hierarhičnim zi s te mom. To so bolj slutili kakor razumeli fanatiki sočasnega katolicizma in le onemoglosti klerikalizma se je imel Simon Gregorčič zahvaliti, da ni že davno prej končalo njegovo Življenje; kajti ako bi bila imela rimska cerkev Se tisto moč, kakor v pretočenih stoletjih, je skoraj gotovo, da bi bila zadela tudi Simona Gregorčiča tista usoda, kateri je bil Giordamo Bruno žrtev. Strupeni napadi na naSega pesnika v bivšem
Da bo zadrutniStvo uspevalo, je treba trdne, odločne volje in poštenih ljudi ter vstrajnega dela. Eno ali dve leti seveda ne bo dobička, potem pa mora iti.
Kmetski stan je za enkrat izročen duhovščini, samo tej rad verjame. Drugim obljubam nerad sledi, razen če se mu sigurno zagotovi: Ravno tukaj bo« dobil denar, potem pa verjame! Pri vsaki organizaciji pa mora biti nekaj politike zraven; brez politike ni sploh nič. Za zadružništvo se mora nadalje vzbujati zanimanje po časopisih! Zlasti pa naj bi se vpeljal kmetijski pouk na učiteljiščih; saj pridejo učitelji najbolj v dotiko z ljudstvom po deželi, kjer ga lahko poučujejo. Nadalje naj zastopniki skrbe, da morajo javni zastopi, dežela in država votirali podpore kmetskemu stanu in njegovi organizaciji. Pisati mora za zadružništvo tudi časopisje, in sicer mora pisati poljudno, za male ljudi vabljivo, ker s poukom moramo začeti pri otrocih. Starec kima samo, dokler se mu prav daje, sicer je pa popolnoma nedostopen za pouk. Poučiti je treba mladino, potem bomo pa drugače zapeli po deželi! (Burni (Živio* klici.)
Potem pa Se nekaj! Narodno-napredna stranka bo pridobila mnogo, ako se poteguje za zavarovanje kmetskih delavcev za starost in onemoglost. Le poglejmo: sedaj nas je okrog 350 000 kmetskega stanu, na to Število odpade gotovo precej hlapcev in delavcev, katere bi stranka gotovo pridobila zase, ako jim izposluje zavarovanje za starost in onemoglost, kar pomeni vzpričo enaki in sploSni volilni pravici, kjer bo Stel delavčev glas toliko kakor posestnikov, že veliko. («2ivio»-klici.)
Da bi bil mir!
Nnpisal Josip tilehla.*
Pri nas na Moravskem se je dogodilo te dni to-le: C. kr. okrajni glavar je poklica
* Objavljamo v slovenskem provodu la članek, pisan in vzel iz moravsko-čeških razmer zato, ker jako prilega našim domačim slovcnsko-kranjsklm razmeram. Na Moravskem, v čeških krajih, razteza klerikalizem svojo peruti iiai tako kot na Kranjskem. Klerikalna
spisal Gregorčič izza tistega duševnega ubojstva, je takorekoč neznatno in za njegovo pesniško veljavo irrelevantno. Ako se ne bi bila postavila Gregorčiču klerikalna intoleranca kakor gora na pot življenja, bi bilo njegovo pero nedvomno ustvarilo se krasna, velika dela, Protikulturni značaj klerikalizma se je pokazal nad Gregorčičem, in kar je tukaj zatr, je vzel celemu narodu. N, v m. p, I     R. P.
Prijatelja.
Spisal Samko Cvetkov. Dalje.
Robert je prenehal.
«Kako misliš, Robert?*
• Kako mislim? ... Hm! Polasti se ga želja, da bi rad okusil tisto lepo obetano deželo. Pusti vse: dom, domače, mogočo ceo veselo ljubico in odide za solncem. Ali komaj je stopil Črez prag domače hiše, ni se še otresel prahu domače vasi, zagleda veliko nesnago pred seboj, veliko prevaro in solnce pade v morje, da ne vstane v njogovem času več izza gora. Edino resnično ljubezen najde samo doma in nikoli nikjer drugje.*
•Zakaj naglašaš samo doma?*
učitelja k sebi in mu je -prijateljsko, z uljudnim naglasom*, ali odločno sporočil: «Ne morem pomagati — ali nujno je potreba, da prenehate s svojim javnim delovanjem ter da nič več ndse ne obračate pozornosti ne z besedo, ne s pisanjem, ne v javnosti in ne v Soli. Vem in sem prepričan, da ste reden učitelj, zelo vesten, da se obnašate tudi izven šole vzorno, gospid okrajni šolski nadzornik poroča o vas le pohalno, ali to vse vam nič ne pomaga. G. kr. deželni šolski svet vas prestavi, ako ne prestanejo prihajati tožbe na vas, katerih je tuli vsak dan več.*
Ali živimo res v pravni državi ? Ali smo v XX. stoletju? Ali razumete, kaj se godi, ko zveste take reči, in ko šele po dolgem razmišljanju porazumete, zakaj se z učiteljem tako ravna. Gre se za volitve, in gre se za to, da bi bil v volilnem okraju, kjer deluje učitelj, izvoljen klerikalni kandidat, in ker ta kandidat ni eden izmed sedmih grških modrijanov, potrebuje zato izdatne pomoči. Naš učitelj pozna gosp. kandidata, pozna njegovo državljansko in intelektualno zmožnost za poslanski urad, in zato — se uradi uljudno nadlegujejo, da se tega učitelja prestavi drugam ter mesto njega postavi za kandidata boljšo in ugodnejšo osebo, (n nadlegujejo se tako vstrajno, da to že urade omrzi ter da končno radi ohranitve ljubega miru ugodć pritožnikom.
Po tem novem razlaganju stare šolske jrakse so šolski uradi zato tu, da se brigajo za božji mir, namreč za to. da bi vladal mir m trajna sloga led učitelji m in ostalim občinstvom, le da t>e pod tem «ostalim občinstvom* razume edino le častita katoliška duhovščina in pod njeno komando stoječe ljudstvo.
Živite v miru s sosedom, ki v miru živeti ne sme, ki ima predpisano, da se mora bojevati z vami. Imeti mir ter slogo s častito katoliško duhovšino in njenim katoliškim Iju 1-
slranka ima ubogo, kulturno zanemarjeno čeSko-moravsku ljudstvo prav luko pod komando kot naše kranjsko. Članek jo piav poučen v vsakem oziru in zasluti vso pozornost. Na Moravskem se pravkar vrse volitve v defelni zbor. Op ured.
(Zato, da bi se izpametoval tuli ti in ne bi vedno trdno in nepremišljeno zaupal v ljubezen tiste Ane, Anice, Ančice...»
• Kaj hočeš? Tudi Bog se rad malo po-veseli in z nami zaljubljenci ima gotovo posebno veselje.*
• No, Heine je nekje rekel, da je Bog zelo šaljiv in mogoče si je vas zaljubljence izbral za predmet svojih šal.*
<Mogoče!»
Robert jo zopet čital, Marko pa je pisa in tako je nastala v sobi tišina ... Padla je noč na zemljo in v sobi jo postalo temno.
»Povej mi, Marko, kaj pravzaprav misliš o najinem življenju?*
(Robert, ne mislim ničesar, ali zdi se mi, da posebno dosti ni vredno.*
(Tudi jaz časih mislil tako, ».daj pa vem, da ni vredno, da bi ga vrgla skozi vrata. Će takole pomisliš, da nimava pod milim Bogom ničesar, kar bi nama moglo služili v veselje, moraš mi pritrditi, da bi bilo umreti še najbolje.*
(Hm ... Ravno umreti ne!» (Kaj pa?>
stvom, znači: postati klerikalni stranka r. Ako danes kdo pripada k drugi politični stranki, in ako ni dovolj močan, da si zavaruje in pridobi mir, ne bo ga imel nikoli! [n zlasti ne učitelj, ko duhovniki vedo, kako je zanje uglajena pot k šolskim uradom in (o tem uradom tako na srcu leži — da bi jil sveti mir!...
Čudno je res, kak > rad in kako uljudno priskakujejo uradi na pomoč duhovniku in kako nervozno uiti o napravljajo mir ter ravnotežje, ako si Jjhovnik v fari pomaže čast in ime, in ako si učitelj s Častnim ravnanjem pridobi zaupanje in vpliv, in ako duhovnikovo Sčuvanje preneha vplivati nn občinstvo. Zadosti je le, da se nekoliko dvomljivih individuov podpiše na pritožbo — in uradi se /,•• pobrigajo, (da bi bil miri*
Kam celo sega uljudnost in skrb za mir, o tem je pač jasna priča gori označeni slučaj...
Živeti z duhovščino v miru in ne žaliti čutenja ljudi, ki so sfanatizirani z duhov-niškim ščuvanjem proti vedi, izobrazbi, napredku — in ki o vsem tem nimajo lastnega pojmovanja, ki znajo sami komaj brali ter ki skoraj nikoli ne bero ter vsled duhovniškega vpliva ostajajo v nevednosti 1 Kdor hi hotel temu zadostiti, bi moral postati stari konkordatni učitelj! Berite katerikoli s1 rogo znanstveni časopis, berite (Čas* (glasilo stranke realistov na Češkem), berite (Pravo liilu» (glasilo socialno-demokratične stranke na Češkem) — že s tem žalite na vse protege čutenje katoliških ljudi! Dokazujejo takoj, da vam katoliški starši ne morejo zaupati svojih otrok!
Na neki okrajni učiteljski konferenci je nedavno grmel katehet: (Šolski uradi bi ne smeli trpeli v šolskem uradu onega, ki bere •Čas*, (Našo Dobo* in podobno proti kat )-iške časopise, kajti taksni ljudje niso sposobni za učitlje katoliških otrok f*
In s takimi ljudmi živite potem v miru I Živeti v miru ž njimi, pomeni veddma grešiti proti svoji nalogi, proti svojim dolžnostim. Mi n j bomo pionirji izobrazbe, in zato nam
(Prenoviti se in živeti dalje.*. (Prenovi se, če se imaš s čiml Saj vidiš, da sem zapuščen, kot cvet na travniku, ki ga slučajno ni zadela kosa ... Jurjovec je živel tako, kot zdaj midva, ko pa je videl, da ne more dalje, imel je pogum in je skočil v morje. Nekdaj se mi je zdelo ponoči, ko tebe ni bilo tu, da stoji tamle za vrati in me vabi. Vesel je bil njegov obrat in mikalo me je stopiti za njim.*
(In kaj si mislil storiti?* (Mislil sem se obesiti za tole omaro i knjigami na pas... O, to bi gledala gospodinja zjutraj 1 Visel bi na pasu in bi mogoče zijal, gospodinja pa bi se prestrašila in bi klicala na pomoč: „Pomagajte, ljudje božji, pomagajte! Robert seje obesil, siromak Roberti V sobi visi na pasu, ki ga je bil privezal za omaro.'' Tako bi kričala gospodinja.*
Marko se je čudil. — »Fant, ti si strašno lahkomiseln! Kaj pa potem, ko bi se obesil?* dn zdaj sem prepričan, da nisem lahkomiseln ... Kaj pa potem ?... Tako sem pomislil tudi jaz, prvikrat v svojem življenju, da sem pomislil naprej. Zaprosil sem Jur-jevca, naj gre. In šel je ...»
ni mogoče živeti v miru z ljudmi, ki so pionirji teme in največje gluposti.
In vedno toliko skrbi za čutila vernega katoliškega ljudstva'!? Zakaj se pa tudi ne skrbi, da bi se ne žalila čutila izobraženega človeka? Ali'imajo le nevedni in nezavedni katoliški starši pravico do svojih otrok? Ali te pravice izobraženi človik nima?
Prigodilo se je, da je malo šestletno dete takoj drugi, Irttji dan prišlo iz šole domov na srni t prestrašeno, ker je videlo — kar mu je bilo do*l«j tujo in za nemožn > smatrano — v šoli besneti sirovega človeka, ki je v prvi uri svojega »verskega pouka* klefutal otročičke, ki niso znali brez napak dt kla mirni i desetero božjih zapovedi! In to ne sme žaliti? V takih slučajih se šolskim uradom prav nič ne mudi, da bi pomaguli; pomoći pri okiajni sodniji tudi radi različnih, skoro neizpolnilnih pogojev skoro ne pričakate.
Kadar nevedni Človek v urah veronauka na gimnaziju kriči proti poganski umttnosti ter dokazuje, da takšne umetnosti ni, da je vse le hudičevo delo, peklensko varanje, kar se naziva grška, niska in arabska umetnost — o, radi tega izobraženi Človek no sme razžaljen biti, kajti gosp. katehet govori in gori oziraje ?e na svoja pravilna in prava čutila katoliška; in vaša dolžnost je s temi Čutili v skladu imeti svoja Čutila.
Katehet govori z vso gorečnostjo proti sežiganju mrliče v, svoja izvajanja podpira z znanstvenimi dokazi: s sežiganjem zastruplja se vzduh, v zrak prihajajo silni strupi in med njimi so vapuenčeve pare nrojačje: — o, to ne sme vas razžaliti!
Katehet dokazuje vašemu otroku, da je Bog obtodil vse one ljudi, ki niso v edino-zveličavni riuisko-kotoliški cerkvi, ali pa se njenih naukov ne drže, v večne muke grozo-štnšncga pekla ter da bi tako ljudi smeli sežgali že žive, oziroma jim privezali mlinske kamne na vrat in jih vreči v globoko vodo; katehet uči, da je cerkev ravnala pravično in vršila le svojo dolžnost, ko je neverce seži-gala na gromadah; katehet govori le izsvo-
Pozna ura je bih tedaj, ko sta se vrnila Marko in Robert domov. Sla sta na izprehod in sta se vrnila kasno. Ugajali so jima tihi večeri in samotne noči: to so taki časi, ko se človtk lahko skrije pred ljudi in živi sam zdse svoje čudno življenje. Ob takem času lahko govori sam seboj in dobro mu je v duši kot redkokdaj. Govori sam seboj in nihče ga ne moti in tako lahko spozna svojo dušo do dna. In v svoji duši najde vsakdo novosti in zanimivosti. Tako raziskovanje je zanimivo in vsakdo se rad pomudi pri takem razmotri-vanju; sanjači so vedno zamišljeni, ker iz njih duš vstajajo vedno nove slike, zanimive in lepe... Robert je bil velik sanjač in zato je videl vedno vse mogoče stvari, ki niso bile nikoli, niso in ne bodo nikoli. Sam je bil najraje in hodil je po sobi gorindol po dve uri, po cel dan in je sanjal, sanjal o bogvečem in bogvekakem. Zato se je zde zapuščen sam sebi in je bil nezadovoljen sam seboj do konca ... Marko mu jo bil veren drug in zato sta lahko izhajala drug z drugim. Ena duša je bila v njima in ena misel je kraljevala v njiju srcib. Sanjača oba, sanjača tu, sanjača tam ... Daljo prlb.
jega katoliškega čutenja, on uči vaše otroke o bogu — vaša dolžnost pa je biti miren in lih!
Katehet pripovoduje vašemu otroku, da se je v minulem mesecu v Lisabonu narodilo d le, ki je ime'o 5 glav in 10 rok. Na vsakem čelu je imelo zvtzdo, v vsaki zvezdi podobo. Teh podob je bilo pet: podoba boga očeta, bega sina, boga svetega duha, Device Mariji' in svetrga očeta papeža; v vsaki roki pa je imelo tablico z eno božjo zapovedjo. — Bog nebeški namreč ljubi človeka, noče, da bi bil na veke pogubljen in zalo od časa do časa provzroči tak čudež, da bi ljudstvo opomnil na njegove dolžnosti k Bogu in sveti cerkvi.
Sedemletni otrok pride iz šole ter pripoveduje materi, da je gospod katehet učil v šoli, kaj je prešeštovanje in kako človek pre-šeštovanje zakrivi — in to ni pohujšanje!
Bil sem pri pridigi, pri kateri je župnik pripovedoval, kako veliko moč ima Devica Marija, kako velika in uspešna je njena pomoč. Navajal je nekoliko slučajev, s katerimi je dokazoval, kako zelo pomaga Devica Ma rija vsakemu, kdor k nji goreče moli. Vam so gotovo znani že taki slučaji, saj ste jih sami slišali. Ta-le vam je pa še gotovo neznan: «Ko se je kralj ogrski, Ludovik XIII. I. 1663. pripravljal na veliko bitko proti Turkom, ki to imeli desetkrat večjo armado, molil je goreče k Devici Mariji; Devica Marija je njegovo molitev uslišala in z njeno pomočjo je zmagal kralj Ludovik XIII. turško vojsko in jo popolnoma uničil.*
Tako pridigo so morali poslušati učenci meščanske šole, in učitelji so bili dolžn enako poslušati ter — molčati I In to ni pohujšanje!
Zapadne države se goreče trudijo, da zboljšajo šolstvo. Nemčija si izposojuje ameriške profesorje, Anglija pošilja šolske ekspedicije v Ameriko — naši uradi pa so prav goreče trudijo, da bi mirno mogli vršiti svoje delo činitelji, ki so že tolikokrat Avstrijo priveli do gospodarskega poloma, ki so zakrivili upadek politične moči ter gospodarske sile avstrijske od bitke pri IMi gori dn naših dni, ko se cele pokrajine odljudujejo ter ko zdravo in močno ljudstvo v velikih množicah beži v Ameriko.
Naši uradi ne garantirajo miru učitelju, da bi mogel dobro vršiti svoje izobraževalno delo, ali garantirajo za mir brezobzirnim sovražnikom izobrazbe v obče!
Zapadne države so prišle k prepričanju, da ne gre danes več bojevati z vojskami za vojaško nadvlado nad svetom, ampak z dobrimi šolami za gospodarsko nadvlado; zapadne države se tudi prav goreče za ta boj pripravljajo in svoje šolstvo z vsemi silami boljšajo. Tako dilajo zapadne države. Avstrija pa hoče imeti mir za pionirje obratne ameril Po tN-pr.»
Dopisi.
Z GimeljnOT. V Gameljnah se je osnovala dne 9. t. m. za vasi Gomje, Srednje m Dolenje Gameljne ter Rašico kmetijska podružnica, ki šteje že 40 članov. Odbor se je sestavil sledeče: načelnik: Fran Lavtižer, nadučitelj in posestnik v Smartnem pod Šmarno goro; podnačtlnik in tajnik: Fran Juvan, posestnik, trgovec in lastnik valjčnega mlina v
Srednjih Gameljnah; blagajnik: Fran Sirnik, posestnik v Gornjih Gameljnah; odborniki: frtn Snoj, Gregor Jerns, Alojzij Aleš, posestniki iz Dolenjih Gamelj; Anton Žagar. Fran Traven, posestnika iz Srednjih Gamelj; Janez Ložar, posestnik iz Gornjih Gamelj in Anton Sirnik, posestnik z Rašice. — Za podružnico je splošno in jako Živahno zanimanje, zato je unali, da bo prav uspešno in plodonosno delovala. NaroČila si je že najpotrebneje stroje, tateri so za naše kmetovalce, — ki delavce n posle tudi proti dobri plači prav težko dobe, ter vse, kar «leze in gre*, hodi na delo v Ljubljano — tem večjega pomena in neprecenljive koristi, Kmetijska družba v Ljubljani naj bi to upoštevala in podružnico kar mogoče podpirala.
Ii Rakovnika prt Modvodah. Pri nas
imamo v vasi slavnega moža, ki se je izučil rokodelstva na šivanko, a se peča z vsemi drugimi stvarmi. Sam pravi, da je Žlobudra. Na tabli ima zapisano, da je krojač. Ponoči je postavljen z t policaja ter vse noči kolovrati okrog. Ker ima v preškl posojilnici kredit, kupil si je konja in <bagerl>. Tedaj je tudi iljakar. Vozi pa samo klerikalce in v prvi vrsti kaplana Brajca. Ker je njegov voz precej podoben Elijevemu vozu, so mu pridejali še naslov: Nebeški iljakar. In res, odkar ima Žlobudra konja, se klerikalci bolj moško drže, češ, sedaj imamo pa tudi mi svojega fljakarja. Privoščimo jim to veselje!
Radovljiške novice.
— Vodovod. Od deželne vlade je prišlo uradno obvestilo, da se je poljedelsko ministrstvo zavezalo dati 40 odstotkov državne podpore, t. j. 66.000 kron. Dela razpiše v sporazumu s poljedelskim ministrstvom In prizadetimi občinami Radovljica, Lesce in Begunje deželni odbor kranjski, ki bo tudi po svojih inženirjih nadzoroval gradbo.
— Imenovanje. C. kr. gozdni praktikant in vodja tukajšnjega gozdnega nadzorstva, gospod Anton Šivic, jo imenovan gozdnim komisarjem na svojem dosedanjem mestu.
— Predavanje, ki seje vršilo preteklo soboto, je privabilo precej občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika g. Šege, ki je s prav živo besedo govoril o «otrokovi duši*, kazal njen razvoj in vmes vpletel kot priznan pedagog razna navodila, kako naj roditelji pospešujejo ta razvoj. Želeti bi bilo, da bi se bilo udeležilo predavanja več mater, katerim je bilo predavanje še posebno namenjeno.
— Prihodnja občinska seja bo v torek. Na dnevnem redu je tudi proračun za leto 1907.
Jeseniške novice.
— Občinski proračun za leto 1907 leži razpoložen v občinski pisarni. Vsakdo si ga lahko ogleda v navadnih uradnih urah,
— Prvo podporno delavsko društvo je imeta v nedeljo, 25. novembra svojo veselico pri <Jelenu> na Savi. Veselica je bila nenavadno mnogobrojno obiskana, kar je pač očividen dokaz, da veje v zadnjem času med delavstvom nov duh in da vspejo tudi stvari, ki se ne vrše pod pokroviteljstvom črnega klerikalnega (Strokovnega društva*, kakor je bila doslej navada. Društvu želimo kar največ uspeha v korist svobodomiselnemu delavstvu. Voditelje društva pa svarimo že sedaj pred vsako stiko s tovarniškim uslužbencem Pongratzem. 6e se bo mešal v to društvo, bomo jasneje govorili. Torej pozor in čvrsto naprej I
— (Naša Moč,* znani klerikalni listič za po neumne vanje delavstva, je agitiral in pisal proti veselici delavskega podpornega društva. To je pač najboljši dokaz, da je društvo na pravem potu, ker ga po listih napadajo junaki (Strokovnega društva* iz vrste Gebuljev, Glavičev in Krivcev.
— Ločitev cerkve od države. To je pa zopet nekaj za nase klerikalne bisa-garje. Sobotni (Slovenec* naznanja Jeseničanom s strašnim javkanjem, da je jeseniški župan član izvršcvalnoga odbora narodno-napredne stranke, ki ima v svojem strankinem programu tu li točko, ki zahteva ločitev cerkve od države. Kaj pa je to tako strašnega, Jeseničani!? Danes je država prava dekla tako-imenovane katoliške crkve. Največ državnih davkov se porabi za vzdrževanje cerkva in duhovščine, kateri stan je pač jako lep in vzvišen stan, toda danes, ko je večina naših duhovnikov predaleč zašla na politično polje, ne moremo mirno prenašati, da bi nam zlezli na ramo. Večina duhovnikov — za vzgled nam služijo Jesenice — porabi svoj štirin-dvajselurni Čas za hujskanje prebivalstva, ker drugega potrebnega opravila pač nimajo na svetu. In ti mostno plačani ljudje hočejo potem komandirali celo državo m dobiti vso oblast v roke, da bi še lažje molzli uboge davkoplačevalce in polnili svoje žepe. Kdor stoji na stališču ločitve cerkve od države, pa pravi: Kdor rabi cerkev in duhovnika, tisti naj ga tudi plača. Veliko je namreč ljudi, ki lahko srečno in zadovoljno žive brez cerkvene nadvlade, a motajo vendar izdajati za to tisočake. Na Francoskem je ravnokar izšla postava, ki je odpustila vso duhovščino iz državno službe ter jo kol tako tudi več ne plačuje iz državne blagajne, Državljanom je dano na prosto voljo, če si hočejo sami vzdr-zavali drago duhovščino na svoje stroške. Pri nas bo steklo seveda še veliko vode v morje, predno se bo to zgodilo, ker imamo v državi še preveč zabitih ljudi, ob katerih neumnosti se masti hujšajoča duhovščina. Prišlo pa bo enkrat gotovo, kakor gotovo črez slo let ne bo duha ne sluha o Zabukovčevih kosteh.
— Zakaj država podpira duhov sčino? Kolikor neumnejše je ljudstvo i državi, tem lažje se ga odira in gospodari ž njim.. Državne oblasti grtdo duhovščini povsod na roko ter jo podpirajo vedno in povsod. Zakaj? Duhovnik tolaži ljudstvo z boljšo bodočnostjo na «onem svetu* in mu vedno vbija v glavo slepo pokorščino. No, kmet in delavec mu navadno verjameta ter pričakujeta veseltjših dni na drugem svetu, duhovščina in ž njo zvezana državna oblast 6e pa smejala radovoljno v pest, ker si na ta način drug drugemu olajšujeta prijetno in udobno Življenje, prepuščajoč nepoznato nebeško veselje zabitemu kmelu in delavcu.
— Slovensko kmetsku društvo. V kratkem se skliče na Jesenicah shod kmetovalcev in hišnih posestnikov v svrho usta novitve slovenskega kmetskoga društva za občine Jesenice, Dovje in KorošKaBela. Namen društva je: Zasledovati stanovsko interese slovenskih kmetov ter jih organizirati za poli tične nastope v svrho njih stanovske osamo svojitve. Upamo, da so vabljeni tega shoda polnoštevilno udeleže. Pretočeno nedeljo ni bilo shoda, kakor laže <Slovenec». Shod je bil res nameravan, a jc bilo prepozno raz deliti vabila, ker bi se bil shod vršil po § 2 v&led česar bi imeli le vabljeni vstop. Zabu-kovec naj bo prepričan, da se bo zadeva povoljno izvršila in če še toliko kokodajsa po »Slovencu*.
Novice z Dovjega in Mojstrane.
— Po volitvah. Nemčurska stranka izbruha sedaj svoj srd nad tistimi volilci, ka teri so ji — izprevidivši, kam pelje njena po litika — pri zadnji volitvi pokazali hrbet in volili kandidate čiste slovenske stranke. Kar ti ljudje počenjajo, jc naravnost ostudno in vsega obžalovanja vredno, ter kaže le njih pohlepnost in vladeželjnost. Mi jim le pravimo: «Le rijte še naprej v zagaženo blato, da ne pridete več iz njega; to doživete jgotovo čez tri leta!*
f — V naslednjem hočemo omeniti nekoliko podlosti, katere počenjajo ti
zvesti pristaši tukajšnje nemške tovarne, Odpoveduje so sosedščina, botrinst.va, pišejo se brezimna škandalozna pisma i. t. d   Na vsa taka in podobna počenjanja le odgovarjamo: Sram Vas bodi, narodni odpadniki 1* Ti modrijani so sedaj začeli ru»ati proti našemu novoizvoljenemu županu ter ga ovadili radi lekega dejstva, o katerem smo popohoma prepričani, da ga on m nikdar storil. Obžilo-vanja vredna je le tista oseba, katera jim je tu Šla na limanice, in bode nazadnje obtičala blatu Smelo trdimo, da je bila ista k temu od naših političnih in narodnih nasprotnikov zapeljana, to tembolj, ker ima proti ovadenemu še neko staro jezo ter upamo, da se >ode konečno tudi dognalo, odkod to izvira. Caj pa, ko bi mi začeli proti Vam z enakimi ali vsaj podobnimi ovadbami? Imamo jih na izpolago! Ali Vas je kaj sram tega Vašega novega Čina? Že pred volitvijo ste skrivoma sklenili, da se boste proti gosp. Ptzdirniku maščevali, ako ne bode trobil v vaš rog! 'oznamo dobro Vašo nakano, suj namen je prozoren: «Enega nasprotnega odbornika spravimo v prehkavo, pokličemo k volitvi namestnika, kateri je naš pristaš, in zmaga je naša I* Mi pa pravimo, da tako ne bode šlo n dokler ni ta stvar rešena, ne budemo naprej volili. Ste razumeli, graditelji nemškega mostu?
— Sedaj pa nekoliko v naših na-sprotnikih-agilatorjih. Glavni voditelj in agitator naše nasprotne-nemčurske-stranke je bil tukajšnji tovarniški uradnik Nemec Winzig in zasluži vso priznanje od njegove stranke —osobito pa o 1 tovarniškega vodstva, za katero in v korist nemštva se je on tako pehal. Ni se bal no slabega vremena, ne težavnih potov, ne zamude dnevnega in nočnega časa, da bi izpeljal svojo vlogo kolikor mogoče častno. Da ni dos gtl, kar si je želel, izvira pač iz lega, da jc ljudstvo začelo po stajali zavedno in se ne da več voditi od Nemcev, izprevidevši, kam to pelje v gospo darskem in narodnem oziru. Upamo, da bode v prihodnje opustil taka nepotrebna pehanja, videč, da so zaman. Ker se mu gotovo pri piti že pri prvi volitvi, da ostane s svojimi pristaši popolnoma na cedilu. Vedno zvesta sta mu stala na strani in točno izpolnjevala njegova navodila poštarja iz Mojstrane in Dovjega, osobito prvi — gospod Prettner, reci »Pretnar*, kateri je glavni steber lukajš njega nemčurstva; le-ta se nam je naravnost smilil, kako se je pehal in trudil, da bi do segel popolno zmago tovarniške nemčurske stranke in bali smo se, da bode mož, kateri je bolj slabotne narave, obolel radi proobil nega napora in le veseli nas, da se to ni uresničilo. Priznati moramo, da je imel pri tem neutrudnem delu še precejšen uspeh, in je pridobil marsikaterega volilca za svojo stranko. Raditega je pa tudi dolžnost nje gove stranke, da mu i zrečo primerno pri znanje. Njegov stanovski kolega z Dovjega pa žalibog ni dosegel zažiljenega uspeha; dasi-ravno je kočija drdrala na dan volitve na vse strani, prihajala je le prazna nazaj, kajti vo lilci so rajši šli po svojih krepkih nogeb na volišče in oddali glasove zavednim narodnim kandidatom, nego bi se lepo v kočiji peljali zraven se pa osramotili z tiarodnim grehom
— O nadaljnih agitatorjih izpre govorimo prihodnjič, osobito o onem, kateri se je štel nekdaj med najpristnejše in naj strastnejše narodne Slovence, a je sedaj pravi renegat. O njegovem narodnjaštvu pričal bode najboljše neki nam znani pogovor na železniškem potovanju, kateri sledi.
— Pretečeno nedeljo priroma je k nam gosp Pongrac s Save. Ker je on na Jesenicah občinski svetovalec — torej velika glava — prišel je najbrž na Dovje, da se posvetuje z našo nemčursko stranko in dd — kot izkušen polilikar — primerna na vodila v nadaljnih ukrepih.
— Z Mojstrane se nam piše: Kakor se čuje, zapusti v kratkem službo v tukajšnj cementni tovarni obratni vodja g. Tschilrtz Mož, kateri je precejšno vrsto let tu služboval je bil vobče znan in priljubljen! z njigovimi
podložnimi je postopal pravično in je užival raditega tudi pri njih splošno priljubljenost. V narodne prepire se ni nikdar vmešaval, in je obsojal, dasiravno jc bil Nemec, tovarniško politično gonjo; zato je bil pa tukajšnjim Nemcem trn v peti; tembolj pa je bil priljubljen med drugim tukajšnjim prebivalstvom, žalibog, da jc le redko pohajal v družbo, a kadar je prišel, je bil vedno vesel. Ravno taka je bila ludi njegova gospa. Kličemo jima: Srečno bodočnost in na mnogaja leta!
Tedenski politični pregled.
Avstrijska ln ogrski delegacija sta se
sešli v nedeljo, 25. t m. v Budimpešti. Otvoril u je cesar s prcstolnim govorom, v katerem je naglašal, da se politični položaj izza zadnjega zasedanja, ki je bilo šele pred kratkimi meseci zaključeno, ni bivslveno hpremenil. Kakor doslej, hode tudi zanaprej za našo politiku merodajno zaupno razmerje do zaveznikov, trajen sporazum z Rusijo v zndevah Balkana in pospeševanje prijateljskega razmerja do vseh drugih držav. Ohraniti mir ob varstvu interesov monarhije nam bode vedno kot cilj pred očmi. Tekoče zahteve vojne uprave se letos nekoliko zvišajo, kar je posledica zvišanja cen za vse polrebščinc; v izvenrednih kreditih pa bodo zahteve izdatno manjše, tako da bode celotna zahteva za vojsko pn cej nižja od lanske. Uprava okupiranih dežel hoče tudi zanaprej s primernimi reformami pospeševali gospodarski in kulturni napredek omenjenih dežel. Bosna in Hercegovina boste tudi leta 11)07 lahko pokrili svoje potrebe z lastnimi dohodki.*
Cesar Franc Jožef je govoril pri sprejemu delegacij tudi o volilni reformi. Ko je nagovoril dr. K ram ar a, je ta dejal, da so Čehi mnogo žrtvovali za volilno reformo ter meml, da jo v gosposki zbornici nevarnost za reformo. Geoar je odgovoril, da se volilno reformo gotovo izvrši. Delegat Fink je rekel, da poslanska zbornica Že izvede reformo, vprašanje je le, ali ne bode težav v gosposki zbornici. Na to je cesar odgovoril: (Ne, ne; tudi tam pojile.»
0 kranjskem deželnem zbora je govoril cesar z delegatom drjem. Sušteršičera. Vprašal ga je, ali že dolgo ni bil doma. Šu-šteršič je odgovoril, da je bilo letos težko delo. Potem je cesar izrekel upanje, da se povrnejo normalne razmere tudi v kranjski deželni zbor. Sušteršičje odgovoril, da se to gotovo zgodi po prihodnjih deželnozborskih volitvah.
Skupni avstro-orjraki proračun izkazuje za leto 1907 izdatkov 367,677.273 kron, to je za 20,956.911 kron več kakor lani. Zahteve iznašajo v ministrstvu za zunanje zadeve 12 mil. 688.624 K (+ 536.988), v vojnem ministrstvu 291,160.046 K (-f 5,376.046) rednih in 13,752.758 K (+ 487,494) izvenrednih potrebščin, torej skupaj za militarizem 304 mil. 912.801 K (+ 5,863.540). Za vojno mornarico rednih izdatkov 42,850.110 K (-f-13 miL 249.490), izrednih 2,549,890 K i+ 1,253.100), skupaj 45,400.000 K (+ 14,502.590) za ma-rinizem. Za vojaško upravo v Bosni in Hercegovini iznašajo izredni stroški še posebej 7,583.000 K. Glavne vojne zahteve so prora-čunane za nove poljske topove 30 milionov, za trdnjavske lopove ll/, milion, za nove utrdbe 2l/i milione; povrh potrebuje uprava za moderniziranje artilerije še 50 milionov. Dohodki eolnine so proračunjent na 129 mil.
I. priloga „Goren|cu" il 48 U 1.1906.
613.629 kron, to je za 13.060.850 kron več kakor luni.
V državnem zbora so se v včerajšnji seji godili nezaslišani Skandali. Ker so trdili češki rndikalci, da je pri izpreminjevalnem predlogu o čeških volilnih okrajih nemški zapisnikar Albrccht napačno Stel glasove, so poslanci Fressl, Sobotka, Klofač i. d. d. na skočili predsednikovo Iribuno. Nato so padalo klofute in zaušnice.
Volilni red jo v zbornici popolnoma končan. Na razpravo je prišla sedaj razdelitev volilnih okrajev v posameznih deželah. Po najnovejših vesteh se mislijo pristaši pluralnega zistema v gosposki zbornici, kadar prid do glasovanja o iej točki, odstraniti, tako da bode pri glasovanju vendar večina za enako volilno pravico.
Sknpno pastirsko plimo avstrijskih Ikofo? bodo čitali dne 2. decembra na prsnicah cele države. Tako hoče klerikalizam demonstrirati proti moderniziranju zakonskega prava in proti svobodi Sole. Proti tema dvema zahtevama modernega življenja se namreč obrača (pastirsko pismo., ki so ga skovali •cerkveni knezi* na svojem dunajskem se stanku. Pet strani obsega ta lis-t, pet strani tt-mp, pet strani srednjega veka. Na (praznik svetega evangelista Lukeža* so sklenili duhovni gospodje, začeti telikansko agitacijo prol vsakemu poizkusu, da bi zasijalo vsaj nekolik solnce v to temno Avstrijo, in tako bodo odmevale dne 2. dec. po vseh cerkvah besede boja, besede sovraštva, ki se tako lepo zlagajo z novodobnim krščanstvom. Navidezno je pastirsko pismo mirno in očetovsko, v resnici je navadno Sčuvanje d* vetih nadškofov in pelindvajsflih škofov Avstrije.
Ni Ogrskem je nastopil zopet kritičen moment za koalicijo. Poslanec H ene s je vložil predlog, ki zahteva, naj se obtoži bivše Fejervarvjevo ministrstvo. Ta predlog pomeni pravzaprav tajno revollo v koaliciji, kajti njegova ostra ost meri proti sedenji ogrski vladi. Med pogoji, pod katerimi je bilo prišlo do sprave med krono in med koalicijo, je bil tudi ta, da opusti koalicija vse podobne korake. Ako bi ogrska zbornica sprejela H en-csoje v predlog, bi bil s tem pakt med vladarjem inkoaliranimi strankami raztrgan, prva posledica hi bila, da bi moralo ministrstvo odstopiti in stara kriza bi postala zopet akutna v najhujši obliki. Trdi se, da je bil tajni povzročitelj Hencsevega predloga podpredsednik zbornice Kakovszkv, znani pristaš klerikalne (ljudske stranke*, ki igra v koaliciji že od začetka dvomljivo ulogo.
biti svojih lastnih dejanj. Zato je danes tik pred obravnavo brezpogojno umaknil tožbo. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce 1
Novičar.
Zbežal — kakor zajec.
Danes bi se morala Izvršiti pri ljubljanskem porotnem sodišču proti bivšemu odgovornemu uredniku, gosp. Andreju Severju obravnava zaradi razžaljenja časti. Naše uredništvo je zastopal g. dr. Franc Novak. Uredništvo je poskrbelo krasen materijal, da nastopi lahko g. Sever dokaz resnice. Pongračku so se, ko je čital svoj lasten, zelo pikanten roman, začeli ježiti lasje in sram ga je začelo
Dijaško razmere v Kranju. V (Omladini piše neki S.: 2e dalj časa smo nameravali pUltl nekoliko o onih nezdravih razmerah Kranju, ki zelo slabo vplivajo na dijake i zaradi katerih v prvi vrsti pada število tamošnjih dijakov leto za letom. Storimo to na tem mestu in da se takoj zavarujemo zoper vsako napačno razlaganje, povdarjamo takoj, da ne mislimo nobenega h osebnih mrženj napadali. Pišemo i edinim namenom, da se odpravijo napake in da doseže kranjska gimnazija zopet vsaj ono me*to med slovenskimi srednješolskimi zavodi, ki ga jc imela pred nekaj leti. — V prvi vrsti naj bi gg. profe sorji vpoštevali, da so nekatera pedagogična načela, ki so se uveljavljala v preteklem šolskem letu, odločno zastarela. Kdor misli, da se bodo dijaki bolje učili, ako se jih tepe, brca, jih zapira in vpije nad nj mi, dotični se moli in ne bode dosegi I pri svojih učencih nikoli dobrih uspehov.  Želeti bi bilo tudi, da se odpra i ono grdo kričanje, zmerjanje in neprimerno groženje med poukom, ki dijake nikakor ne navaja k učenju, ampak samo na-n di, da se dijakom pristudi dotični predmet. Ako bodo profesorji med dijaki tudi osebno priljubljeni, bodo pri pouku imeli n nogo večje uspehe in koncem leta abiturijenti ne bodo vabili k odhodnemu večeru izmed celega šolskega kolegija samo — šolskega slugo, kot se je zgodilo pred nekaj h ti v Kranju. Vsak profesor mora delovali v šoli tako, da lahko zagovarja svoje šolsko delovanje tudi pred ,avnosljo. — Slovenska šolska knjižnica je zelo slaba. Želimo, da se dfi knjižnici več redstov na razpolago. Ako pa to ni mogoče, bi morda bilo dobro, da (Čitalnica* izpremeni svojo knjižnico v ljudsko knjižnico in izposluje pri ravnateljstvu, da se dovoli dijakom dostop vanjo. Ker mora gledati ravnateljstvo v prvi vrsli, da se dijaki izobražujejo, smo pn pri čani, da se ravnateljstvo ne bo protivilo taki prošnji. Slavno ravnateljstvo naj upošteva, da se bo tudi število disciplinarnih preiskav zmanjšalo in (krokanje* v veliki meri ponehalo, ako bodo imeli dijaki na razpolago dosti dobrih knjig. — Slednjič bi omenili še en nedosta tek. Dijaštvo nima nikakih stikov z meščanstvom, kajti meščani smatrajo večinoma dijake za pritepenco, katerim se mora nagajati, kjer se le more. Cisto naravno je, da dijaštvo v takem položaju ne more simpatizirati s kranjskim liberalnim meščanstvom. Ako hoče meščanstvo, da se bo dijak zanimal za njihove težnje, mora občevati ž njim in mu dovoliti dostop v svoje kroge. (Opomba: Dosedaj so se celo nekateri profesorji jezili, ako je kak dijak dosti občeval z meščani.) Dokler se to ne zgodi, so vse jeremijade zastonj in ako je kak (kranjski* meščan priobčil v (Osi* satiro (V slaven spomin letošnjim kranjskim abiturientom*, s tem ni napisal satire dijakom, ampak meščanstvu; kajti na meščanstvu je ležeče, kakšno dijaštvo si vzgoji. Napredno kranjsko meščanstvo je v veliki mtri samo krivo, da prihaja ravno iz kranjske gimnazije toliko klerikalcev. — (Opomba našega uredništva: Crna nehvaležnost
— da ne rabimo hujšega izraza — je, ako izvira ta dopis iz dijaških krogov kranjske gimnazije, če se očita kranj=Um meščanom, da nimajo sUka z dijaki. Nasprotno I Kranjski meščani slove po celem Gorenjskem in tudi izven mej naše dežele, da so najpožrtvo-valnejsi izmed vseh meščanov, koder imajo kako srednjo šolo. Za njih požrtvovalnost govori sto in sto dokazov. Kakšne stike pa še hočete, da imej meščanstvo z dijaki? Dve tretjini vseh dijakov na tukajšnji gimnaziji je siromašnih in vsi ti dobe do malega zastonj hrano pri darežljivih ljudeh. Ko bi jih smatrali za pritepence, bi tega skoro gotovo ne storili. Za danes zadostuj toliko!)
Škofu Btotlsoče - kmetovalcu pi figo pod nos. (Slov. Narod* piše: Gsarska vlada je globoka posegla v žepe davkoplačevalcev, vzela iz njih 150.000 kron in jih darovala ljubljanskemu škofu. Ni ga človeka v kranjski deželi, ki bi imel vsako leto toliko dohodkov, kakor ljubljanski škof. 60.000 kron ima na leto rednih dohodkov in na 60.000 kron se cenijo njegovi postranski dohodki. A vzlic temu še davka za verski zaklad neče plačati in ker ga ni hotel plačati, ga mu je vlada odpisala. Davi k se navadno odpiše le v slučaju elementaimh nezgod in še v takih slučajih postopa vlada jako ozkosrfino. Da se spozna, kako postopa vlada s škofi in kako kmetovalci, naj navedemo jako poučen izgled. Toča je v Spodnji diski napravila veliko škodo. Prišla je komisija in je cenila škodo. Spodnja Šiška je velika občina in ima mnogo sveta. A komisija je bila trda, kakor kamen in je vso škodo cenila tako nizko, kolikor je mogla. In po tej cenitvi se je potem posameznim posestnikom odpisal davek. In zdaj poslušajte, ljudje božji 1 Vsem, ki jim je toča pobila, se je skupaj od davkov odpisala ogromna svota — 150 kroni Podžupanu Maurerju se je odpisalo — 90 vinarjev, posestniku Mobarju — 10 vinarjev, p o sob t-niči Mariji Štrukelj pa - 1 vinari Zaraditega enega vinarja se je spisal odlok, je uradni sluga imel pot in je morala Marija Štrukelj pismeno potrditi, da je vzela v vednost, da jI je država v svoji brezmejni velikodušnosti vsled škode po toči odpisala od davkov en vinar. Z ljudmi, ki jim je toča naredila veliko škodo, se je postopalo tako, kakor bi se jih hotelo zasmehovati. Škofa pa, ki ga ni zadela nobena nesreči, je država darovala kar 150.000 kron. Škofu stotisoče — kmetovalcu pa figo pod nosi
Škof t Sori. V nedeljo pride v Soro ljubljanski škof, nepovabljen in nezažetjen. Kaj mu je padlo v glavo, da pride v Soro, se ne ve. Ali bode prišel agitirat za volitve, ali pripravljati ljudi, da bi postavil Brajca za župnika P Kaplan Brajc je oznanil s prižnice, naj pridejo možje v soboto po noči straiit žup-nišče, ko bode škof spal v Sori. To je čisto nepotrebno, da Brajc zopet razburja ljudi, ker zavedni Sorani in drugi ne bodo škofu delali nobene sile. Škof naj le dostojno pride v Soro, pa se mu ne bode treba bati. Tudi v pridigi naj pove kaj pametnega in ne huj-skojočega. Z župniščem bode lahko zadovoljen, ker so šele pred enim tednom vrata na novo prebarvali.
Miklavžev večer priredi (Narodna čitalnica* v Kranju otročičem svojih članov v sredo, 5, decembra 1.1. zvečer ob 6. uri društveni dvorani. Vstop prost, — Tudi
tukajšnje bralno društvo napravi Miklavžev večer isti dan ob sedmih zvečer. Vstopnina za odraale 20 vin., otrociči prosti.
Narodna čitalnica f Kranja prične prirejati ljudska predavanja. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 2. decembra t. I. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava g. profesor Makso Pirnat: Pesnik Simon Gregorčič. Pristop je vsakemu prost. Želeti je prav mnogobrojne udeležbe.
0b6ni zbor <Narodne čitalnice* v Kranju se vrši v soboto, 15. decembra t. 1, in sicer to pot s sodelovanjem pevskega zbora pri pogrnjenih mizah v društveni dvorani. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. S, Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničara. 5. Slučajnosti in nasveti. 6. Volitev dveh pregledovalcev računov. 7. Volitev novega odbora. — P. n. člani se prosijo, da se udeleže tega občnega zbora polnoštevilno. Začetek ob 8. uri ivečer. Odbor.
Slovenska kmotska društva. V Medvodah in nn Jesenicah se je ustanovilo slovensko kmelsko društvo in je vlada njihova pravila že potrdila. Zdaj se pripravlja — kakor smo že omenili — tako društvo tudi za Bled. Taka društva so za slovenske kmetovalce velikanskega pomena, kajti namen društva je, zasledovati stanovske interese slovenskih kmetov ter jih organizirati za politične nastope v svrho njih stanovske osamosvojitve. Društvo so ustanovi lahko, da le pristopi vanj najmanj 20 članov. Slovenska kmetska društva naj bi se ustanovila po vsej slovenski domovini, ker skrajni čas je že, da naš kmet kaj stori v svojo osamosvojitev, Kjer bi hoteli ustanoviti tako društvo, naj se obrnejo na tajništvo izvrševalnega odbora narodno-napredne strankev Ljubljani, ki jim bo drage volje postreglo z vsemi potrebnimi podatki. Pravila za slo venska kmetska društva je objavil zadnji «Gorenjec». Ta pravila jo treba v petih kole kovanih izvodih z vlogo vred poslati vladi v potrditev. Kličemo torej šo enkrat vsem ■/.uvodnim poljedelcem: Ustanavljajte med seboj slovenska kmetska društva sebi v obrambo in koristi Čimprej jih ustanovite, toliko hitreje boste dosegli svojo stanovsko osamosvojitev in kolikor več bo takih društev ustanovljenih toliko večjega pomena bodo za povzdigo slo venskega kmeta in za celokupni narod slovenski! Pokažimo našim nasprotnikom, da je v nas življenje in moč in da imamo tudi voljo, odločno in jasno nastopiti proti vsakomur, kdor ni z nami!
NaČeinjicl pri Železnikih je umrl posestnik Luka Demšar, oče deželnega poslanca Demšarja.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je tvrdka Ivan Perdan izročila 1000 K, pridobljenih ob prodaji naših družbinih vžigalic. Podpirajte, Slovenci, to tvrdko, ki tako vspešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten način narodu v prospeh. Vodstvo.
Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je doposlala tvrdka I. Drulbvka v Gorici kot večletni prispevek od prodanega družbinega voščila za črevlje znesek 101 K. — Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago, ki bi lahko donašalo naši družbi bogatejih prispevkov, ako bi je rabili vsi Slovenci.
Vodstvo.
Na Kranjskem manjka 91 učiteljev. Nadomeščajo jih celo dacarji, orožniki in drugi taki (pedagogi*. Castitamo kranjskemu deželnemu -cdboru in deželnemu šolskemu svetu!
Dijaike ustanove za Gorenjce. [Konec.] Prvo mesto dijaške ustanove Adama Franca Schagarja na leto po 96 K, ki je omejena na gimnazijalne in bogoslovne nauke v Ljubljani. Pravico do nje imajo uslanovniko/i sorodniki in, kadar ni teh, meščanski sinovi iz Kamnika. Pravico predlaganja ima zdaj Žagar Janez Schagar v Zagorju. — Od ljudske š ilo počenši na kakšen naučni oddelek neomejena ustanova Andreja Schurbija letnih 60 K za učence in dijake iz rodbin: Michael Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Mekinah. — Drugo mesto dijaške ustanove Matija Sluge letnih 123 K, ki se more uživati od gimnazije dalje do končanja naukov. Pravico do nje imajo: a) dijaki iz Slugovega očetovega ali Krokovega materinega krvnega sorodstva; b) drugi sorodniki ustanovnikovi; I dijaki iz sosedstva vasi Suha (okraj Skofja oka); č) dijaki iz Kranjske sploh. Pravica predlaganja pristoji obema cerkvenima ključarjema na Suhi. - Prva na gimnazijo omejena dijaška ustanova dr. J u rja Sup a na letnih 88 K. Pravico do nje užitka imajo zlasti ubogi, blagonravni in dobro se učeči mladeniči iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar ni teh, blagonravni mladeniči iz fare Rodine (Brez-niea), potim iz fara Begunje, Radovljica, Lesce in Leše. Pravico predlaganja ima knezoško-fijški ordinariat v Ljubljani. — Drugo, na gimnazijo omejeno mesto dijaške ustanove drja. Ju rja Sup a n a letnih 127 K 68 h. Pravico do nje užitka imajo dijaki iz vasi Smarlin pod Šmarno goro, Srednje in Spodnje Gameljne in, kadar ni teh, dijaki, rojeni v onih vaseh, ki so bile nekdaj dolžne žitno biro dajati predmestni faii sv. Petra ali fari Marije device v Polju. Pravica predlaganja pristoji knezoško-lljskemu ordinariatu v Ljubljani. — Peto mesto na kakšen učni oddelek neomejene dijaške ustanove J u rja TrHtingerja letnih 116 K za dijake iz fare Vrhnika, Polhov gradeč, Horjul in Bled in, kadar teh ni, za dijake sploh. Pravica predlaganja pristoji župniku v Horjulu kot Sch&nbrunnerjevemu beneiicijalu. — Prosilci za katere izmed teh ustanov se morajo pri svojih prošnjah ravnati po nastop nih predpisih: Prošnje je vložili naj kas neje do 10. decembra 1906 pri pred stojnem naučnem oblastvu. Prošnjam je pri dejoti: a) rojstni (krslni) lisi; b) potrdilo o cepljenih kozah; c) ubožno izpričevalo, iz ka terega se dado pridobitne, imovinske in rod' binske razmere natanko posneli; samo prošnje s dokazanim uboštvom so kolka proste; č) poslednji dve semestralni izpričevali, oziroma zrelostna, obiskovalna, kolnk vijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih izkušnjah; d) eventualna dokazila pri posameznih usta novah navedenih prednostnih pravic, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upra vičenost ali meščanska pravica in dotične matične liste ali pristojno kolkovane rodov nike, kadar se kdo opira na sorodstvo, ki ute meljuje prednost.
Slovenci I Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljejo -začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic roma ob božičnih praznikih iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki jim z veseljem čestita za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške zidov ske tvrdke, dočimjena Češkem »Matica šol ska* vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi tudi pedej pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih nemških tujih razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob pnliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi šel sicer v tuje roke, Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem Opozarjamo posebno svoje podružnice, zlasti tiste, ki so spale dosedaj.  Vse ob tem času
razširjajte družbine razglednice in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril-Metodova družba lep ni oletni dar, mi pa s tem ne izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: «Mal položi dar, domu na altar*, to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božiču in novem 1907 letu.
Vodstvo.
Opozarjamo na današnji jour flxe telovadnega društva, ki se vrši v gostilniških prostorih brata Petra Mavrja. Na sporedu so: nag>vor staroste in predavanji: «0 V. vsesokolskem zletu v Prago v letu 1907* in <Nekaj o disciplini*. Začetek ob pol9. uri zvečer. Vsi člani in prijatelju društva dobro pošli.
Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah so zložili prvi abiturijenti druge državne gimnazije v Ljubljani leta 1904 v več obrokih pokrovi-teljnino v znesku 200 kron. Prištejejo se pokroviteljem I. ljubljanske podružnice. Zastopal jih bo g. Ivan Kcelj, sedaj me ficinec na Dunaju. Sprav posebnim veseljem in hvaležnostjo je sprejelo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda to pokroviteljnino, ki izpričuje ne le narodno zavednost, ampak tudi vztrajnost mladih gospodov. V zrlo neugodnih gmotnih razmerah so z malimi darovi na tihem delujoč storili veliko delo. Se mnogo več, nego gmotni dar, je vreden vzorni vzgled, ki so ga dali slovenski mladini. Vodstvo.
Umrl je dne 26, novembra 1.1, v Ljubljani nadučitelj na Dobravi, g. Franc Borštnik, bivši učitelj v Tržiču. N. v m. p. I
U važe van j a vredno. Ve, t o Makedoncih, da so učinili blizu Tržiča neko hudodelstvo, ni resnična. Opozarjali pa bi le, da naj se orožniške postaje tod povečajo, oziroma pomnože, da se lažje nadzira tuje ljudi, da se ne bi mogel pripetiti kak tak žalostni prizor.
Vodovod sa občino Bled. Dne 23. vinotoka 1.1, je bil komisijonalni ugled načrta za vodovod ter se jc dognalo sporazumljenje z vsemi strankami, za kar gre zasluga gospodu Olonu pl. Deteli, c. kr. okrajnemu glavarju ii Radovljice, ki je vodil komisijo. Načrt kaže, da dobi cela občina Bled dobro pitno vodo ter ima višino 40 metrov nad jezersko gladino. Priporoča se graditeljem novih stavb, da to pri načrtih novih vil upoštevajo.
Razpis službe otroško vrtnarice. Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v Hrastniku na Štajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bode nastopili 31. decembra 1906. Nekolekovane prošnje naj se vpošijeji) najdalje do 15. decembra 1.1.1 naslovom: «Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.* V Ljubljani, dne 19. novembra 1906. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Brajčov prijatelj pretepač. V Rakovniku so se te dni stepli fantje, Franc Sifrar, krojaški pomočnik v Rakovniku je zaklal Janeza Lušlreka, tovarniškega delavca. Ta Sifrar je bil kut glavna priča proti učitelju Grmeku in je najboljši prijatelj kaplana H raj ca.
Roparski napad. Dne 20. m. m. je napadel Janez Ovčak, po domače Doline, iz Zgornje Senice št. 9 nekega Jožefa Kopača iz Gornje vasi. Sla sta skupaj iz Medvod in sta pri tvrdki Perdan skupaj pila žganje. V vasi Ladija je pograbil Ovčak Kopača in ga vrgel na tla. Potem mu je vzel žepni nož in 76 vin. Napaialec jc potem zbežal. Stvar se je naznanila orožništvu in v četrtek zjutraj so ga odpeljali v zapor. Ta imenovani Ovčak je nevaren človek. Ravno sedaj je obtožen zaraditega, ker je napadel doma v vasi posestnika Antona Kuralta, zato zasluži, da ga zadene najhujša kazen. Ako pride na prosto, jo namerava popihati v Ameriko.
Kuga v Železnikih. Tu vest se je te dni iirila po Gorenjskem. Pripovedovalo se je, da jo neki potnik umrl v Železnikih na kugi in
II. priloga „Goren|cu" šr. 48 \i 1.1906.
da so poštni voz, v katerem se j»; piipelial, sežgali. Informirali smo sc lakoj in dobili porodio: Jakob Jelene, topničarski vnj.,i{, je bil hi dni bolan na gnojnem vnetju možgnu, Bolnik je umrl. Nalezljivega ni nič.
Domžalski učitelj Miha Wit>.ani je bil včeraj obsojen zaradi hudodelstva n< nravnosti na 11) tednov težko ječ*«.
Gledališki odsek jeseniškega »Sokola priredi v nedeljo, dne 2. decembra t. I. v dvorani gostilne pri «J"luiii» na Sa.i kol svojo sedmo predstavo naredno igro 'Deseti hraU, pri kateri sodeluje slavni tamburaški 7 bor iz Št. Jakoba pri Kožu. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K (10 v., II. vrsto 1 k 20 v., lil. vrste 80 vin.; stojišča 40 vin. Znčetk ločno rii 7. uri zvečer.
Radovljiško gasilno društvo je prir« dilo proteklu nuliljo, dne 21). novembra I. I. veselico z dvema igrama, godhn in plesom. Kar začudeni smo bili. da se Radovljčani tako malo zanimajo zn gasilno društvo, kajti udeležba se tiam je zdelo zn pol piemajbnn. N». Vfmo, kdo je temu kii\? Gasilno društvo gotove i ;0.
Velikansk vihar ji na Bohinjski Bistrici na stari cerkvi odtrgal streho in jo vrgel zn pokopališki zid. Vaščani so hoteli nate -,-deskami pokrili m kov. Ko je pa neki fant nesel desko, prijel ga jc vihar in \iyel v Savico, kjer je Izginil,
Podpore gasilnim društvom iz stružno-gasilnega zaklada. Deželni odbor je za leto 1900 podi lil naslednjim gasilnim društvom z Gorenjski ga podpore: po 200 K: B gmije, Bled, Dravije, I)uplj\ Hrušica, Kropa, Štetja Loka, Moravče, Prcdnslje, Ribtl**, Sora. Soiica, Stol>, Zgornja ošk«, Trzin In Vodice i p« 17r> K: Bob, Bela, Koroška Bela, Gom^ljnl; po li')() K: Jezica Kranjska Gora, Stara Loka. Mojsliana, Moln k, Punice, StrsžiSČo in S.nčur pri Kianju; po 100 K: Cerklje pri Kranju, Domžale, Dovje, Gorje, Komenda, Lešo. Mi-ngiš, Mošnje, Poljane, Radovljica. Selca. Srednja vas v lMiinju. Spodnja Sšku. Trata. Tržič, Si. Vid nad Ljubljano in V>žmnrje; po 80 K: llela peč, Dob. Vogljo in Zel zniki. * * +
Ljnbimska drama. V Št, Vidu na Koroškem je mizarski pomočnik Sitter ustrelil svojega mojstra Popitsclia, ker mu je »rep vedal ljubimknvati z ijegovo hč. rjo. Poleni je streljal na ljubici ter sebe. Oba stasmitno ranjena.
Dunajsko sodišče jo obsodi.o žensko Bil na B'/| letno ječo, ker je v svoji hiši vpo robijali brez dovoljenja jeiobov in staršev mladoletna dikleta. Dokazali jo ji, da jede kleta lovila, zapirala in izrabljala, da je bol niče skrivala zdiavnikom iu drugo.
Godovi prihodnjega tedna:
•18.nedelja. 2. B bijana,S!r.ižiin'r, Tih »mir, Vojra: 8,Frančišek Ks,, Drago, R-idukai
4. Barbara. Mihovil, Velika, Ljiuiomir; f>. Šaha. Sava, Slojana, Gromida; ti Miklavž (Nikolaj), Vladovita, Slavič, Zorivoj; 7. Ambro'.j, Više sava, Veselic.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
4. (Sv. Barbare j.in) v Kamni gorici in v Kamniku; G. (sv. Miklavža dan) na Buhinj.sk Bistrici.
Pongratz    proti našemu uredništvu.
Ljubljana, 1. Ji-c, 1906.
Žalibog da se ni vršila današnja obravnava. Pongratz se je ustraši obravnave, zato je brezpogojno umaknil tožbo. Pongratz se zaveže, da plača vse svoje sodne in naše stroške. Več prihodnjič.
Čestitamo krasnemu uspehu. Heul! Heil und Sieg! Strik!.......
Jeseniški naprednjaki.
Sneg, vihar in povodu]! so po celi severni Italiji, V San Remu na Iliveri jo odtrgalo z neke vile celo strehe. Reke in potoki so silno narasli in stupili čez bregove. V Alpah zapadel tneg. Povndnji na jnžnem Tirolskem. Vsled nalivov in silnega sn^ga v planinah so na celem južnem Tirolskem velike povodnjl. Reka i\diža in vsi njeni pritoki so preplavili svoje loline in napravih velike škode po njivah in travnikih, pa tudi po vinogradih. Voda je zlasti v Trentinskrm okraju podila mnogo mostov, potrgala ceste in tudi veliko hiš spodmlela.
Stavko trgovcev in delavcev. R< mon-tiacijski 'hod trgovcev in delavcev v Genovi ju sklenil na dan otvoritve parlamenta uprizoriti v vseh iteljinskih lukah splošno stavko, kot protest p:oli neredu na italijanskih želez iri uh.
Ćudnopodjetje. Neki Amerikance Ciilbrd Nenand je dobil od turške vlado dovoljenje, la sme samo on izvažati vodo iz reke Jor nnoi Amcrikanec bo izrn/.ol vodo v sodih, ki bodo vsi s turškim pečatom ura ino zapečateni. Vodo i', Jordana bo prodaj il po-bežnim Amerikancem za krščenjo, ter je pn pričan, da bo s b m flpogntel, — 0 tem nikakor ni dvomili, kdor računi na človeško neumno I se redkokdaj zaračuni. Sicer pa lo ni originalna ideja, podobne kupčije so se gol le v velikem stilu z loindsko vodo.
Drag prst. Virtuoz na glasovirjo, Viljem Dcston, seje Mošnje poletje vozil s parnikom odonnvski ga pnrobrodm ga društva. Pri M ir« jutnem otoku so jo zadil parnlk ob mest. pri čemur je umetniku stis"ilo prst lako, da Vlled zdravniške LjnvU.no bo prst nič več gibljiv, Deslon toži vsledtcgn parobrodno ilruStvu z° lelno rento 82000 K, ozimna da društvo v la namen naloži pri sodišču 640.000 K. Vsi umetniki radovedno pričuku jejo, kako bo sodišče cenilo prst virtuoza.
Nenavaden dobrotnik. V III. okraju na Dunaju je obsodil sodnik nekega postreSčka v denarno globo 6 K, ker jo opsuval neko brlvčhvo ženo. Ko se mu je naznanilo obsodba, je sigel v žep tir vprušul ravnodušno: »Prosim lepo, gospod cesarski svetnik, al smem tudi več plačali? Dal bi 9 K. Za ono neumnost je sicer f) K dovolj plačano, tnda zn siromake dam prav rad.» Sodnik mu je rekel: «To je lepo od Vas, da so brigale za siromake, toda to ni pravi načn dobrn-delstvo, ako enega opsujele, drugega pa zato obdarujete.*
Tatinski berač. Anion Celar, 69letni prosjak, rojen na Visokem, brez sla'nega bivališča, so je dne 28, novembra okoli 7. uie zjutraj, ko je šli posestnlca Marija Beigant V Šenčurju od doma po opravkih in zaprla hišna vrata s ključem, vtihotapil v njene spalno sobo, odprl predal nočne omare ter iz denarnici' vz> l 80 K, denanvco pa položil nazaj. Domača dekla Mirlja Rozman gaju videla odhajati i;; lik*. Olaija so še tisti dan popoldne vjeli in našli pri njem 27 K. drugo je že zapil. Obdolžim c je znan tal, ki je bil že 17 krat kaznovan zaradi tatvine, zarad beračenja in vlačugarstva pa 11 krat Celar no taji tatvine; obsojen jc bil na dve leti ječe, ker so poiotniki potrdili vprašanje, da je tat iz navade.
Današnji posli. hiš il posestnik Miha Slanovič je izdal sv ji slulkinji sledeče spri čevalo: »Marija Bobnič je bila pri meni v službi danes i d dvib do šest b kol služkinja in se je nad dve uri odlikovala v pridnosti, ljubezni d> rrda, pokorščini in snažnosli.*
Strahovita katastrola se je zgod la v neJiljo, dne 2f>. novembra pri D rim indu. Njeni nasledki še niso jasni. V kraju Ard y je ponoči v neki tovarni nastala strašna eksplozija, nekaj čaša polt m je zgodila druga
in dne 25, novembra zjutraj tretja ravno taka eksplozija. Sodi se, da so je ponesrečilo nad 1000 oseb. Dopoldne so spravili 40 mrličev in kakih 201) ranjencev na dan. Eksplozija je bila tako velikanska, da ni v okraju ne ene cele šipe. Ljudstvo beži strahoma na vse strani.
Bomba razpočila v cerkvi sv. Petra v Rimu. V cerkvi sv. Petra se jo 18. t. m. razpočila bomba, napolnjena z žreblji in lovskim streljivom, med krsto Lanfranchijev in spomenikom Klimenta XIII. Ranila ni nikogar in tudi nič znatnega poškodovala. Papež je hi! globoko užaloščen in je dolgo molil v svoji zasebni kapeli. Vsi listi brez razlike mišljenja ostro obsojajo brezumni atentnt. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo nagrado JI000 lir, da se dobi zločinec. Obimni jo 40 anarhistov zboiovalo in protestiralo proti mnog. številnim arehcijam anarhistov.
Če se ima otroke. Gorje mu, kdor išče stanovanje pa ima kopo otrok. Noben gospodar ga noče; vsak sc brani otrok. Tako je povsod! po svotu. Te dni je šel v Rimu n ki delavec iskal stanovanje. Vpraša ga neki gospodar! Pa imate otroke? Delavec: f>. pa so na pokopališču. Prav. poleni vos sprejmem.
Kako pa se je začudil gospodar, ko je delavce pripeljal s seboj tudi otroke. Jasno pa mu je bilo kmalu, ko se je spomnil, da ta se pogajala z delavcem za stanovanje na dan vseh mrtvih, ko so bili olroci na poko-pnlišfu. pa živi seveda!
Cel vlak jo ponesrečil. Električni vlak pensilvanske železnice v Severni Ameriki je padel na mostu V Plensont ille v državi Ne\v Jirscv v vodo. Kakih nO mrličev so že spravili na suho, posrečilo se je pa tudi 20 ranjencev rešiti iz valov in jih spraviti v bolnico.
V Newyorku prirejajo bogataši čudne
pojrdinc. Pred kratkim je bila pojedina za ločene. Udeležile so se je le osebe, ki so sodnijsko ločnic, ali ki so vsaj že vložile pn Arijo za ločitev zakona. Pri drugem banketu pa sta stala na mizi poleg krožnikov dva srebrna vedra in v njih — oves. To pojedino je pripravil bogat konjerejec svojim gostom iu svojima konjema, ki sta zmagala v ame-nški dirki. Listi dvomijo, ali je ta konjski banket boli zanimiva kol upična pojedina, ki se je tu li ž" vršila v Ameriki.
•Nebotičnik* — visok 183 metrov. V New*.Yorku zidajo poslopje, ki bo visoko 188 metrov, torej 17 metrov višje od VVasching-lonoviga spomenika. To bo največje poslope; na svetu; stanovanja bodo v njem do vrha j nadstropij bo 41.
Razklejena kostna moka ali Tomasova žlindra?
Prejeli smo in priobčujemo:
Kmetijsko-kemijsko preskušališče v Ljub-I j .mi je objavilo skoraj po vseh kranjskih listih spis, čegar namera je priporočati po-rabo razklejcae kostne moke kot gnojilo namesto Tomasove žl.ndre.
Jedi o tega spisa sloni na trditvi, da je učinek razklejene kostne moke kot gnojilo enak učinku Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša in da kmetovalci, ki gnojilo s To-inasovo žlindro namesto s kostno moko, za-prnvljojo. Spis trdi: «Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatra kmetijsko-kemijsko preskušališče za dolžnost, da jih na to opozarja.*
V napominam m spisu se računa s cenami, ki jih c. kr. kmetijska družba kranjska redno objavlja v •Klhelovak'U». Naša družba je porabo žlindre pri nas vpeljala, jo priporoča in tudi skoraj vso, kar se je porabi, v deželi proda (v tem letu n. pr. do konca novembra že 150 vagonov). Kdor pozna razmere, temu je očitno, da je spis imenovanega preskušališča odločno naperjen proti kmetijski družbi in se torej njej očita, da navaja kmetovalce, k ne-r a z u m n e m u p o s t o p a n j u. Dasi mi je jako neljubo in se mi gabi razpravljati zadevo, ki
mo ho svojcčno morda si I la bi več. in sicer brezobzirno povedali, sem vendar po svojem poklicu in z mesta, ki ga zavzemam, dolžan odgovoriti na dotični spis, a za sedaj le v toliko, v kolikor jc potrebno dali kmetovalcem pojnsnlla, da se svare pred neutemeljenimi in begajočimi trditvami. Toliko v pojasnilo naslednjih strokovnih izvajanj! Glede izvajanj, ki sledijo iz računa v spisu, se mi ne zdi vredno spuščati v podrobnosti, ker so posamezne postavke v marsičem napačne in isto tako tudi podlaga računu. Nekaj pa vendar ne smem zamolčali, in sicer okolščine, da ho tvornice za kostno moko, ki namenoma svoj izdelek za izredno ceno ponujajo, kakršnih cen ne bodo mogle in tudi ne hotele I rajno vzdržati. S takimi izjemnimi conami ni do pustno računali v resnih strokovnih -pisih, in če se že zgodi, tedaj je to na primeren način označiti, da se varuje strokovni ugled in se pokaže nepristranska resnost.
Tudi do naše družbe so se obrnili zastopniki tvornic za razklejeno kostno moko, ki so izrekli voljo izpodriniti Tomasovo Žlindro z nizkimi cenami kostne moke; oni so družbi ohljubovali velike ugodnosti in meni osebno denarno koiist. Samoobstbi umevno, me niso premolili, in ohranil sem si Čisti roki ter mirno strokovno vest! Celo takrat, ko so vsi glavni kmetijski zaslopi v Avstriji bojkotirali tvornice za Tomasovo žlindro zbog njih ncopravičenegn podraženjn, nismo mo^li namesto Tomasove žlindre priporočati kostne moke, dasi bi nam bilo to zlasti na Kranjskem najpripravnejo.
Tidi se, da si vsak stan po svoje prikroji nazore o poštenosti. Nekaj enakega se včasih sme trditi glede strokovnih nazorov tvorni' čarjov kostne moke. Iz kupčijskega stališča je to seveda umevno, vendar se misleči kme tovalci no smejo puliti varati, in dolžnost poklicanih krogov je, širšo kmetijsko občinstvo poučiti, ne pa begati.
Fosforna kislina M branio rastlinam jo
v zemlji dtUgaČuim znko oni podvržena, kakor marsikatero drugo branilo; ona se z deževnico ali z drugo vlago ne širi enakomerno po vseh plasteh zemlje ter ne gre naproti rastlinskim koreninam. Korenine jo morajo marveč sami poiskati ter jo morajo šile s svojim kislim sokom in s pomočjo zemeljskih bakterij raztopiti. Učinek fosforove kisline v zemlji jc zavisen od njene raztopnostl in pob g lega tudi od množine, ki se v zemlji že nahaja,
l)..|jo prih.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 26. t. m.
Prignalo se je 102 glav goveje živine, 14 telet, — hrvaških buš, 1 ovco in 37 prašičev. — Pšenica po K 7'75, proso po K 7\r>0, rž po K 7—, oves po K 7'75, ajda po K 7*50, flžul nbničan po K 12'2;">, koks po K 12'— in krompir po K 2*—.
Mestna hranilnica v Kranju V mesecu novembru 1906 jo t)61 strank vloždo 105462K 33 vin., 289 strank dvignile 115.068 K 41 vin..
7 strankam se jc izplačalo posojd 10.000 K, stanje hranilnih vlog 4.084,102 K 78 vin., stanje po-ojil 2,881,610 K 02 vin., denarni promet 588,888 K 84 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 11)00 je 232 strank vložilo G8.808 K 0f) vin., 200 strank vzdignilo 03.81)8 K 88 vin., 30 strankam se je izplačalo posojil 22.020 K — vin., denarni promet 278.013 K 15 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru 1906 je 165 strank vloždo 90089 K
08 vin., 122 strank dvignilo 58,324 K 89 vin., b strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 3 500 K., stanje hranilnih vlog 1.384.778 K 24 vin., stanje hipotečnih posojil 1 083.300 K 65 vin., denarni promet 430.581 K 37 vin.
Mleko podraže v Zagrebu tako, da bo stal liter mleka 24 vinarjev.
Tiskarski izdelki se podražijo. Tovarne za papir podražijo svoje i/.dtlke, papir različnih vrst bo dražji, zato se podražijo tudi tiskarski izdelki.
Jajca V Gorici so jako draga. Po 12 do 14 vinarjev eno. Drugače so po 0 do 8, 10 vin. Kriva j« tudi okoliščina, da je v naši deželi mnogo premalo kokošje rejo. Če bi se ta bolj gojila, bi bilo več jajc, ker jih sedaj primanjkuje, in tako draga bi ludi ne bila.
Avstrijski eksport na Kitajskem. Dne 10. t. m. so se vršila pri ministrskem predsedniku posvetovanja, katerih so se udeležili zastopniki vlade in velikih trgovskih iu indu-strijalnih podj-tij, kjer so pretresovali vprašanja o ureditvi izvoza v vzhodno Azijo.
Ponudbeni razpis za dobavo lesa. (1. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja podpisani trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani: 1) Da se bo na trgovski borzi v Bruselju dne 12. decembra t. I. vršila ponudbena razprava zaradi dobave 500 kosoh hrastovega lesa razne velikosti, 2) da se bo ravnotam vršila v kralkem ponudbena razpiavu za dobavo jelovih kolcev za ograje. Prepis ponudbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Pridelki vina na Francoskem. - Neki francoski list ceni. da so je lotos piidelalo na Francoskem 39.570.750 hI vina, nasproti 50,000.204 bi leta 1905. Da je bilo letos manj vina, je pripisati veliki suši, ki je vla dala v letnih mesecih.
Pivo na Francoskem. — Na Francoskem so zmanjšuje v zadnjih letih prav razveseljivo popivanje žganja; narašča pa konsum piva. V zadnjih 5 letih se je pomnožil za 40u/0 Lani se jo izpilo na Francoskem 14,38.3 640 hI piva. Največ piva pride na Francosko iz Monakovega in iz Plzna. Pivo pa je precej drago, ker je carina na uvoz znatna.
Davek na klavirje hočejo uvesti na Francoskem. Za klavir in pianino bo treba plafiotl na leto po 10 frankov davka. Pre-računjeno je, da prinese ta davek državi dohodkov 5 milijonov frankov.
Podraže se cene Izdi Ikom iz zlala. Koliko moke da pšenica. 100 kg dobre pšenico dajo 43 kg bele moke, 33 kg zadnje moke in 20 kg otrobov.
Kako čistiti krtače (ščeti). Segroj v ponvi prav močno nekaj pšeničnih otrobov in jdi nusuj precej na gosto med ščetine kitače. Nato pusti krtačo nekaj časa miru t na strani ter jo potem z gl.iviitKom pocesaj. L otrobi odstraniš tudi prah lil nesnago.
Izpred l|ubl|auskeya porotnega sodišča.
Uboj. Na zatožni klopi sedi 20 k t stari Jože Rozman, posestnlca sin iz Podreč. Bil je že trikrat zaradi tepeža kaznovan. Posebno jezo je gojil na svojega bratranca Franceta Burgerja, ker je bil ta zoper njega pred so-liscem zaradi pretepa neugodno pričal, vsle.it česar je bil Rozman obsojen na osem mese-
cev težke ječe. Proti nek mu sojetniku iz domačega kraja se ju iz*azil že v zaporu, da bo Burgerja zaklal na angeljsko nedeljo, kajti ta dan bo prestal svojo kazen. Ros je prišel ta dan domov ter popoldne popival po Mavčičah, zvečer pa je iskal priložnosti, da bi dobil svojega nasprotnika. Tisto nedeljo, t. j. dno 2. septembra t. 1., sta prišla posestnik Janez Burgor in njegov brat France iz Praš domov v Podreč". Bila je svetla noč in ni se jima ljubilo iti spal. Zlezla sta na dvorišču vsak na eno Sefipljo ter jih jela otresati. Kar zasliži Janez Burger bratov glas: «Kaj pa mahaš z nožem pr<=ti in^-ni, ali me hočeš zaklali?« Takoj nato pribiti France k bratu in mu pove, da ga hoče Rozman zaklati. V tem pa je že bil Jože Rozman pri njih. Ne da bi erhnil besedico, sune Rozman Janeza v sprednjo stran desne rame, da se ta takoj zgrudi. Janez je kmalu vstal iu šel pu cesti gledat za bratom. Tu jo zagledal brata Franceta ležati na tleh, poleg njega pa klečati Rozmana, ki jo z nožem po njem udrihal. Janez je jel klicati na pomoč, rekoč: »Mene je že zaklal, brata Se kolje.« Na lice mosta so prihiteli ljudje in našli Franceta Burgerja zaklanega na cesti.
Obdolženec so zagovarja, da sta gn brala Burger tolkla s koli in da se je moral branili. Priča Helena Mohar pa izpoveduje, da je videla obdolženca z nožem mahati po Francetu. Dasi ga je la milo prosi, naj ga vendar pusti še malo živeti, ni odjenjal, temveč je mahajo po njem kričal: «Hudič, ali šo nisi crknil?« Razmesaril mu je ves hrbet, pljuča so bila petkrat globoko probodena, tako, da je nastopila vsled notranje i/.krva-vitve takojšnja smrt. Da obdolženec luže, kaže tudi dejstvo, da on ni imel nikakršnih poškodb in da se na mestu dejanja ni našlo mkakšno poleno. Obsojen je bil na 7 let težke jede,
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Loterljnka srećka dne 17. novembra 1.1.
Trst:   82   50   87    31 89
}{er se mi povodom, svojega odhoda is pranja ni bi/o možno od vse}] prijateljev ir\ znancev osebno posloviti, kličem, vsem, tem, potom, pre srčni
,Ja zdar/"
jfvguštin Slana*
041
Gorica @ Svoji k svojim! ® Gorica
j(o!«l „?ri zlatem jelen"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. - Krasna lega. — Nad 30 sob. - Velik jedilni salon, slekleni s.ilon, točama, klubovu sobe, kegljišče. - Veliki in mali vrl za resi a v racijo, obsežna verand.i. — Solidna postrežba.
Pnnnninil  iN;;,::ia tkanica vaa VUltl v ('u|,'c,)! Podpirajte svoj' Ulullll)!    n,Jilkc' ^ so i,°1^' m gospolarsko osvobojo ud "       tujcev. '
174 l!>-14
0662
V špeoeriJBki stroki
izurjena ctcKtica
želi službe v kaki trgovini v Kranju.
Ponudbe na upravnišlvo »Gorenjca »pod „R< K."_240 8-1
išče se za špecerijsko trgovino pridnega
učenca
iz dobre hiše.
Kje? se poizve pri upravništvu „Gorenjca". 235 8-a
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da je moderno uro.jono
zimsko kegljišče
v gostilni „Triglav"
slavnim društvom, in družbam se nekaj ve* cerov za oddati, s ki hijeno bode, da bodo cenjeni gostje vedno v gorkih prostorih. V tem se priporoča
Matija Variek
220 5-5 ' „MBtilmntr.
Ludovik Borovnik
puškar y Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk ta lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim
tmstvom. Tudi predeluje stnre Bnmokresnice, vspre-ma vsakovrstna popravila, ter jih toftno In dobro vršnjf. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od
m en.' prciikuSene     204 52-9 Iluatrovanl uenllcl »saatonj.
$&T Brez konkurence
|e bodisi kar se tiče blaga ali cen
lli|lffy %m obleH
v Ejubtjani, Glavni trg it. S
brez podružnice. 3533
■■h»ii« -
Dobiva se:
Površnik za gospode ali nlster.....gld. 6 —
Še nikdar tako nizke cene I
Najnovejši moderni dolgi paleto za dame . „ 5-Obleka za dane najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto............, 4 —
Moška obleka ali havelok ..... 350
Snknena obleka za dečke......   „ 250
Višnjev naramnlk z rdečo nagla vuico (kapnoe)
za otroke v poljubnih velikostih..... 2*50
Havelokl za dečke in deklice, jopiči, volnena
krila, kakor tudi elegantne bluze v vsako-
jaklh barvah............ 150
Snknena, hlače, najnovejše obleke za dečke, modni klobuki za gospode „ 120
Velika liber finega angleškega In francoskega sukna za obleke po meri, ki ee na Dunaju In v Berollnu po najmodernejšem kroju hitro Izgotarljajo. Velespoštovanjem 4
»is a«-j 0. Bernatović.
Cevi
pocinkane, asfaltirane in druge
^ za vodovodne naprave gBtrtb>l<lir<dii>*te
prodaja po najnižjih cenah tvrdka
•Merkttf4 - ?etcv Ma]«K* Xran). <!
34
49
Jeller
Slsajluid
3 to znamko varovani Fellerjev rastlinski esenčm fluid odstrani kašelj, hripavnst, nervoznoat, naduho, bolečine ▼ vratu, praih in členih, trudnoat, slabost, vnetja, tez-kote v dihanju, vročinske pojave, influenco iash*enje i t. d., 12 malih ali 6 velikih »teklenic franko b K,
24 malih aH 12 velikih 8 K 80 vin. Haročajle pri E. V. FELLERJU v Stablol, Eliin
trg št. 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice i znamko »Elaa-Pillen«, 6 škatlic franko 4 krone, 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko za B K; izvrsten je pri tei kočnh v ielodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj i steklenici B K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 c franko b K. 10-10
jfabtaa jota
5 prostim vhodom
na željo s hrano se s 1. decemhrom 1.1. odda. Već" se poizve pri M. Zacherlu v Kranju.
rT)a$iir)
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastiti. Previdni kmetovalec pn pri' meša krmi vsaki donmM živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehh, ki se i'oselejo z maslinom.
Tovarniška zaloga:     286—2 Lekarnar Trnk6czy, LJubljana.
Dila parna stroja
po 10 oziroma 18 konjakih sil, brez nnpake, Se sednj v obratu, vrčji z lastnim obratom na kolesih (lokomohil) ih
posestvo
obstoječe iz prostorne hiše, 0 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senoželt itd., se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška p03tnja. 226 6-4
Ponudbe na lastnika
I. Dernič, tovarnar
v Radovljici (Gorenjsko).
oVi Šivalni stroji
so najboljši za družinsko rabo.
Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — aaf Teko na krogijicahl
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131-21
Kočevje
mt gradu.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, đa sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgot ovij enih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka *-w v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova •d 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih |oplC i. t d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor .Adler", „Bobom*, „Ringšif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugili strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 °/o cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najcenojc kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
tovrenc Rebolj v Kranju, glavni trg «, 189.
Slavnim šolskim vodstvom
se najuljudneje priporoča ».a cenjena naročila
w vseh šolskih tiskovin -m
s katerim je bogato laloiena
Tiskana i Pr,
priporoča svojo veliko zalogo
praVih $yicar$l(ik žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure z nllialom, prstane is veiižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld. 1950 naprej, «Intacl> srebrna od gld. 14*50 naprej, «Omega» srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem «Rosskopfi ure od gld. 2'40 naprej. — Prava zlata Ženska ura od gld. 9-75 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29*—, Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 4*90, 50gr. gld. 250.
Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro clntact*.
97-27
146611
OI
40
Kranjska lokna lanenoga olja ZABRET & HUTER
KRANJ
> priporoča po najnižjih dnevnih cenah
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti, katere imajo v sebi 40—41 °/0 beljakovin z 9—lOVo olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje
katero je mrzlo stiskano, nima v sebi !, nikakega alhumina in je ravno radi tega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12~8
sladko laneno olje,
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: E 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga i ome|enim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V*%, na menice pa po 6Va. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-18
(eno čeJJfo posteljno perji
6 kg novega skubljenega K 960, b< lj-šega K 12—, belega, jako mehkega, skuMjcnega K 18'—, K M*—; nelno-belega, mehkega, skubljenega K 80—, c 86 —. Pošilja ae franko proti povzetju. Tudi te za-■enja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes št. 371
p. Plzen na Češkem.   218 6-6
Večkrat premirano I
Glinaste peči
štedilnike, banje m kopeli, kakoi tudi kipe, vaze ln druge glinaste Iz laike t vseh barvah, trpežne ln ceni priporoča      119 27
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek II gospode, uradniških unt lorm, salonskih, turistov-skJh ln kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vodno bo gata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvrfiujejc po najnovejšem kroju ločno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, btotam se dobe tudi vsakovrstni del* nlkl m SOlnčntki najboljšega izdelke »er se sprejemajo indi popravila. 19421
1
mM
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. 1. Krašovlcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici MoriC. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, špi-talske ulice 7.      m-6
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1800.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drufba proti ognju je n. jbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvišje kon.-eai-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slišno domačo zavarovalnico, Zavaruje m lahko pod najugodnejšimi pogoji
Skoda, povirofiona po ognju in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo m lahko tram i* iljski prid
valšcina je taka, da z mirom na ntiko ceno ne zaostaja za nobeno še tako solidno zavarovalnico.
ški in poljaki pridelki, dalje celo sivina, ki je morda na paši od »trote zadela. Zavaro-
Naatnla škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Razna pojaanila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstojata agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkjjeva ulica št. 6. 218-60
ttajoenejia in največja domača eksportna tvrdka.
Raiposiljanje švicarskih ur na Vie kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O-
mega, Roskopf, Urania i. 1. d. Zlatnine in srebraine, kakor nakras-ki, verižice, nhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po čelen svetu ln imam odjemalce tndl nrarje in zlatarje glav-
U. 602. Nikelnasta ttker- ttih DOBt.
remontoar-Hoakopf, trpežno RaTno je izšel najBOVeJŠl TBlIU CCUlk, M«! ko-
kolesj.«, gld. 246, enaka iz .   .   . 1    mm*u? i i- N« m močni pokrovi, gkL
gtd. 8 96, kateri se pošlje zastonj ln poštnine 4 86, isu prosto.
SL 606. Prava srebrna aUltV
pravega srebrn i rta z il vojn,i tim tršim sre-briim moćnim pokrovom ,
tri. 660 in naprej.    Moške ure, 2 Ireijini naravne velikosti.
dobrim anker-koleajem gld. 596 in naprej.
188- 2t
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeiti nasproti ljudski loli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengisko dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
125-22
Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika la loto-viftčarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi.
jaF Ceee aaadie! Točna postrežba!
Z odluV spoštovanjem
anton maver, lastnik.
*  je najboljSe!
Prej po cel dan sem mencala. Stokala In Uvijala — Jeleti-milo — čudež ta, Muke vse takoj konča.    22 ti 8—2
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove ulioe št. 4.
stavbeno - ometno li konfrokclliko klluCavalCnratvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvora, obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74-20
valj i An i zastori (Rollbalken).
Novo!
"0¥o!   Aleksander Ambrožic
urar ln trgovec na Bleda
Izdelane
li močne kovine, fino ponikljane. Lu5 je krasna in polovico oenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.  178 28—18
Kdor si hoče prihranili oči, naj kupi
Dobi se samo pri:
A. J. Ivane u
Izubijana, Boine ulioe, It. 8.
dalje vsakovrstnih stenskih in bndilnih
ur, verisio, prstanov, uhanoy i. t. d., to—so    vse po najnižjih conah.
4t £jilljBH(KoUzcj) \%, Eatig JitarUe Terezije c«5ta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah, Ogledala, slike v vseh velikostih.
180-21
Zalagatelj društva g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta i Gostilniški stoli.
Pohištvo It železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenl.
čudovito poceni ta hotele, vile In za letovišča 62 gld.
MIHBHDUU»Y HONI comcoum*
ZobO" teaaKai ftttlji
Oton ftfl
pri g. dr. E.Mobodniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi zlata, dalje vravnalnloe it obturatorji se izvršujejo po najnovejši! 100-25 metodah. Plombe v »latu, poroelanu, amalgam« in oomontu kakor tudi vse »oboadrav nilke operaoije izvršuje tu ipeoijaikt
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. m
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nad-atropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
G. JUtMff II IclUrt
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in a batofti način Varjeno piVo
5431
36
19
Gorenjci t SVoji K sVojlm!
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno „LE0N
v Ljubljani, Stari trg št. 31.
Omli dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno Tino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko sc nahajajočem Polvphon-Ochestron.
186-21     Leon Pogačnik. CortBlc! 1 M jj sVoltm I
dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako natoče
75 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1'— 88   »     »       »    i 4   »   » » 1'— Razpošilja t najlepših kartonih
E. BRANDT 3
tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
f-89 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiSi. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove pečij kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Ceno niske
Za mnogobro)en obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
M. Podkrajšek
frizer za dane ln gospode
Izubijana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka 140-20    nasproti hotela „Union"
■raj priporoča ttttuililU H<V   *a gojitev las in
ia umivanje
i'l vo svoj zdrav-niAko priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni a|varnt. Sn-*i brei nad-
I.-  II'-  Vi III.-.
No provzročuje skrčenju luu, Vpliva dobro na
pospeševanje
rasti los.
Zri raja vukomiail
zmtSanil las
Oddelek tt dnine h h'-p.iiiiliimi
vho.lnm.
Pod to znamko
je sposnati prodajalne,
v katerih is prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Sin gor Go., ako. druž. za šivalne stroje 33-40 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo s lem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo dnu i trgovci pod imenom .izvirne Singerce«. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji, kvečjemu lz starih rabljenih, iz tretje rok« dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega porcStva, niti (^poslati . posamnih delov. ,
G. Tdnnies
69-23
tovarna za stroje, železo in kovino* livarna v LJubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
Stroje za obdelovanje lesa. Krnu cis - turbini; osobito ZB iagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 226-5
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki m doposljejo na zuhtevanje zastonj.
tfegdltiv
Najbolje za zoba
Doniva se v lekarni g. K. Šarilka v Krnji
Najcenejša ln najhitrejša vožnja V MISO |e s parnlkl
,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v JYew~york
s cesarskimi brzopnrniki Eaiser Wilhelm II., Kronprlni Wilhelm, Kaioer Wilholm der Oroiie. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega pnrobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerjn*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In toboto. Vsa potovanja se tikajoča po-jaimila točno in brezplačno. Postreibn poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorabo, Meziko, Culifornija, Arizona, Ui ili, \Vy. >ming, Nevuda, Oregon in WHshington nudi nata druAlvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Ualdetton. Odhod na lej progi iz Hrtmena enkut mesečno.
Tu ie dobivajo pa tudi listki preko Haltimore ln na vse oMnle dele sveta, kakor Ura zlitja, Kuba, Huenos Aires, Colombo, Singnpore, v Avstralijo itd. Itd. 228—3
iiddja konsoreij »Gorenjca«.
Odgovorni urednik Uvoaluv Miku*.
Lastnimi in liiek Iv. Pr, Umprela v Kranju.
LD