TRGOVSKI UST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. fJaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V?, leta 90 Din, za leta 45 Din, »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulic) Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 22. decembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 146. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev. (Sklep plenarne seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.) S členom 79., odst. VI. finančnega zakona za 1. 1927/1928 se je naložil kvalificiranim trgovskim in obrtniškim pomočnikom namesto davka na ročno delo nov davek, ki je izdatno občutnejši nego je davek na ročno delo. Pri izvajanju tega določila v praksi so se dokazale trdote, ki brez dvoma niso bile v intenciji zakonodajalca. Zakonodajalec je izrecno naglasil, da so novemu davku zavezani samo kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki. S tem je brez dvoma hotel normirati, da so novemu davku zavezani samo oni trgovski in obrtniški pomočniki, ki ne opravljajo navadnih pomočniških del, ampak so si tekom svojega daljšega službovanja pridobili ono stopnjo strokovnega znanja, ki jih usposablja za kvalificirano delo. Kriterij za kvalificiranost ne more biti večja ali manjša manuelna izurjenost, ampak v prvi vrsti zaposlenost pretežno z duševnim delom, ki ga opravljajo preddelavci, polirji, poslovodje, korespondenti, knjigovodje, prokuristi itd. Kljub jasni volji zakonodajalca, da ae podvržejo novemu davku samo kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki, hoče Generalna direkcija davkov dolžnost plačevanja novega davka raztegniti na vse trgovske in obrtniške pomočnike brez razlike. Pri tem popolnoma pušča iz vidika* da postane vajenec po prestani vajenski dobi in po položitvi pomočniškega izpita pač pomočnik, ne pa že kvalificirani pomočnik. V vajenški dobi si pridobi vajenec pač neko mero ročne izurjenosti, ne pa tudi onega strokovnega znanja, ki je potrebno za kvalificiranega pomočnika. Ako bi hotel zakonodajalec naložiti nov davek vsem trgovskim in obrtniškim pomočnikom, bi izrecno ne določil, da so mu zavezani samo kvalificirani pomočniki. Ker so z napačno interpretacijo pojma kvalificiranega obrtniškega ali trgovskega pomočnika prizadeti tudi interesi trgovine in obrti, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na svoji plenarni seji z dne 19. t. m. soglasno sklenila, da se je obrniti na merodajna mesta s prošnjo, da se pripomore volji zakonodajalca do veljave v tem smislu, da bodo trgovski in obrtniški pomočniki, ako nimajo posebne kvalifikacije, še nadalje zavezani davku na ročno delo. Oblastne doklade naj bodo enake za vse! Zveza veleproizvajalcev fn vele-razpečevalcev alkoholnih pijač v Sloveniji, s sedežem v Ljubljani, je podala predsedstvu oblastne skupščine naslednji dopis: »Podpisana zveza opaža v celi debati ljubljanske oblastne skupščine, da se poudarja uvedba 100% doklade na državno trošarino za špirit in vse druge alkoholne pijače samo pri veletrgovcih in prodajalcih in da se pri tem namenoma pozablja na pravi vzrok, kje se dogaja največje pijančevanje in največja nemorala. Vzrok temu pijančevanju leži samo v prosti kuhi vseh vrst žganja na deželi, katera ni^ podvržena nobeni kontroli. Ako hoče oblastna skupščina koristiti zatiranju alkohola, mora takoj za-braniti vsako prosto kuho žganja na deželi in takoj postaviti vse kotle pod pečat, tako da bode na deželi onemogočena v velikih količinah razprodaja razne vrste žganja. Ako oblastna skupščina teh kotlov na deželi noče postaviti pod pečat, tako da bi tudi na deželi plačevali to oblastno doklado na trošarino od kuhanja, potem naj takoj uvede visoko letno takso na kotle in to po velikosti in literski vsebini kotlov. Konstatirali smo zadnja leta, od ča-ko je dovoljena prosta kuha žga-da so na deželi nakupili več tisoč • j , da se je tu razvila velika industrija žganjekuhe in prodaje po nizkih konkurengjjjh cenah tega ne-zatrosarinjenega žganja potom tihotapstva v vse privatne hiše, trgovine in gostilne. Poleg tega se na deželi ne kuhajo samo lastni pridelki, kakor to zakon dopušča, temveč se kupuje na debelo razno sadje, pokvarjeno vino in tropine. To blago se kuha brez vsake kontrole in spravlja v promet. Konstatirali smo, da se v ljubljanski oblasti skuha na deželi povprečno po osebi prebivalstva najmanj 10 0 15 litrov, kar iznaša približno 100 vagonov, to je en milijon litrov raznega 50% žganja. To je številka, o kateri naj resno in odkrito premišlja ljubljanska oblastna skupščina In tukaj je glavna rak-rana žganjepitja, nemorale, ubojstva in blaznosti v ljubljanski oblasti. Na ta način trpi ljubljanska oblastna skupščina, da se na eni strani producira in razprodaja tolika ogromna množina nezatrošari-njenega žganja in se s tem žganjem podpira en del prebivalstva v isti oblasti, na drugi strani pa hoče uničiti legalno trgovstvo in davkoplačevalce. Zato kličemo: Proč s prosto kuho žganja brez plačanja vsake trošarine in uvedite v celi ljubljanski oblasti enake trošarine, to je oblastne doklade, da ne bomo imeli dve vrsti alkoholnih pijač, na kateri je na eni strani plačano ogromne trošarine in doklade, na drugi strani pa nič. Ako ljubljanska oblastna skupščina ne bo upoštevala našega upravičenega protesta in uvedla enako plačanje doklad in trošarine, potem moramo na žalost ugotoviti, da hoče ista tudi v ljubljanski oblasti dve vrsti državljanov, to je eno vrsto, ki plačuje davke, in drugo, katera ne plačuje ničesark Fr. Zelenik: Seznam odjemalcev. Več ko ima kaka trgovina stalnih in zvestih odjemalcev, več je vredna in več donaša svojemu lastniku. To je stara in znana stvar v trgovskem življenju in praktičen trgovec se tudi trudi, da si pridobi stalne in zveste odjemalce. Tak trgovec ima pregleden seznam ali kartoteko odjemalcev. Trgovina na debelo in posredovalna trgovina ima pregled in seznam odjemalcev v svojih saldakonti, toda saldakonti vsebujejo le imena tistih, ki so odjemalci trgovine, ne pa tudi tistih, ki ne kupujejo. Takih je pa lahko zelo veliko, a marsikateri bi postali odjemalci, če bi trgovec vedel za nje in jim ponujal. V korist trgovine in trgovca je, da ima kartoteko odjemalcev. Uradni list v Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu itd. prinaša protokolacije tvrdk. Natančen in podjeten trgovec vpisuje podatke uradnega lista v kartoteko, napravlja ponudbe novim firmam in seveda se tudi informira o firmi, da zna, ali se z novo firmo lahko spusti v kupčijsko zvezo ali ne. Navadno so novo nastale firme vsaj v početku njihovega poslovanja dobre, pozneje je seveda neobhodno potrebno, da se trgovec informira. Kartoteka pa naj ne vsebuje samo imena in bivališča, ampak tudi obseg in kakovost odjemalca, plačilne in dobavne pogoje, rabat in skonto i. t. d. Tudi trgovec na drobno, ki prodaja navadno le za gotovino, naj se ne zadovoljuje s tem, da pozna svoje stranke na »videz«. Znan mu mora biti naslov in bivališče odjemalcev, da je lahko z njimi v stalnem stiku s tem, da jim pošilja cenik, jih opozarja na novosti itd. Ako hoče trgovec prodati svojo trgovino, ali išče družabnika ali posojila, je velike važnosti, da more dokazati lepo število odjemalcev in obseg svoje trgovine, kar večkrat vpliva tudi na vrednost trgovine. Vzdrževanje in izpopolnjevanje kartoteke ne povzroča posebnih tež-koč. Res je, da ne moremo vsake stranke, ki vstopi v trgovino, kratko-malo vprašati za ime in bivališče ali izvežban trgovec in pomočnik si zna pomagati, da na prav lep in nevsiljiv način pride do imena in bivališča. Ako ponudi stranki, da bo poslal nakupljeno blago domov, tedaj seveda zve za naslov in bivališče. Taka vstrežljivost pa tudi zelo vleče in priporoča trgovino. Posebno ženski svet da zelo veliko na tako vstrežljivost in vljudnost. Seveda je vstrežljivost na mestu tudi pri stalnih odjemalkah. Kartoteka je vrejena po alfabetu. Le veletrgovina z jako obsežnim delokrogom uredi kartoteko po krajih. Ureditev po krajih je prikladnejša za veletrgovino, ker se hitreje in lažje napravi Seznam odjemalcev za potnika. ko gre na turo. Taki seznam je dober pripomoček potniku, ker mu zelo olajša delovanje. Seveda mora potnik svoj seznam izpopolnjevati s svojimi opazovanji in ugotovitvami. Pri novi stranki, katero je obiskal, Pa ni napravil kupčije, bo pripisal, zakaj se mu ni posrečila kupčija. Vzorna organizacija trgovine in njenega poslovanja je velike vrednosti. K organizaciji pa spada tudi kartoteka odjemalcev. Dipl. ing. Ant. Ditrich: Smotrena elektrifikacija v naši državi. (Konec.) Omeniti bi bilo tudi, da bo morala naša država v najkrajšem času pristopiti k razčiščenju problema o elektrifikaciji naših železnic; vse druge napredne države v Evropi so se tega vprašanja temeljito lotile ter deloma nekatere proge že uspešno elektrificirale. S tem, da ne gledamo z ozkosrčnega stališča na predmetni problem, ampak da uvažujemo navedene eventualitete ter vsa dosežena izkustva na tem polju, se bomo rešitvi problema izdatno približali in njega uresničenje čimprej omogočili na način, ki bo na korist ne samo občini ljubljanski, ampak tifdi uspešnemu razvoju industrije in torej posebno naši ožji domovini Sloveniji, koje gospodarsko življenje je odvisno od obstoja in procvita industrije. Če si bo pa mestna občina sedaj postavila drago električno energijo, ki ne bi nikdar prišla v dobrobit naši industriji, bi bila splošna elektrifikacija za dolgo časa odgodena, ker se ne bi za bodočo hidrocentralo na Savi — brez konzuma v doglednem času — nihče ne spuščal v velike investicije. Šele na podlagi zadostnega konzuma je zgradba električne centrale upravičena.« Iz navedenih vrstic je razvidno, da sem si zamislil preskrbo Ljubljane s cenenim tokom iz širokega vidika in iz interesa skupnosti. Od tega bi imela mnogo koristi naša industrija in obrt, ki bi se mogla priključiti na skupno omrežje, in bi mnogo cenejše produciral svoje izdelke. Male centrale v mestu bi se ukinile ter bi s tem vsaj indirektno pridobili na narodnem bogastvu (prihrana goriva, materiala vobče itd.). Proti priključku mesta Ljubljane na daljnovod visoke napetosti so se vzdignili protesti, češ da bi slična elektrifikacija pomenila zasužnjenje in gospodarsko odvisnost Ljubljane od tujega kapitala. Ta ugovor izvira iz neupravičene bojazni! Ako se nudi občini cenena električna energija, to vendar še ni gospodarska odvisnost! S tem bi mogla industrija ceneje producirati in uspešho konkurirati z inozemskimi izdelki. Cenen električen tok je prej gospodarska osamosvojitev, nego pa podreditev! Kon-zument pc ni na milost in nemilost izročen producentu, ker mora priti do prav-noveljavne pogodbe za dobavo električnega toka, ki se sklene na več let, cene toka pa se določijo na podlagi zlate paritete. Dobra koncepcija take pogodbe JUG0SL0VANSKA MLINSKA INDUSTRIJA. V Zagrebu se je vršil 18. t. m. občni zlor jugoslovanske zveze mlinarjev. — Predsednik dr. Bošnjak je v daljšem govoru poudarjal, da so se razmere v naši mlinski industriji v zadnjem letu po-siabšalp. Sedaj niso ustavili dela samo majhni mlini, temveč tudi velika podjetja, in niti en mlin ne more svoje kapacitete polno izrabiti. Kriza v mlinski industriji je sicer splošen pojav; a dru-pcd se merodajni činitelji trudijo za od-pomoč, pri nas se pa nihče ne zgane. Zveza je morala uporabiti vsa sredstva, oa je preprečPa nameravano zvišanje železniških tarif. Sicer vprašanje še ni definitivno rešeno, a prometni minister je obljubil, da ne bo glede tarif nič spremenil, ne da bi prej vprašal mlinsko zvezo za svet. Težek udarec za mlinsko industrijo pomeni dejstvo, da se je Jugoslavija vdala avstrijski zahtevi, naj se j uredi vprašanje carine moke z Ogrsko.! Tudi si nismo mogli zagotoviti češkoslovaškega trga, pogajanja s Češkoslovaško zmeraj na novo odlagajo. Pri trgovskih pogajanjih z Grško nismo meg’i doseči nikakšnih tarifnih olajšavi Predsednik je poudatrjal, da dovaja spoznavanje poti ebe močnega skupnega zastopstva zvezi zmeraj nove članice. Za predsednika je bil izvoljen zopet dr. Bošnjak; predsednik deželne zveze za Slovenijo je dr. Rosenberg. Grosisti, ki Iščejo odjemalcev med traovcl na deželi. ———IM II ’■ I.rw --r u—u ■ ■ 4 morajo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! lečai 21. decembra 1927 *evanje . in DKVIZE: Berlin 1 M 13-:>6 13 58 Curih 100 tr 10SI4 25 1. 97 25 Dunaj 1 Šiling 7 99) 25 London 1 funt 27'<-7() 277 50 Newyork l dolar .... o6"6' • 56-80 1'raga 1(K) kron li.7 97 KiS'77 Trst Hki lir 307*— 309- Ščiti ne samo producenta, temveč tudi konzumen'a. Mestna občina se je takrat odločila, da razširi svojo lastno električno centralo. S tem seveda ni mnogo koristila naši obrti, še manj pa industriji. Industrija v mestu in na pcriieriji ima svoje lastne p gjnske centrale, ki so deloma zelo za sta rele in proizvajajo tok po dokaj visoki ceni, vendar ceneje, kakor ga nudi mestna elektrarna po svojem zastarelem ta-rilu. V nekem konkretnem slučaju se je v zadnjih dneh zgradila nova centrala, ker je mestna elektrarna nudila tok za silo dotičnemu tovarniškemu podjetju po 4 do 5 Din. Ko je iniela tovarna le par ir.a'ih motorjev, je plačevala za silo 3 Din za KWk, ko pa je zahtevala še nekaj motorjev, se je nastavi'a zgoraj navedena cera. Za luč plačuje tovarna 7 Din za KWh. To so zelo visoke cene za tok, ki ne morejo pospeševati naše industrije. Tarifne politika mestne elektrarne se mora pri’agoditi modernim principom pri prodaji električnega toka. Čuje se, da namerava mestna občina zopet povečati svojo centralo s postavitvijo novega turboagregata za 3000 InunenH« posegi v tuje pravice ind. svojine. S tem Trgovina. Grška o jugoslovanski trgovini. Sedaj, ko se bodo priče’a nova pogajanja med Crško in Jugoslavijo, nas zanimajo podatki o trgovini med obema državama. Taka-le je bila: Loto Izvoz v Din Uvoz v Din 1920 60,40().0C0 315,619.000 1G21 127,649.000 424,č57.C03 1922 172,320.000 181,519.CC0 1923 462,334.0:0 169,400 000 1924 676,169.000 265,447X00 1925 658,466.0C0 261,249.000 1925 578,-027.000 147,813X03 D očim se je izvoz gibal v dvigajoči se amori skokoma, z'asti od 1922 na 1S23 in od 1923 na 1924 ter je nekoliko nazadoval šele lani, opazujemo pri uvozu izredno kole' anje. Poglejmo le padec od 1921 na 1C22, dvig od 1921 ra 1924 ter zt petni padec od 1925 na 1926. Pooblaščena trgovinska agencija kr. SHS v Budimpešti je bila od Uprave mednarodne razstave za reklamo in ira-šinske Industrije odlikovana kot ofici-«lra zastopnica celokupnega našega tu-rizn a z zlato ko’ajno za uspešno razstavljeni reklamni iraterial v našem turizmu na jesenski razstavi dne 16. avgusta t. 1. žatski trg hmelja. V preteklem tednu je traja’o povpraševanje po žatskem limelju še nadalje, v prvi vrsti s strani nemških kupcev. Na dan prodajo 100 do 200 stotov & 50 kg. Za domače namene 80 iskali cenejšo robo po 1850 do 1900 ■čeških kron, d oči m so dosegle prima-vrstn za inozemski račun 2100 do 2150 eeških kron. Na deželi je močno z’asti povpraševanje po cenejšem blagu in so prodali v preteklem tednu tja zepet nekaj stotin stotov. Poizvedovanja po oblinah so dognala, da se je nahajalo dne 10 decembra v prvi roki pri producentih samo še 8009 stotov letošnjega pridelka v žatskem hmeljskem okraju. V javni hmeljski cznačni lopi so overili 16. t. m. S5.7C0 bal ali 127.940 stotov po 50 kg zutskega hmelja letošnjega pridelka. — Tako se g’a?i uradno poročilo nemške sekcije pridelovalcev hmelja v Zatcu. Sladkor. Sladkorni trgi so še zmeraj •v znamenju negotovosti glede omejitvenih odredb na Kub). Vei so mislili, da l>6 kubanski predsednik Machado odlok o omojitvi produkcije na 4 mi ijone ton izdal takoj po končanih pogajanjih, pa ga ni. Zato so nakupovalci sladkorja oprezni Dolgo pa Mactado odloka pač ne bo mogel zadrževati, ker bi se mora’a s 1. januarjem začeti na Kubi nova s’ad-korna kampanja. Govorijo pa tudi o 15. januarju. Razni podatki kažejo, da bo v bodočem letu kljub kubanski restrikciji na svetovnem trgu dosti sladkorja, razen če se konsum nenavadno visoko dvigne. — Na Češkoslovaškem se je pokazal potreba po ustanovitvi organizacije, ki naj bi sme>a sklepati dogovore, obvezne tako za pridelova’ce sladkorne pese kot za s’adkcrne industrijce. Pred par dnevi so osnovali v ta namen skupni odbor sladkorne industrije in organizacij pridelovalcev pese, ki je opremljen s potrebnimi pooblastili. Od- je znatno zmanjšana kazenska zaščita na-pram zaščiti po zakonih, ki so za ta del veljali prej v Sloveniji, kjer je zadostovalo, da se je poseg izvršil vedoma. Namen poseči v tujo pravico, se dokaže dokaj težje, nego vednosti. Vsak namerni poseg je seveda poseg z vednostjo, ne pa obratno. S 161. Po mednarodnih konvencijah je P°Jo;aj tak, da tuj državljan v izjemnih primerih lahko pri nas dobi več pravice nogo nas lastni državljan. Tak primer je povzročal na pr. sedanji § 50, ki naj se ravno zato $rta, mogoči so pa tudi •drugi. Zato dovoljuje predlog novele, da smejo naši dr. avljani v onih primerih, v katerih jim določbe mednarodnih pogodb za zaščito ind. svojine dajejo večje koristi nego domači zakon, zahtevati, da se njim v prid uporabljajo določbe* teh mednarodni’! pogodb. Načelno je ta do. ločta pravilna, v podrobnostih pa utegnejo vsled nje nastati zamotana vprašanja, ki jih bo pač morala razčistiti praksa. Vidi se, da je novela jako obširna, z.e sedaj dotri zakon bo po nji bistveno in vseskozi popolnjen in zboljšan. Želeti je le, da skupščira novelo čim prej odobri' raj ne gre prav nič za politieum in stroškov za državo tudi ne bo. bor bo deloval na dve strani; glavno njegovo de lo pa bo obstojalo v tem, da bo deloval na dvig domačega sladkornega konsuma ter da bo vodil mednarodna pogajanja v smislu sklepov, napravljenih v Parizu in Berlinu. Tudi na Nemškem se osnuje podoben odbor. Poravnalno postopanje proti trem dunajskim vinarnam. Dunajsko trgovsko sodišče je uvedlo poravnalno postopanje proti vinski veletrgovini Schiffs Sobne tor proti znani vinski tvrdki Wolf u n d Sohne; aktiva prve tvrdke znašajo 154.CC0 Sfingo v, pasiva 238.000, aktiva druge tvrdke 465.000 šilingov, pasiva pa 525.CCO. Dalje se je uvedlo poravnalno postopanje proti tvrdki Klaber, ki smo jo že omenili. Premoženjskega zapiska še ni, pasiva so cenili svojčas na 9 milijonov šilingov. Žito. Svetovni žitni trg kaže znake sla b( sti, čeprav se giblje kupčija na vseh trgih v razmeroma ozkih mejah. Pritisk na cene izlaja v prvi vrsti iz argentinskih borz, ki imajo s svojimi kvalitativne. visokovrednimi produkti velik vpliv na svetovnotržni položaj. Plavajoče žitne množine so se spet povečale; beremo pa, Ca tretjina tega žita še ni prodana, temveč da je poslana v Evropo iz zgolj špekulativnih nagibov. Prodajalci hočejo svoje žitne shrambe, ki so pod pritiskom prevelikega pridelka, razbremeniti in najamejo vse ladje, če voznina le količkaj ugaja. Spekulacija je imela že doslej velike izgube; zlasti v Rumuniji, Italiji in Be’giji je položaj za del trgovstva neugoden. Glede rži je položaj zelo napet; ponudba, ki se nahaja menda v eni sami roki, more povpraševanje kaj težko kriti Zelo se pozna pomanjkanje ruskih ponudb, zlasti v Severni in Vzhodni Evre pi. Izgledi za bodoči pridelek so soglasno ugodni. V Severni Ameriki se je z žitom obdelani svet pomnožil za 10 odstotkov, sneg zadnjih dni je posevke zavaroval pred mrazom. Velika insolvenca. V Pragi je ustavila izplačila veletrgovina s svilo Reisner i. dr. Pasiva prekašajo svoto 15 milijonov čeških kron. Na pasivih so udeležene po večini dunajske in francoske tvrdke. O višini aktiv se zaenkrat še nič ne ve. Insolvenca tvrdke, o koje plačilnih težko-čah po bile razširjene govorice že prej, je pospesPa davčno eksekucijo, ki je za-pleni’a velik del blagovnih zalog. Statistika mednarodne trgovske bilance. Iz statistike o mednarodni izmenjavi blaga v raznih deželah povzamemo, da se je trgovska bilanca poslabšala v sledečih večjih trgovskih državah: Nemčija, Poljska, Ogrska, Indija; zboljšala se je pa v ItaMji, U. S. A., Franciji, Belgiji in Argentini. O Italiji bomo poročali tozadevno v posebnem članku, in prav tako o U. S. A. in o Franciji. Industrija. Zvišana možnost evropskega premogovnega kartela. Doslej so angleški premogarji misel evropskega premogovnega kartela dosledno odklanjali. Sedaj pa priobčuje »Manchester Guardian« zanimiv članek za vabo. Članek je datiran iz Varšave in hoče podati mnenje poljskih premogarjev, ki imajo pa tesne stike z angleškimi finančniki, torej je ta članek mnenje angleških finančnikov. Pravi, da bodo angleški premogarji kmalu pripravljeni za pogajanja o ustanovitvi evropskega premogovnega kartela, ki naj bi mu pripadale Nemčija, Anglija, Francija, Belgija in Poljska. Odpor proti razpravljanju takega načrta bo zadel v Angliji sicer še na velike težkoče, pravi »Manchester Guardian«, a ne dolgo; kajti angleški premogarji se morajo boriti z občutljivo inozemsko konkurenco sodaj že na trgih, ki so jih smatrali do-s,ej za izključno angleški rezervat. Francoskonemški barvni dogovor. — Nemci po ročaje: Francoska in nemška barvna industrija sta se v toliko pogo-d;li, da se bo vršila produkcija in prodaja obeh skupin po enotnih vidikih. Izhajajoč od sedanjega produkcijskega temelja nameravata obe industriji razdeliti med seboj produkcijo in prodajo po račelu najvišje gospodarstvenosti, pri čemer se v polni meri vzdrži narodna samostojnost družb. Na bodočem razvoju bosta udeleženi obe industriji v istem Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika? razmerju, kot je dogovorjeno za sedanjo njiju produkcijo. Obema industrijama je vsaka monopolistična tendenca prav ta- li o tuja kot borbenost proti industrijam tliugih dežel — tu mislijo z’asti na Anglijo in Ameriko. — Zveze s takimi industrijami vsled tega dogovora niso izključene, temveč ravno nasprotno; na take zveze so mislili že pri sklepanju dogovora. Obrt. Čoškoslovaske obrtne zadruge v letu 1926. Pravkar izišli podatki češkoslovaškega statističnega urada nam kažejo gibanje tamošnjih obrtnih zadrug v letu lf'26. V tej skupini so one zadruge, ki imajo za cilj dvig obrtnega stanu in pospeševanje obrtnosti sploh. V celoti je hilo v letu 1926 v češkoslovaški republiki 861 obrtnih zadrug; od teh je bilo 489 zadrug samostojnih obrtnikov, 250 delovnih zadrug in 175 mešanih. Po poslovnem jeziku je bilo 696 zadrug čeških, 166 nemških, 2 drugi. Vse zadruge s( štele 86.533 članov, med njimi nad 47 000 obrtnikov, 17X00 delavcev in nad 22.000 drugih. Največ zadrug je bilo ki (vaških (115), nato čevljarskih (8S), mizarskih (69) in mesarskih (36). Poslovnih deležev pri vseh zadrugah je bilo 535.CC0 v znesku 81.2f8 000 Kč. Vp’ača-nih je bilo 76.6Cfi.C00 Kč, jamščina znaša rad 181 mil. Kč. Vidimo, da je obrtno zadružništvo na Češkoslovaškem na prav visoki stopnji. Denarstvo. Ogrski denarni trg. Pomanjkanje denarja zadnjih dcsecev je izginilo in se kažejo na Ogrskem vsi znaki obilice denarja. Ta preobrat je posledica deloma inozemskih kreditnih dajatev, v prvi vrsti pa posledica omejitve podjetniškega delovanja. Dočim je denarja zmeraj več, je povpraševanja po denarju zmeraj manj, in so denarni zavodi zopet v zadregi, kje naj bi placirali svoj od-višni denar. K temu pride še, da so prišle v zadnjih tednih iz inozemstva, zlasti iz Švice in Holandske, velike kreditne ponudbe; te kratkoročne kredite je mogeče dobiti že po 5 do 6/4%. Ze lani smo pisali, kako se je na ogrskem denarnem trgu pojavilo takrat čisto isto ko sedaj, in da so se morali zateči k znižanju obrestne mere; ni preostalo nobeno drugo sredstvo. In tako bo tudi sedaj. Emisije v New Yorku v novembru izkazujejo napram rekordnim številkam prejšnjega meseca nazadovanje; v okto-biu je bilo emitiranih za 9C0'9 milijonov dolarjev posojil, v novembru za 7243. Emisije v avgustu in septembru izkazujejo 406‘3 in 509’9 milijonov dolarjev. Posebno mogočno so nazadovali v novembru inozemski izposojeva’ci, ki so vzeli 17 posojil v znesku 1321 mil. dolarjev, za polovico manj kot v oktobru. Promet. Avstrijske zvezne železnice 1926. — Obratni prebitek avstrijskih zveznih železnic v letu 1926 je znašal 9,400X00 šilingov, leto prej pa 1,600.000. Za inve-vesticijske namene so izdali leta 1925 3.6CO.COO šilingov, leta 1926 pa 12,600.000 šilingov. Pravijo, da v sedanjih razmerah — upoštevajoč sedanje cene premoga, denarni trg in cene električnega toka — ■ elektrifikacije proge Dunaj — Salzburg ni mogoče zagovarjati. Mogoče jf pa, da se bo dalo v bodočnosti v tem oziru kaj ukreniti. Previšek pri ogrskih železnicah. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je sestavilo končne račune za poslovno leto 1926/27. Računi izkazujejo za 16 milijonov pengS več dohodkov kot izdatkov. Statistični podatki nam pravijo, da se je promet izdatno dvignil. V poslovnem letu 1926/27 so prepeljale državne železnice 82 milijonov oseb in 30 milj. ton blaga, leto prej pa 77 in 24. V strokovnih krogih računijo z nadaljnjim dvigom prometa in sicer na podlagi tarifnih pogodb z nasledstvenimi državami, ki bodo prinesle dvig tranzitnega prome*a. Francosko zračno brodovje. V načrtu novega francoskega proračuna je tudi znesek 163 milj. frankov za pospeševanje civilne aviatike. Večina zneska, 91 milijonov, je namenjena za subverere in premije zasebnih aviatičnih podjetij, 48 milijonov pa za meteorologična raziskovanja, navigacijske zemljevide itd. RAZNO. Državna razstava v Poljski. Leta 1929 priredi Poljska veliko razstavo svojega kulturnega in gospodarskega dela v prvih 10 letih svojega obstoja in neodvisnosti. Na razstavi ne bodo sodelovale samo gospodarske, naučne, socijalne, športne ustanove itd., ampak tudi vlada, ki je naročila podrejenim ministrstvom, da ra razstavi čim intenzivnejša sodelujejo. Protektorat razstave je prevzel predsednik republike Mošciski, a mesto častnega predsednika predsednik vlade maršal Pilsudski. Na razstavi bo tudi predstavljena poljska mednarodna trgovina, možnost nadaljnjega razvoja uvoza in izvoza, kakor tudi trgovinske zveze Poljske z državami Evrope in izven Evrope, in mod drugimi tudi s kraljevino SHS. Češkoslovaški proračun 192S. Razmerje izdatkov in dohodkov v češkoslovaškem proračunu za leto 1928 izkazuje aktivnost 26 milijonov Kč. Na podlagi zaključkov finančnega leta 1926 se lahko reče, da ravnovesje v državnem proračunu ni izkazano samo v proračunu, tonpveč da ga bodo tudi v resnici dosegli. Razvoj izdatkov in dohodkov uprave kaže že nekakšno stabilizacijo: 1926 1927 1928 v milijonih Kč Dohodki 9286 9724 95(*2 Izdatki C271 9704 9536 , Saldo +15 +20 +26 . Strong in Norman. GuVerner Angleške banke Montagu Norman in guverner newyorške Feder&l Reserve Bank Benjamin Strong sta imela v Londonu dogovore. Domnevajo, da je šlo za izvoz zlata iz Amerike v London. Posledica posvetovanj bo ali dvig obrestne mere pri Federal Reserve Banki ali pa .znižanje obrestne mere pri Angleški banki. Kakor smo že omenili, so ta posvetovanja samo uvod v vrsti konferenc, ki jih bo imel ameriški finančnik tudi še z guvernerjem Francoske banke in e predsednikom Nemške banke. Avstrijsko gospodarstvo. Poroči’o avstrijskega firančnega ministrstva pravi, da je v prvih devetih letošnjih mesecih pjeostal iz tekočega poslovanja znesek 101,310.000 šilingov, tako da je bilo mogeče kriti več kot dve tretjini investicij, ki so znesle 144,020.000 šilingov. Upoštevajoč investicije rezultira v proračunu primanjkljaj v znesku 42,710.000 šilingov. Borza dela v Mariboru. Od 12. do 18. decembra je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 79 moških in 21 žensk, prostih mest je bilo 81, delo je dobilo 9 moških, 14 žensk, odpadlo jih je 234, odpotovalo pa 22. Od 1. januarja do 18. decembra je pa dela iskalo 8160 oseb, 4746 mest je bilo prostih, delo je dobilo 3103 osebe, odpadlo jih je 4013, ostali so odpotovali. $orza dela v Mariboru. Od 12. do 18. decembra je pri Borzi iskalo delo: 3 viničarji, 2 hlapca, 1 kolar, 1 čevljar, 6 rudarjev, več vajencev (ključavničarske, mizarske, kovaške, pekovske, kleparske obrti) in 4 kmečke dekle, 1 kmečka gospodinja, 3 kuharice, 4 -služkinje, 2 kuharici k orožnikom, 1 kuharica v oficirsko obednico, 1 kuharica v uradniško menzo, 4 šteparice za gornje dele čevljev, 1 trgovska' poslovodkinja, 2 pod-natakarici, 10 šivilj, 1 pletarska vajenka. Drobne vesti. Plzenski pivovarniški industriji se je posrečila stopiti v stik s Kanado, od česar si obeta velikega eks-portnega dviga. — Uprave nemških železnic so glede tarlnega boja med Hamburgom in Trstom privolile v podaljšanje sedanjega provizorija do 30. jtinija lf28. — Mednarodna trgovska zbornica v Parizu prireia mednarodno posvetovanje o zboljšanji borznih telefonskih zve* in je imenova’a za proučevanje tega vprašanja p"-seben odbor. — Albanci hočejo pos'ati v pomladi delegacijo im-porterjev v Čslov., da se posvetuje tam o uvedbi novih trgovskih zvez med obema državama. V prvi vrsti gre za uvoz poljedelskih strojev, teksti’j, kovinskega blaga, emajlnine in pcroe’anskih izdelkov, ki bi priba;a’i v Albanijo; Albanija bi pa eVsportira’a tovak, volno in v prvi vrsti usnje. — I. G. Farben je dobi’a nov patent za proizvajanje umetrih barv, ki so kljub trdoti izredno e’astičr^. — Nemška sekcija hrreljs-^e zveze v Za*cu na Češkem je da'a preiskati na Dunaju varilno vrednost žatskega hmelja letošnjega pridelka. Dunajski tozadevni urad je označil skupno sliko kot prav zadovoljivo; hmelj odgovarja vsem zahtevam, ki jih moremo staviti na varilni hmelj dobre do prav dobre kvalitete. — »Daily Express< javlja, da je pričakovati znižanje angleške bančne obrestne mere v prvih tednih boodčega leta. Istega mnenja je »Manchester Guardian«. — V prvih devetih mesecih letošnjega leta so nesli dohodki carine in tobačnega monopola v Avstriji 411,320.000 šilingov; za odplačilo posojila Zveze narodov, ki so mu ti dohodki zastavljeni, je bilo potrebnih samo 76,610.000 šilingov, .torej komaj petina dohodkov. Po svetu. Sredi decembra je znašal obtok bankovcev v češkoslovaški 7197 milijonov Kč in je bil krit z 78% po zaračunavanju češkoslovaško Narodne banke. — Ker se poljska vlada protivi 20odstotnemu zvišanju tekstilnega blaga v Lodžu, so zadela pogajanja za ustanovitev tekstilnega kartela na težkoče in nc bodo privedla najbrž do nobenega zaključka. — Industrijska podjetja Zedinjenih držav in ameriška vlada izdajo na leto okoli 200 milijonov dolarjev za industrijske raziskovalne namene. Dve tretjini te svote da industrija, eno tretjino vlada. Industrija je v zadnjih letih svoj raziskovalni aparat zelo zgradila; leta 1921 je imelo samo 590 družb lastno raziskovalne oddelke ali laboratorije, sedaj jih je pa že okoli 1000. — Obtok bankovcev na Nemškem znaša okoli 3 tisoč 980 milijonov mark. — Nemški delovni minister se zelo trudi, da bi poravnal spor v železni industriji, pa imajo njegova prizadevanja malo upanja na uspeh. — Zdi se, da se je dviganje cen na kovinskem trgu ustavilo, čeprav so cene še zmeraj dosti višje kot v začetku bakrene hausse. — Govorili so, da bo Nemška banka obrestno mero zopet zvišala, a vodstvo banke naznanja, da bo kolikor mogoče dolgo vztrajalo na sedanji obrestni meri. — Nasproti raznim vestem v zadnjem času o ustanovitvi evropskega premogovnega kartela, ki naj bi obsegal Vel. Britanijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo, javlja belgijska brzojavne agentura, da se ne vršijo nikakšna tozadevna pogajanja. — Avstrijska prometna kreditna banka je likvidirala. Skupna zguba bo znašala 5,422.000 šilingov, in jo bo krila poštna hranilnica, ki je glavni delničar. — Poljaki bodo ustanovili kartel cevi, ki bo posredoval tudi med mednarodnim kartelom cevi in med poljskimi producenti. — Premogovni lastniki v Srednji Angliji, ki kontrolirajo 25 odstotkov angleške premogovne produkcije, bodo sklenili dogovor, ki naj kartelira produkcijo in prodajo. — Na udnjem sejmu volne v Sydneyu v Avstraliji se bile dosežene rekordne cehe; v enem samem dnevu so prodali 11.800 bal. — V Italiji so prepovedali uvoz te-letin in govedin, z utemeljevanjem, da je pripuščeni eksportni kontingent že iz-čipan. — Ogrska Narodna banka pošlje s 23. t. m. v promet nove bankovce po 1000 pengo. Še v prometu se nahajajoči stari bankovci po pol milijona in 1 milijon kron bodo vzeti iz prometa do 30. junija 1928. Zamenjaina obveznost Narodne banke preneha š 30. junijem 1981 — Hranilne vlogo pri 13 budimpeštan-skih velebankah in pri poštni hranilnici so se dvignile v novembru od 3107 na 351 mil. pengo, stanje vlog na tekoči račun je pa padlo od 678 5 na 667‘6 mil. pongo. Hranilne vloge so dosegle 30. no-vombra 30 odstotkov vlog od 31. decembra 1913, vloge na tekoči račun pa 79%. — Misel o nemškem sladkornem koncernu postaja po pariški konferenci zmeraj jačja, cene se počasi utrjujejo. Ta razvoj bo trajal naprej in je zato treba pridelek sladkorne pese dvigniti. Sedanja carina velja samo do konca leta 1929. »Do takrat mora biti nemška sladkorna industrija gospodarsko in tehniško konsolidirana.« — Ceno žice v Belgiji so dvignili od 900 na 950 frankov. To smatrajo kot ugodno znamenje za novi mednarodni žični kartel. — Za predsednika gospodarskega odbora pri Zvezi narodov so izvolili Francoza Seruysa, za podpredsednika Nemca Trendelenburga; ta bo postal pozneje predsednik. Oba sta izvoljena za dobo enega leta. Pododbor bo izdelal načrt o načinu izkoriščanja morskega bogastva. Za november 1928 bo sklicana konferenca v svrho določitve pripravnih metod za poenotenje statistike v trgovini in industriji. — V novembru je bila poljska zunanja trgovina za ca 17 % mil. zla-tov pasivna. Vsled stalne pasivnosti trgovinske bilance je sklenila vlada, da bo v bodoče uvoz nekaterih določenih predmetov omejila na najmanjšo mogočo izmero. Tako upajo pasivnost znižati ali jo celo odpraviti. DOBAVA, PRODAJA. Nabava pelerin. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo sto pelerin na dan 21. januarja 1928 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 42. — Jamčevina (5% ali če je lnmemec, io%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, eoba štev 41, kjer se lahko vpogledajo vzorci in kupijo pogoji. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg bločnih verig in 20 kg verig za priklepanje zatikov na kretniška postavljala ter glede dobave griffin-koles. Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem in mašin-skem odelenju te direkcije. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2 ognjegasnih se-saljk. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. januarja 1928 pt nudbe glede dobave 1 razvodne plošče in 1 drobilca za premog. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. januarja 1928 pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave čevljev in oblek za čistilce kotlov. — Dne 9. januarja 1928 pri mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave spojnih ročic za lokomotive; dne 12. januarja 1928 pa glede dobave 17.C00 kg železa za rešetke. Prodaja. Dne 4. januarja 1928 se bo vršila pri Intendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba za prodajo starih vreč. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled Univ. prof. dr. M. Škerlj: II Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja. Stane 15 Din. Dobiva se v upravi »Trgovskega lista«. TRŽNA POROČILA. Mariborske tržne cene dne 15. decem-ora 1927. Goveje meso 10—18 Din, drob 5—17, teletina 17'50—22’50, drob 8—18, svinjina 17—30, pljuča 10, jetra 12—14, slanina sveža 20—25, papricirana 26—30, mast 23—34, prekajeno meso 23—32, gnjat 32—35, Klobase 18—40, meseni sir 20—30, konjsko meso 5—8 Din za kg. Kože: konjske 60—150 Din komad, goveje 14—16, telečje 24, svinjske 10, gor- i je usnje 90—130, podplati 70—80 Din za kg. — Perutnina: piščanci 20—37'50, kokoši in race 35—40, gosi 55—75, purani 65—85, domači zajci 10—30, divji zajci 40—50 Din. — Ribe: krapi 25, ščuke 23, morske ribe 20—25 Din za kg. — Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 3, smetana 12—14 za liter, maslo surovo 40, kuhano 48—50, čajno 50—60, sir 25—100 za kg, sirček 2—10, jajca 150—2 Din komad. — Pijače: vino novo 10—16, staro 16—25, pivo 8, žganje 30—35 Din. — Kruh: beli 6, črni 5 Din za kg. — Sadje: jabolka 6—10, slive posušene 9—12, hiuške 8—12, datelji 25—30, mandelji 48—65, orehi luščeni 35—40, mak 18 do 20 Din kg. — Špecerijsko blago: kava I. 65—75, II. 45—65, pražena I. 70 do 90, II. 50-65, čaj 70-125, sol 3, poper 70—75, cimet 75, paprika 75—85, testenine 10—14, marmelada 25—35, po-vidl 12, sladkor 14—16, kvas 35, škrob pšenični 18, rižev 15, riž 6—12, milo 17 do 18, soda 2, kisova kislina 45, kis navadni 2—3, vinski 4—5, olje olivno in bučno 20, špirit denat. 12 Din za liter. — Žito: pšenica 3 50, rž 3—3 25, ječmen 3, oves 3, koruza 275—3, proso 2 50 do 275, ajda 2 75—3, fižol 4—5, grah 14, leča 12—14 Din za kg. — Mlevski izdelki: pšenična moka 3-50—5-50, ržena moka 5—5 50, prosena kaša 5—6, ječ-monček 6—12, otrobi 2—2'25, koruzna moka 3, koruzni zdrob 375—4 50, pšenični zdrob 6, ajdova moka 6—7, ržena kava 16, cikorija 18—20 Din za kg. — Krma: seno 80—85, slama 35—45 Din za kg. — Kurivo: drva trda 140—150, mehka 105—115 Din za kub. meter, premog trboveljski 43—50, velenjski 26—28 Din za 190 kg, oglje 2, koks 0.60—0'80, karbid 7, sveče 25—35 Din za kg; petrolej 7, bencin 10—12 Din liter. — Zelenjava: salata glavnata 1, endivija 075—2, glavnato zelje 075—1, ohrovt 050—2, kar-fijol 2—20, poper 0'50—1, pesa rdeča 025—075, repa Q'25, koleraba 0 25 do 2 Din komad; motovilec 1, špinača 1, luščeni grah 14 Din kupček; paradižniki 4, čebula 2—3, česen 10—15, krompir 075—2'25, hren 6—8, zelje kislo 4, repa kisla 2 Din za kg, med 20—25 Din za kg, peteršilj 0-50, zelena 050—3, zelenjava za kuho 025—0 50 Din za šopek. Mariborski trg dne 16. decembra 1927-Vsled hudega marža (— 6 stopinj) iu prepovedi alkohola je prišlo to pot manj kmetov v mesto kakor po navadi, pa tudi obisk je bil slab. Slaninarjev je bile sicer 77, toda s krompirjem in drugimi živili naloženi vozovi so bili samo 3, s sadjem pa nič. Slaninarji so prodajali meso in slanino kakor običajno 20 do 30 na drobno, 15 do 17 Din za kg na debelo, proti poldnevu pa so šli s cenami nazaj. Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj kakih 500 komadov. Gone so bile piščancem 20—35, kokošim 35—45, racam 35—40, gosem 50—70, puranom 60—125, domačim zajcem 10 do 30 Din komad. Divji zajci so se prodajali po 40—50 Din komad. — Krompir, zcle-najava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 0-75—2, medu 25 do 30, maslu surovemu 40—44, kuhanemu 46—48, čajnemu 55—60, čebuli 2—3, česnu 10—15 Din za kg, solati glavnat! 1, endiviji 0.75—2, zeljnatim glavam 05> do 2, ohrovtu 050—2, kolerabi 0 25—2, pesi rdeči 025—075, repi 0 25 Din komad, hrenu 6—8, kislemu zelju 4, kisli repi 2 Din kg. — Sadju: jabolkom 5—10, hiuškam 8—12, posušenim slivam 10 do 1? Din kg, grozdje je prenehalo. Cvetlicam 0T5—5, z lonci vred 15—50 Din kemad. — Lončena in lesena roba: 1 do-100 Din, brezove metle 2 25—6 Din komad, koruzni slami 30 Din vreča. 1 Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 13. decembra je bilo 12 voz sena in 6 voz slame, v soboto 16. decembra pa 7 voz sena in 1 voz detelje na trgu. Cene so bile senu 80 do 85, slami 35 do 45, detelji pa 100 Din za 100 kg- Prometni zavod za premog d. d. i Ljubljana ■■ prodala po Mjupodnelilh conah ta samo na debato domali ta Inozemski za domalo kurjavo in Industrijsko svrho vseh vrst PREMOG, KOVAŠKI PREMOG KOKS, BRIKETE Prometni savod za premog d. d. v Ljubljani - Mlkloillova CMta 1S/L " 1 — J Vse -vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Journall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne štruce, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje H JANEŽIČ, Ljubljana FlorUanska ulica St. 14 knjigoveznica, Industrij n šolskih zvezkov In trgovskih knjig. Mm vMIkol Na malo I GREGORČIČEVA ULICA 23 • TEL. 25S2 VELETRGOVINA koloni|alne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN Veletrgovina | v Ljubljani priporo C« Špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in dololne P* delke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralarna *a ka. vo In mlin sa dliavo s sloktrKnlm obratom. r LJUBLJANA Zaloga svoZa pra-Zono kavo, mletih dilav in rudninsko vodo. Zahtevajte ceniki $ PRIPOROČA ToZna in solidna postroZba I Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.