' -'-M l K Uto LXV Poitntin pi«g«B» y gotoTtni__V Ljubljani, v petek", dne 3. septembra 1937_Stev. 2011 Cena 1.80 Din Naročnin, mesečno ^^ ^p^ ^^m* ^ —^ ^ Cek. račun: Ljub- 6/1H ^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^ Uprava:KoPitar- leva ulica stev. o. Telefoni aredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan zjufraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Notranjepolitična napetost na Poljskem Novo vprašanje evropske politike: Kdo potaplja ladje na Sredozemskem morju? Ali je „Havock" tujo podmornico izsledil in potopil ali ne? Francozi zahtevajo energične ukrepe — Vlade se še posvetujejo Anglija sklenila: Potopiti vsako sumljivo ladjo! Skliče se konferenca držav Sredozemskega morja Desetdnevni štrajk, ki ga je napovedala kmečka ljudska stranka nu Poljskem, je te dni prenehal, in sicer, kakor trdijo tisti, ki so ga napovedali, z uspehom. Kakor poročajo listi, pa je bilo za časa tega štrajka od oborožene sile ubitih in ranjenih precej kmetov v različnih krajih države. Baš to dejstvo je obrnilo pozornost inozemstva na notranje-politične razmere v tej republiki, ki jih že od smrti maršala Pilsudskega označuje napetost, ki je začela letošnje poletje nevarno naraščati in ki s kmečkim štrajkom nikakor ni prenehala, ampak Se je gotovo še poostrila. Kmetje za časa štrajka niso prinašali na trg svojih proizvodov pa tudi niso ničesar nakupovali v mestih. Najhuje je j»tekal v Galiciji in v Volinju, kjer so Poljaki močno pomešani z Ukrajinci, med katerimi od nekdaj deluje takozvana UOM, to je ukrajinska revolucionarna organizacija, ki je to priliko izrabila za propagando za odpad od j»ljske države. Izvrstno so se držali kmetje v srednji Poljski, to je v vojvodinjah Lodz in Kielce. Če motrimo kmečki štrajk v zvezi s konfliktom, ki je bil junija meseca izbruhnil med vlado in krakovskim nadškofom zaradi prenosa ostankov rajnega maršala Pilsudskega, in v zvezi s kongresom poljskih legionarjev avgusta meseca, ki je tudi bil v Krakovu, ga moramo smatrati kot izbruh notranjega vrenja, ki že dolgo časa pretresa republiko in je izraz nemoči sedanjega režima, sestavljenega iz naslednikov Pilsudskega, da bi ustanovil (io maršalovi smrti nov red v državi. Maršal Pilsudski ima sicer naslednika v maršalu Rydz-Smiglyju, ki pa osebe velikega moža, ki je ustvaril novo zedinjeno poljsko državo, nikakor ne more nadomestiti. Zato je maršal zaupal enemu svojih najintimnejših pristašev, polkovniku Kocu, ki je že za časa Pilsudskega igral v notranjem življenju Poljske važno vlogo, nalogo, da ustanovi stranko tako imenovanega nacionalnega zedinje-nja, ki naj bi državno politično idejo pokojnega vodje zasidrala v dušo ljudstva, nekako podobno, kakor je Mussolini lašizem zanesel v široke sloje ter mu tako polagoma dal nek vsenarodni in vse-državni značaj. Toda Koc očividno pri tem ni imel srečne roke. zakaj, kar mu je uspelo, je samo to, da je krepkeje povezal one, ki so itak vedno sim-patizirali z vlado in njeno smerjo, dočim se mu vdor v desničarsko in levičarsko fronto ni posrečil. Spor s krakovskim nadškofom pa je pokazal, da tudi vladna stranka narodnega zedinje-nja, ki večinoma obstoji iz poljskih legionarjev iz svetovne vojne, ni zadosti enotna. Tudi v njej je levo krilo, ki je hotelo zaradi spora z nadškofom, da se odpove konkordat, in kouservativno krilo, ki je absolutno odklanjalo vsak afront proti katoliški cerkvi in je tudi zmagalo. Kongres legionarjev v Krakovu je imel namen, da to razj»ko premosti, toda maršalu Rydz-Smiglyju, ki si je to nalogo nadel, se to ni posrečilo. Nasprotje med levico in desnico v legionarskem taboru se je sedaj še razširilo na vse kmečko ljudstvo, zlasti na ga-liško, in da tudi delavci ne mirujejo, dokazuje dejstvo, da so delavci v krakovskih elektrarnah proglasili simpatijski štrajk s kmeti. General Tokarszewski, ki zapoveduje diviziji v Lvovu. je pa obenem tudi vodja vladne organizacije »Tajništvo za koordinacijo poljskih socialnih združenj«, sicer trdi, da za kmečkim pokretom stoje protidržavni ukrajinski agitatorji oziroma teroristi in drugi socialni ekstremisti, ter se zavzema za to, da mora imeti nacionalno vprašanje prednost pred socialnim, ker je poljska država v nevarnosti, ako se omogočuje sovražnikom poljske države, da izrabljajo njene socialne probleme v propagando za razbitje države. Toda mnenje generala Tokarszevvskega ne drži preveč, zakaj vprašanje ukrajinske iredente je kolikor toliko neodvisno od vprašanja socialnih reform, na katerih je interesirano vse poljsko kmečko ljudstvo. Ukrajinci so več ali manj strašilo, ki naj opravičujejo nespretno politiko režima in prizadevanje desničarskih strank, da bi se rešilev kmečkega vprašanja čim dalj zavlekla. Če so se kmetje v resnici dali zapeljati po nekih teroristih, bodisi da so to Ukrajinci ali kakšni socialisti in morebiti tudi filokomunisti, nosi za to v znatni meri odgovornost režim sam, ki brani kmetom, da bi se s pomočjo neke vsaj zmerne demokracije borili za svojo eksistenco in socialno pravičnost. Res je, da polkovnik Koc ni pristaš skrajne desnice, katero bi rad pridobil za konstruktivno sodelovanje v prid socialnih reform, ki naj bi imele značaj neke korpora-tivne ureditve države, toda v teb njegovih prizadevanjih vidijo, morebiti ne brez pravice, neko nemogočo srednjo linijo med skrajno desno in skrajno levo smerjo; na vsak način njegov program ni toliko konkreten in jasen, da bi mogle kmečke mase vanj zaupati in videti v njem realno izboljšanje svojega, ponekod zelo malo zavid-nega položaja. Kmečki značaj poljskega ljudstva nalaga vsaki poljski vladi kot najvažnejšo dolžnost, da zase pridobi vas. Čigar je duša kmeta, ta je tudi resnično gospodar poljske države, ako noče vladati s samim nasiljem po primeru nemškega narodnega socializma, ki se absolutno ne prilega slovanski duši, kar tudi polkovnik Koc dobro uvideva in i>oudarja. Cilj vsake socialne reforme na Poljskem mora biti ta, da pomaga kajžarju in malemu kmetu, ki je v veliki večini, in sicer na ta način, da mu dodeli posestvo in pravilno medenj razdeli, ker ga more le na ta način privezati na državo in njeno vodstvo. Toda vsaka agrarna reforma na Poljskem je bila doslej nezadostna, ker se ni lotila tistih, ki posedujejo še danes v ogromnih veleposestih velik del poljske zemlje, to so nasledniki starega zgodovinskega plemstva. Na drugi strani pa je kmečkemu siromaštvu, posebno v južnih in juznovzhod-nih pokrajinah, z razdelitvijo posestev sploh težko pomagati, ker je praktična možnost take reforme zelo omejena. V teh gosto naseljenih pokrajinah vlada sploh samo mala posest in kočarstvo, kateremu sploh ni mogoče dati zadosti zemlje za dostojno eksistenco. Za preobilico naraščaja v teh (»krajinah pa ni mogoče najti dela, ker je tukaj tudi poljska industrija na nizki stopnji. V teh vojvod i nah pa so tudi prometne zveze zelo slabe, tako da sam dovoz kmečkih produktov na trg požre velik del izkupička. V teh pokrajinah, to je predvsem v Galiciji in Volinju. je zato še danes Pariz, 2. sept. b. s-Figaro« jioroča. da je pričakovati, da bo po poskusu torpediranja angleškega rušilca ilavocka« Anglija sedaj energično nastopila na Sredozemskem morju. Vse kaže, da Anglija pripravlja izredno ostre ukrepe in da bo sporazum med njo in Francijo v najkrujšem času dosežen. Po informacijah socialističnega »L'Oeuvra« je angleška admiraliteta sporočila, da je bilo preganjanje tajinstvene podmornice brezuspešno, list pa trdi, da so britanske vojne ladje brez dvoma s podmornico obračunale lako, kakor je zaslužila. Rcuterjev urad je jjonoči sporočil sledeče: Po vesteh, ki so prispele v London, ni mogoče ugotoviti, če jo bil protinapad angleške kri/arke »Havocka« uspešen. Nobena podmornica se jm> tem napadu ni mogla identificirati kot napadalec. Po tej informaciji Reu-terjevega urada bržkone ne bo glede podmornice izdana nobena vest več. Ivondon, 2. sept. b. Jutranji tisk energično zahteva, da se napad na angleško vojno ladjo brez zavlačevanja pojasni. »Daily Telegraph« poroča, da je poskus torpediranja »Ilavocka« povzročil v vsej angleški javnosti velikansko vznemirjenje zaradi razmer, ki so nastale na Sredozemskem morjn, ter vsi krogi zahtevajo, da se enkrat roparski napadalci izsledijo. Samo na ta način lxi mogoča varna plovba na Sredozemskem morju, kjer ni treba zaščititi samo angleških interesov, temveč tudi interese vseh drugih nevtralnih držav. Diplomatski so-trudnik tega lista ugotavlja, da se je v Londonu pričela širiti ideja, naj se skliče v Ženevi konferenca sredozemskih držav. London. 2. sept. b. Zaradi novega torpediranja angleškega rušilca na Sredozemskem morju pišejo jutranji »Times«, da jc angleško brodovje doslej služilo v španskih vodah ideji človeštva in miru. odslej pa bo prisiljeno, da služi oni funkciji, za katero je stvarno določeno, ker se ne more pustiti še dalje izzivati od mračnih roparskih napadov, ki jih je bilo v teku meseca avgusta že 18. London. 2. sept. b. Ministrska konferenca je bila končana po poldrugournem posvetovanju. V diplomatskih krogih pričakujejo, da bo Anglija okrepila svoje pomorske sile na Sredozemskem morju, razen tega pa bodo njene vojne ladje stalno spremljale vse angleške trgovske ladje, kadar bodo plule po Sredozemskem morju. Skupni ukrepi Anglije in Francve Pariz. 2. sept. b. Pogajanja med Francijo in Anglijo radi skupnega nastopa, da se zopet vzpostavi varnost plovbe na Sredozemskem morju, sc bodo sedaj še bolj pospešila, ker je neznana podmornica torpedirala angleški ru-šilec »Hnvock«. V tukajšnjih političnih krogih priznavajo miroljubno stališče angleške vlade, ki doslej ni storila ničesar, čeprav je bila že mnogokrat grdo izzvana. Pričakuje se, da se bo lov za neznano podmornico posrečil, do tedaj pa bo Anglija ostala mirna. Šele. ko bo ugotovila, kdo povzroča neprestano ro|jarske napade, bo storila vse korake, da zagotovi zopet varnost na Sredozemskem morju. Ilaliianski rušilec ? Alžir, 2 sept. b. Kapitan sovjetske ladje Čcrnišev. ki je bila predpreteklo noč napadena in zadeta od torpeda ob alžirski obali, je izjavil, da je napad izvršil italijanski rušilec vT u r b i n e«, ki je sovjetsko ladjo ves dan zasledoval in opazoval. Zagrebška vremenska napoved: Jasno, topleie. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in še topleje. ukoreninjena bivša ljudska stranka \Vitosa. bivšega ministrskega predsednika, ki ga je ob majski ustavi leta 192<> Pilsudski strmoglavil. Vse pa, kar diši po bivši kmečki ljudski stranki, je sedanjemu režimu skrajno nesimpatično, ker spominja na levico in levičarske metode, ki zadevajo na silen odpor vseh desničarskih elementov. Zakaj ljudska stranka zahteva ]»polno uf»stavitev demokracije in demokratično volivno pravico, to se pravi odpravo avtoritarnega režima Pilsudskega. Take zahteve so za sedaj obstoječi red tem bolj nevarne, ker so danes vse opozicionalne stranke na Poljskem, ki so sc svojčas med seboj ljuto pobijale, združene in stoje danes tudi v skupni fronti s socialno demokracijo, ki je na Poljskem izdala parolo ljudske fronte |x> francoskem primeru. Najbolj pametno bi seveda bilo, če hi stranka narodnega zedinjenja oziroma polkovnik Koc mogel pridobiti zase kmečko ljudsko stranko, da bi onemogočil enolno levo fronto, toda poizkus Koča, da bi \Vitosa pridobil zase, se je (»nesrečil. To je tudi razumljivo. Takšna stranka, kakor jo je zamislil polkovnik Koc. ne more namreč iti mimo desnice, ta pa zavzema napram kakšnim temeljitim socialnim reformam skrajno ne|>omirljivo stališče. Dočim imaio levičarji 7.a seboj veliko večino ljudstva v Volinju pa v Galiciji, se desnira opira na zapad, predvsem pa na Poznani, ki je London, 2. sept. c. Dopoldne ob II sc je v zunanjem ministrstvu začela o/ja seja ministrov, ki je obravnavala jjoložaj na Daljnem vzhodu in v Sredozemskem morju. Na sejo so prišli zunanji minister Eden, podpredsednik vlade lord Ha!ifax, finančni minister sir John Simon, prvi lord admiralitete Duff Cooper, kolonialni minister Malcolm MacDonald, vojni minister Hoare Belisha pa je prišel na konferenco tri četrt ure pozneje. Prvi del konference je trajal do 15.30. Ob 14.50 pa so se ministri zopet vrnili v zunanje ministrstvo in nadaljevali s posvetovanjem do 15.30, ko jc bilo objavljeno uradno poročilo. V tem poročilu stoji, da je angleška vlada proučila mednarodni položaj v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu in v Sredozemskem morju. Zaradi povečanega števila napadov nn angleško brodovje v Sredozemskem morju je vlada sklenila poslati ie več vojnih ladij v zapadni del Sredozemskega morja. London, 2. sept. c. Takoj po konferenci angleških ministrov je zunanji minister Eden povabil k sebi odpravnika poslov francoskega veleposlaništva v Londonu Cambona in ga obvestil, da so ministri sklenili, da Anglija sprejema francoski predlog, da naj se v Ženevi prihodnji teden vrši konferenca sredozemskih držav. Na tej konferenci bo angleško delegacijo vodil Eden sam. London. 2. sept. c. Angleško ministrstvo je izdalo danes ukaz vojnemu brodovja v Sredozemskem morjn, da naj o d slej nesamosprem-1 j a in ščiti angleške parnike. n m- Tokio, 2. septembra, b. Japonski odgovor na angleško protestno noto bo odposlan konec tega tedna, ker preiskava v Sanghaju še vedno ni končana. Japonski tisk zelo ostro napada Anglijo in listi posvečajo veliko pozornost tudi sovjetskim jesenskim manevrom v Sibiriji. Listi posebno poudarjajo dejstvo, da pri teh manevrih sodeluje sovjetsko vojno brodovje z Daljnega vzhoda, kar jc zelo značilno za sedanji položaj. Tokio, 2. septembra, b. Japonski zunanji minister je sprejel tukajšnjega kitajskega poslanika, ki najbolj nacionalen v desničarskem smislu, ker se je tamkajšnji narod vedno strumno boril za svojo nacionalno eksistenco in samobitnost zoper Pruse. To so tako imenovani nacionalni demokrati, ki so v opoziciji do sedanje vlade in stranke samo zato, ker se jim zdi še premalo nacionalistična. Razume sc, da je of>ora desničarske opozicije predvsem v veleposestvu. Tako je primoran polkovnik Koc ko-lebati med dvema skrajnostima, ne da bi se mogel odločiti za kakšen konkreten |trogrnni, ki bi imel kakšen realen pomen in učinkovitost. Vlada |»-laga zato največ, važnosti na vzgojo naraščaja, ki ga hoče navdušiti za svoje ideje, bodočnost pa 1» I »kazala, ali bo ta pot prinesla kaj uspeha ali ne, če se nc bo polagala |»glavitna važnost na rešitev perečih socialnih vprašanj (»ljske republike. V zunanjepolitičnem oziru je notranjepolitično vrenje na Poljskem v toliko važno, ker desnica ni zadovoljna s sedanjim kurzom poljske vlade, v kolikor se je odmaknil od Francije in približal Nemčiji, v kateri konservativna narodna demokratska stranka vidi za Poljsko veliko nevarnost, dasi je seveda ta stranka v ostrem nasprotju tudi do ruskih sovjetov, katere dolži. da podpihujejo poljsko kmečko množico po kominternski propagandi, ki ima seveda v nekonsolidiranosli notranjih razmer na Poljskem zelo pripravno torišče svoje liegaine in prevratne delavnosti. pak naj tudi samo takoj napade vsako sumljivo vojno ladjo v Sredozemskem morju. Otvoritev francoske meje: ne! London. 2. sept. Otvoritev francoske meje zn prevoz vojnega materiala in prostovoljcev, kakor to zahtevajo socialisti in agenti ruskih Sovjetov, v angleški javnosti zadeva na odločen upor. ^Timcs« piše, da je napad na »Ha-vock« nezaslišana nesramnost, ki se ne more oprostiti, kajti podmornica je bila v trenutku napada nad morsko gladino in ne more noben izgovor opravičiti njenega zločinskega dejanj« na tujo vojno ladjo, otvoritev francoske meje v pomoč Valenciji je pa druga zadeva. V ozadju — sovjeti Pariz. 2. sept. AA. DNU: »Journal des De-bats: piše. da je obiskal francoski odpravnik poslov Edena zato. ker se Chaiitenipsova vlada hoče vdati željam in nasvetom svojih socialističnih tovarišev in komunističnih kontrolorjev francoske politiko, in se umakniti s terena politike nevmešavanja. Posledica take politike bo samo ta. da se bo Francija sprla r jutrišnjo ftpanijo. Toda zdi se, da Eden ne misli slediti Franciji na tej poti. Ril bi že skrajni čas. da se napravi konec vmešavanju sovj. Rusijo v španske zadeve. mu je v imenu svoje vlade ponudil sklenitev ne-napadalncga pakta, enakega, kot ga je Kitajska pred kratkim sklenila s sovjetsko Rusijo. Japonski poslanik je noto vzel v vednost, ne da bi kitajskemu poslaniku le besedico odgovoril. Šanghaj, 2 septembra, b. Iz kitajskih krogov se čuje, da je v pokrajini Sensi že prispelo 70 sovjetskih letal na temelju obveznosti, ki jih je sovjetska Rusija prevzela s podpisom nenapadalnega pata. Na poti pa se nahaja tudi novih 150 letal. Vse letalske sile bodo takoj vržene na sever pri Pekingu, kjer je položaj za Kitajce najbolj kritičen. V teh aparatih bodo pilotirali najprej ruski piloti, ki so sc prostovoljno javili, da se borijo proti Japoncem. Japonci bodo ustavili vsako ladjo Sangaj, 2. sepl. b. Dopisniku »United Pressa^ so izjavili, da pripravlja .la|»nska nov načrt za blokado kitajskih luk Bržkone bo .laj»nska storila odločilne in uspešne ukrep«', da prepreči uvoz orožja in municije nn Kitajsko. Japonske vojne ladje l>odn ustavile vsako sumljivo ladjo brez ozira na njeno pripadnost. Delavnost japonskih letal Tokio, 2. sept. b. Japonska letala so v Kantonu zažgala tri hangarje in uničila šest kitajskih letal. Pri tem je bilo sestreljeno tudi eno ja[»n-sko letalo. Japonski letalci so uničili še nekaj drugih važnih vojaških objektov. Tako so na pr. v Sinčavti bombardirali tovarno letal, v Kijenigu l>a so uničili tamkajšnje letališče ter skladišče smodnika. Zaradi lega napada je v llonkongii nastal spor med Kitajci in Japonci, ker so japonske konzularne obiasii doiočiie odpravo vaeh Japoncev iz flonkonga. Podmornice napadajo dalje Zopet angleški trgovski parnik potopljen London, 2. septembra, c. Opoldne je prišla v London vest, da je bil zjutraj ob španski obali torpediran še en angleški trgovski parnik, in sicer »Rudiord« (8800 ton), ki je vozil iz Barcelone proti Valenciji. V Barcelono je iz Constanze pripeljal petrolej in del tovora hotel izkrcati še v Valenciji. Neznana podmornica je na parnik izstrelila torpedo, ki je ubil drugega krmarja in ranil 6 mornarjev. Tri ure nato je parnik utonil. Poveljnik parnika je obvestil svojo prevozno družbo v Londonu, da na parniku ni bilo nobenega angleškega mornarja. Zaradi nevarne plovbe ob Španiji so bili na parniku sami tuji mornarji, ki jih je najel po raznih pristaniščih. London, 2. septembra, c. Zvečer je v Londonu izzvala silno pozornost vest, ki jo je objavil »Pariš Soir«, da je v prvih popoldanskih urah napadla neka skrivnostna podmornica angleško križarko »Ga-lateo« blizu Balearskih otokov. Vse pričakuje podrobnosti o tem, ali je bila križarka zadeta in ali je lahko ugotovila znake na tej podmornici. Pozor na Rusijo! Sovjetski piloti in letata za Kitaj Pozdravljeni, inozemski časnikarji! Ljubljana, 2. septembra. Danes obiščejo Ljubljano in ljubljanski velesejem udeleženci S. kongresa Zveze novinarskih agencij. V Ljubljano se pripeljejo s posebnim vlakom, s kolodvora pa se podajo takoj na velesejmski prostor, kjer si bodo ogledali našo novinarsko razstavo, kjer jih bodo pozdravili zastopniki oblasti in ljubljanski novinarji. Na velesejmu bodo okoli poldneva, popoldne pa se bodo peljali naprej na Bled. Med odličnimi gosti so generalni ravnatelji Reuterja, Havasa, Nemškega tiskovnega urada, Štefanija in skoraj vseh evropskih tiskovnih uradov. Ogledali so si že vso našo jadransko obalo in bili so tudi že v naši prestolici, danes pa prihajajo med nas, da si za kratek čas ogledajo naše me|to in na razstavi vse tisto, kar smo na publicisličncm in kulturnem polju ustvarili Slovenci. Visoke goste v naši sredi najlepše pozdravljamo! Kot njihovi sodelavci lahko vsak dan uživamo blagodati njihovega dela, ko nas s svojimi sijajno organiziranimi uradi in zvezami vežejo z vsemi deli in vsemi dogodki sveta. Za to njihovo požrtvovalno delo se jim ne moremo samo zahvaliti, ampak jim moramo samo priznati, da so nas s svojim delom povezali v veliko vzajemnost ljudi in narodov, kjer vsakdo tako rekoč pred vso svetovno javnostjo odgovarja za svoje delo na skupnost. V to delo ste nujno povezali tudi vse delovanje našega naroda, vse njegove skrbi in težnje. Tudi za to Vašo službo se Vam moramo ob tej priliki najlepše zahvaliti , računajoč se za naprej na vso Vašo veliko naklonjenost. V tem imenu Vam kličemo iskreno: dobrodošli in želimo, da bi iz naše domovine odnesli najlepše vtise in spomine! Sporazum med ČSR in Sv. slolico Revija naše slavne vojske Belgrad. 2. septembra, m. Na rojstni dan N j. Vel. kralja Petra II. bo tudi letos, kakor običajno, vsakoletna revija čet. Revija bo na Banjici. Prisostvovali ji bodo člani vlade, generali-teta, cerkveni dostojanstveniki, diplomatski zbor ter predstavniki vseh kulturnih in narodnoobramb-nih organizacij. Vojaštvo belgrajske garnizije je imelo danes na Banjici poskusno revijo vseh oddelkov. ki bodo nastopili 6. septembra. Zastopane to bile vse vrste orožja. Pred začetkom revije je obšel vse čete poveljnik revije, armadni general Toinič, poveljnik mesta Belgrada. Ob 9 so se začele pomikati čete proti slavnostnim tribunam, kjer je sedel na častnem mestu prvi pobočnik kralja, general llristič. obkrožen od generalstabnih častnikov. Na čelu čet je jezdil general Tomič z vsem štabom. Za njim so korakali gojenci vojne in intendatske akademije, njim so sledili gojenci pehotne podčastniške šole in oddelki naše mornarice. Za njimi so korakali gardni polki, pehota, topništvo in konjenica s fanfarami na krasnih belcih. Sledili so oddelki patrulj s strojnicami in topniški oddelki. Kakor vsako leto, 60 tudi letos vzbudili posebno jiozorncst planinci v 6vojih lepih uni formah. Sledile so posamezne vojaške enote, med drugim bataljon brezžičnega brzojava in oddelek z golobi pismonoši. Sledilo ie težko topništvo, nato bolničarji, topniška in reflektorska skujiina. Revijo so zaključili motorizirani oddelki. Današnji poskus revije ie pokazal, da je naša vojska izvrstna in sijajno disciplinirana in da ne slovi zaman po vsem svetu. Priznanje politiki dr. Stojadinoviča Varšava, 2. sept. AA. »Kurier Varšavski« piše, da je zboljšanje razmerja med Malo zvezo in Madžarsko velevažno za zboljšanje splošnega položaja v podonavju. List nagiaša vlogo, ki jo jc igral predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič pri obnovi stikov med Malo zvezo in Madžarsko, in poudarja, da jc konstruktivna politika predsednika jugoslovanske vlade vredna vsega priznanja. Predsednik vlade na Bledu in na Brdu Bled. '2. sept. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prisj>el danes v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča na Bled. Po prihodu je o!rebujejo. niso pa kupovali onih proizvodov, ki jih mi proizvajamo v veliki množini. Belgrad. 2. sept. m. lil. septembra se bodo pričela v Parizu jtogajaiija meti Irancosko in našo delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Našo delegacijo vodi načelnik .trgovinskega ministrstva Obradovič. Ureditev trgovinskih odnosov bi bila fiolrebiiH zaradi odjiovedi klirinškega sjio-razuma med obema državama. Pričakovati je, da se bo promet med obema državama vršil v svobodnih devizah. Gospodarski krogi pričakujejo, da «e bo pri teh pogajanjih uredilo vprašanje naših kontingentov za prihodnjo izvozno sezono. Prosvetni tabor v Murski Soboti V nedeljo 5. septembra bo ena največjih ljud skih prosvetnih prireditev. Ldeležbo na taboru je obljubil tudi voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. Poleg domačih govornikov bo goviril (udi znani mladinski in ljudski organizator g. Rudolf Smersu iz Ljubljane Zato se bomo tega tabora v čim večjem številu udeležili, sebi v pouk. Prcktnur-cem v pobudo! Iz železniške sfužbe Belgrad, 2. septembra, m. Na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani je postavljen v 5. skup. za višjega svetnika na splošnem oddelku Miroslav Ber-toncclj, dosedaj višji svetnik v kom. oddelku glav. ravn. drž. žel.; v 6. skup. ie postavljen za višjega kontrolorja v prom.-kom. odd. Avgust Stalovski, dosedaj višji kontrolor na kom. odd. glav. ravn.; v 6. skup. je postavljen za poverjenika v strojnem oddelku ing. Rudolf Koudelka, dosedaj v strojnem oddelku subotiškega žel ravnateljstva. Relgrad. 2. sept. Semkaj je dosjicl holandski časnikar Waliter*, velik prijatelj slovenskih rudarjev na llolandskem, ki je z njimi prišel tudi na izseljenski kongres na Brezje. Obiskai je ministra dr. Kreka. Resna bolezen prezidenla Masaryka Praga. 2. sept. b. Ponoči je nenadoma v dvorcu Lanv resno zbolel bivši prezident Masaryk. Njegov sin Jan je obvestil o tem predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša in predsednika vlade dr. Hodžo. Dr. Beneš se je takoj jx>dal s svojo ženo v dvorec Lany, kmalu nato pa je prišel v dvorec tudi predsednik vlade dr. Hodža. Zdravniki so ostali pri bolniku, ki .je nemirno zaspal. Vest o bolezni g. Masaryka se je bliskovito razširila jK> vsej Češkoslovaški ter zelo vznemirila javnost. Bolnikovo zdravje pa se je proti jutru zopet zboljšalo in zaenkrat ni nevarnosti. Praga, 2. sept. c. 1'ojjoldne ob 10 so zdravnik'! na gradu Lanv objavili naslednje jx>ročilo o stanju predsednika Masarvka: Stanje T. G. Masarvka je zadovoljivo in jc nastopilo celo zboljšanje. Srce je še boljše. Temperatura je le malo višja in znaša 37.4. Letalska zveza Italija- Jugoslavija - Romunija Bukarešta, 2. septembra. TG. V zvezi z razgovori, ki jih je na konferenci v Sinaji in pozneje v Bukarešti imel italijanski general Pelcgrini, kakor tudi italijanski poslanik v Bukarešti Sciolo z zunanjima ministroma Romunije in Jugoslavije glede nove letalske zveze med Italijo in Romunijo, sporočajo v merodajnih krogih, da gre za dve zračni črti in sicer za črto Rim-Bukarcšta čez Jugoslavijo in za črto, ki bi imela svoj izhod v Milanu ter bi se v Zagrebu priključila prvi letalski zvezi. Mero-dajni krogi izjavljajo, da je bila ta rešitev sprejeta na izrecno željo Jugoslavije, ker bo najbolj odgovarjala interesom vseh treh držav. Sporazum še ni podpisan in bodo trajale tehnične priprave še nekaj časa. London, 2. sept. b. Angleška delegacija, ki je določena za sejo Zveze narodov, bo izredno močna in bo štela 50 oseb. Vodil jo bo sam Kden. njegov namestnik pa bo \Valter Heliot. Chainbcrlnin brž-: kone ne bo odpotoval v Ženevo. Pariz, 2. septembra. AA. Havas: Na paviljonu luči so snoči zasadili največjo svetilko na svetu. Svetilka ima 500 milijonov sveč. Po razstavi bodo postavili luč na otok Quessant. London, 2. septembra. AA. (Štefani). Tu se širijo glasovi, da sta vojvoda in vojvodinja Wind-■sorska dobila predlog, da se naselita na Angleškem. Po tem poročilu bi se vojvoda Wind>orski imel vrniti na pomlad. Vojvod^ki par bi 6e naselil v gradiču Belvedere. Poročila s španskih f • • w 1/ boftsc Salamanca, 2. septembra. AA. (Havas.) Nacionalistično vrhovno poveljstvo poroča, da so nacionalisti na santandrski fronti zavzeli Unguero, Villanuevo in San Vincente de la Berquera. Na aragonski fronti je sovražni pritisk znatno popustil pri Belciti. Vsi napadi v tem odseku so bili odbiti, prav tako tudi na cordobski fronti. Sovražnik je imel velike izgube. V odseku pri Espielu ie naše topništvo hitro onemogočilo sovražni napad. Valencija, 2. septembra. Uradno poročilo rdečih pravi, da so vladni oddelki zavzeli vse vrhove okoli Belcite in še bolj sklenili obroč okoli te postojanke. Naše čete so že prišle do nekaterih predmestij v zJDadnem delu mesta. Sovražni pritisk severno od Mediane nas je prisilil, da smo zapustili nekatere postojanke, vendar pa smo odbili dva sovražna napada pri Zueri in Villamaiori. Na teruel-«ki fronti so vladne čete prišle do Azorte. Po liudem bombardiranju Santa Barbare je sovražnik zavzel našo tamkajšnjo postojanko. Na santandrski fronti so sc sovražniki morali umakniti na drugo stran reke Deve.Na južni fronti so pri Granadi nacionalisti zavzeli Cortijo, toda vladne čete so jih s protinapadom spodile z višin, ki so okoli te postojanke. Pri Pozoblanci so vladne čete zavzele Aldeio de Huenco. Gibraltar, 2. septembra. AA. (Reuter.) Davi je tu zadel torpedo parnik Havock. Po izjavah moštva je parnik takoj nato spustil na morje pet eksplozivnih naprav. Ker sc jc na morski gladini prikazala nato plast olja, sklepajo, d ase ic podmornica potopila. Praga, 2, septembra. TG. V političnih krogih potrjujejo vest, da bo modus vivendi med češkoslovaško vlado in sv. stolieo prihodnje dni podpisan in objavljen. S tem preneha dolgoletno brez-pogodbeno stanje, ki je oviralo razvoj odnošajev med državo in Cerkvijo. Z novim modusom viVendi dobijo vse katoliške škofije v Češkoslovaški meje, ki se ujemajo z nacionalnim ozemljem. Nemogoče razmejitev škofij na Slovaikem preneha in bodo vsi katoliki, ki živijo v mejah čeikoslovaškc države, odslej cerkveno odvisni le od čeških in slovaških ikolij. V političnih krogih pripisujejo temu dogodku veliko važnost in so srečni, da se bo v razmeroma kratkem času dosegel popoln sporazum, to pa radi velike uvidevnosti sv. stolice kakor tudi radi modrosti češkoslovaških državnikov, ki jim jc mnogo na tem, da se zadovoljijo katoličani in ohranijo čim boljše zveze s sv. stolieo. Iz Slovaške poročajo, da vlada po vsej deželi veliko veselje nad doseženim sporazumom. Ob tej priliki bodo morda 5. septembra cerkvcne in državne oblasti začele organizirati nove škofije v skladu s sporazumom. Domači odmevi „ Jutro v" beležkar in gospod Pera Živkovič Gospod, ki piše najboljše beležke v oddelku za notranjo politiko »Jutra«, jc zelo brihten, zna sc pa, čc je treba, delati tudi zelo preprostega. Ker smo namreč namignili na zdravljenje gospoda Petra Živkoviča v Jahimovu, kjer si navadni ljudje zdravijo revmatizem ali druge notranje bolezni, za politike in diplomate pa predstavlja to kraj sestankov, !;i naj se čim bolj prikrijejo, se »Jutro« zateka k opatu Zavoralu in češkemu poslaniku pri Vatikanu, ki sta se sestala s Petrom Živkovičcm v tem luksuznem zdravilišču češkoslovaške republike. »Jutrov« beležkar pač ni pomislil, da je s tem sam izdal cilj Živkovičevega zdravljenja med brati Čehi, ker sta to pač gospoda, ki se z bivšimi ministrskimi predsedniki gotovo ne razgovarjata samo o vremenu in zdravilni moči jahimovskih vod ter družabnih dogodkih zasebnega značaja, ki take gospode nc zanimajo preveč. Veliko bolj važno pa je, kar »Jutrov« beležkar skriva, da se je namreč gospod Živkovič razgovarjal tudi z gospodom Titu-Icscom, ki je nato odpotoval v 6vojo ljubljeno Moskvo, pri kateri je od nekdaj bil zelo dobrodošel kot posredovalec med sovjeti in zapadnimi silami, za katere sedanji kurz jugoslovanske zunanje politike ne gre čisto tako natančno v tisti smeri, kakor si jo zamišlja tovariš Litvinov. Na drugi strani pa ie odličnemu beležkarju »Jutra« prav tako dobro znano kakor nam. da se opozicija v naši državi danes ne skuša samo polastiti pravoslavne cerkve v svoje namene, da bi izpodkopala sedanjo vlado, ampak da se že precej časa trudi tudi z veliko bolj težavno nalogo, da bi mobilizirala proti režimu dr. Stojadinoviča tuje sile, kar se je močno zapazilo že ob obisku nekega zelo odličnega inozemskega državnega reprezentanta v naši prestolnici. O tej stvari pišejo že precej časa vsi večji inozemski listi in kakor nalašč beremo na primer ravno danes v nemški »Kolnische Volkszeitung« v članku, ki ni bil napisan v Belgradu, ampak v Nemčiji sami od znanega, dobro informiranega dr, J. A., med drugim sledeče: »Interesi Jugoslavije ne opravičujejo samo politike, ki se ne omejuje samo na en 6am narod (»Jutrov« beležkar bi rekel »pleme«), ampak hoče spraviti v pravo medsebojno razmerje vse narode in vere Jugoslavije. K tej notranjepolitični smernici pa spada tudi taka zunanja politika, ki išče prijateljstva vseh zapadnih ter srednje- in južnoevropskih sil brez izjeme, saj je Jugoslavija po svoji naravi posrednik med za-padom in vzhodom. Zato pa ni nič čudnega, da ne- katere tajne tuje sile. ki jim taka osamosvojitev Jugoslavije ne gre preveč v račun, skušajo izrabiti odpor gotovih višjih krogov pravoslavne cerkve v svoje lastne politične namene.-« Temu je treba dodati samo, da tem tujim silam pomagajo domače in sicer zelo vidne, med katere na vsak način spada gospod Peter Živkovič. Moti se pa »Jutrov« beležkar, če misli, da so gospodje okoli »Slovenca«, kakor on pravi, zaradi tega nekam nervozni ter povsod vidiio zarote in črno nakane. Mi bi na mestu gospoda beležkarja »Ju* tra« sklepali bolj pravilno, da »klerikalcem« za« radi tega ni treba prav nič, da bi bili nervozni, temveč da bi morali biti nervozni — in najbrž tudi so — gospodje, ki so blizu »Jutrovemu« beležkarju, ker jim pač ne more biti preveč prijetno, če gospod Peter Živkovič s pomočjo skupinskih fotografij i z lepega Jachimova sam skrbi za to, da svet izve o visoki družbi, v kateri se je kretal, gotovo ne zaradi zdravljenja svojega revmatizma, ampak iz vzrokov, ki za vsakega pametnega človeka leže na dlani in so »Jutrovemu« beležkarju samemu najbolj" znani. Dočim dela famozni gospod Vojislav Janjič na notranji fronti, je gospod Peter Živkovič delavea na zunanji in le to smo hoteli konstatirati brci vsake nervoznosti. Kako dolgo še ? Glavni organ JRZ »Samouprava« ostro obsoja politične kroge, ki ne izbirajo sredstev v svoji borbi zoper sedanjo vlado, in pravi: -Gnusna podtikanja in laži, ki jih širijo demagogi in razni prevratni elementi celo v cerkvah, privlačujejo radovedne ljudi, ki niso nikoli hodili v cerkev in so bili celo njeni sovražniki. In dočim se cerkve polnijo z brezverci, sc mnogi pravoslav-ci iz cerkva oddaljujejo, ker ne morejo razumeti, kako se strinja z dostojanstvom svetosavske cerkve. da se z njenih prižnic širijo laži in klevete. Medtem ko sc nasprotniki vlade dr. Milana Stojadinoviča v svojem obupu sprašujejo: Ali nam niti prižnice ne bodo pomagale?, se vsi trezni državljani kakor Cice.ro sj>rašujejo: Kako dolgo se bo zlorabljalo naše potrpljenje? Kako dolgo sc bo sejal razdor in nemir v naši državi? Kako dolgo bodo šc smeli ljudje zaradi tega. da bi 6e vrnili na oblast, tlačiti cerkev v svojo politično mlakužo? Ali naj ccrkev poslane politično sejmišče? tjffvolj je vsega tega! Zakaj tudi potrpljenje ima svoje meje, in mi, ki smo pravoslavci in resnično ljubimo svojo cerkev, ne bomo dovolili, da sc cerkev zlorablja take špekulacije.« Kongres kirurgov v Ljubljani L j u b 1 j a n a . 2. septembra. Jutri zjutraj, v petek ob devetih dopoldne se prične v Ljubljani in sicer v univerzitetni dvorani kongres jugoslovanskega kirurškega društva. Na kongres so razen domačih kirurgov iz Slovenije in države prišli ludi gosti iz bratskih slovanskih in zavezniških držav. Poklic zdravnikov je sam na sebi za človeštvo tako iiomcmben, da moramo z velikim veseljem in sjiošlovanjem pozdravili v Ljubljani zbrane najodličnejšc zdravnike iz najdelikatnejše njihovo stroke, kirurge, ginekologe, okuliste, otologe, torej celotne operativne veje medicine. Imamo pa šc posebej razlog, da se kongrepa jiasili kirurgov veselimo. Pri nas se zadnja leta toliko poudarjajo strahotne razmere na zdravstvenem polju, zlasti glede nn razmere v ljubljanski bolnišnici, da po-menja ob takem času sklicanje kongresa kirurgov pravo korajžo. veliko voljo naših zdravnikov do novih spoznavanj najtežjih človeških Iiolezni. Čeprav morda razmere v naši ljubljanski bolnišnici niso take, kakor bi moralo bili, če nas vse tišči k tlom, če se moramo povsod stiskati, se za vsako novo jiostelj v bolnišnici tako rekoč boriti, čeprav morda nimamo tako sijajnih, tako dragih, tako modemih aparatov in zdravniških instrumentov, pa imamo zato zdravnike, ki niso zgolj to. ampak so v pravem smislu ljudje med ljudmi, dobrotniki vseh in vsakogar, ljudje s čutečo dušo in srcem. Tudi zalo zbrane kirurge nnjtopleje pozdravljamo. Pri tem upamo in smo prepričani, da se liodo sedanje mizerne razmere čim prej popravile. Saj vidimo, da se delajo vsaj poskusi, kako zaenkrat za silo rešiti to stvar. V Mariboru smo letos dobili nov paviljon v bolnišnici, tudi v Ljubljani je nova stavba za drugi kirurški paviljon že pod streho, drugo leto bosta obe stavbi mogli biti že izročeni svojemu namenu. Pri tem nočemo pozabiti omenili. da jo fKitrebno samo za dostojno opremo ljubljanskega novega kirurškega oddelka jiribliž-no 3 milij. din. Ta denar se mora dobiti, ker sedanjih razmer, ko vidimo bolnike s strašnimi ranami, težke primere, ki leže po dva na eni j>o-stelji, pa tudi po tleh, ne moremo več dolgo gledati in prenašali. Ze danes so prišli v Ljubljano zdravniki gostje iz države in inozemstva. Tako so prišli iz Češkoslovaške prof. o slovesen začetek kongresa. ki bo pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena. Po končanem kongresu v soboto jx>-poldne se bodo kirurgi odpeljali na Bled, kjer jih bo pogostila zdraviliška komisija. Strašen vihar Hongkong, 2. septembra. AA. (Reuter). Bati se je, da |c v središču mesta izgubilo življenje več ko 100 ljudi zaradi strašnega orkana in da jc število žrtev na morju še večje. Ogenj, nastal zaradi orkana v kitajskem okraju, je terjal mnogo žrtev. Velik del mesta se je porušil io pokopal pod seboj celc družine. Večina ladij je v obupnem stanju. Iz sovjetskega raja Berlin, 2. septembra. AA. (DNB). Iz Moskve poročajo, da si je po poročilu »Izvestij« predsednik ukrajinske vlade 30. avgusta sam vzel življenje. Očitali so mu, da hoče Ukrajino odcepiti od sovjetske Rusije. Locarno, 2. septembra. AA. (DNB). Anglež Campbell je na jezeru Maggioru popravil svoj včerajšnji hitrostni rekord za motorne čolne; dosegel je na progi dolgi eno angleški miljo, hitrost 2084 kilometrov na uro. Rim. 2. sepl. b. Iz Tiralic poročajo, da je tjakaj prispel poslanik vlude generala Franca mr. Mumiel Travecedo. Albanska vlada je bila ined prvimi, ki je jiriznala vlado generala Franca. Pariz. 2. sept. h. Vsi francoski državljani v nacionalistični Španiji so bili obveščeni: da bodo morali v roku 24 ur zapustiti Španijo. Anglija presoja položaj mirno London. 2 sept. A A. Predsednik vlade Chatn-berlain, ki se mudi na Škotskem, se bo vrnil v London v pričetku prihodnjega tedna, da bo predsedoval seji vlade v četrtek. Na tej seji hodo raz pravljah o mednarodnih vprašanjih. Britanska vla da spremlja z veliko pozornostjo dogodke na Sredozemskem morju; iz krogov, ki so blizu vladi se je izvedelo, da vlada misli, da bi morebitna konferenca sredozemskih držav utegnila sprejeti načrt, ki bi onemogočil takšne napade na ladje, kakršnemu napadu je postal žrtev parnik »Havock«. Angleška vlada presoja položaj zelo mirno in trezno ter sc ne misli prenagliti ter položaja po-ostrevati. ampak bo delala na to. da se omili. Križem po velesejmu Z misijonske razstave: prvi dan razstave so si visoki gostje ogledali misijonsko razstavo. Jezuitski pater Lrderhas je zastopniku kralja generalu Dodiču, ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu razkazoval znamenitosti razstave. Ljubljana, 2. septembra. Zdi se, da bo vreme letošnji velesejmski prireditvi naklonjeno, vsaj vremenski preroki trdijo tako. Zaradi sončnega dne je vladalo včeraj in danes na razstavnem prostoru živahno vrvenje. Obisk je bil oba dneva kar zadovoljiv, bo pa zlasti narastel v sobolo in nedeljo, ko bodo pritisnili na velesejem deželani. Največje pozornosti je seveda deležna časnikarska razstava. Oblegani so zlasti paviljoni, v katerih so na vpogled tehnične zanimivosti in iznajdbe, zlasti iz tiskarske stroke. Močno se obiskovalci zanimajo posebno za klišar-no Jugoslovanske tiskarne, kjer skušajo na vsak način prodreti v skrivnost te pomembne grafične panoge. Osebje v klišarni mora ves dan pojasnjevati radovednim obiskovalcem posamezne faze postopka pri kliširanju. Nič bolje se ne godi stavcu, ki stavi na »lntertypu< v paviljonu N »Ljubljanske Novice«. Ljudje se kar ne morejo odtrgati od genialnega stroja, ki tako pokorno in elegantno izvršuje svoje delo. Tudi radijska postaja in stroj-daljnopis v paviljonu J sta deležna pozornega zanimanja. Vse te stvari vzbujajo zlasti pri širših slojih občinstva veliko pozornost. Številni pa so tudi obiskovalci, ki se delj časa pomude tudi pri steklenih omarah, v katerih so razstavljeni kulturni spomeniki in dokumenti iz razvoja našega časnikarstva. Nadvse razveseljiv pa je zlasti obisk v paviljonu. kjer razstavljata Jugoslovanska tiskarna in naši listi. Vsi obiskovalci so presenečeni nad tem, da razstava na razmeroma majhnem prostoru vsebuje toliko bogastva. Vsak kotiček v paviljonu je porabljen, toda kljub temu ne napravi razstava vtisa prenatrpanosti, temveč nasprotno tudi arhitektonsko in estetsko predstavlja pesrtro zaokroženo celoto. Občinstvo si z občudovanjem ogleduje 64 debelih foliantov »Slovenca', ki so postavljeni v sredini paviljona, zanima pa se tudi za številne izvirne grafikone, ki mu nazorno pojasnjujejo pomembne ugotovitve iz uspehov in razmaha katoliškega časopisja. Ne smemo pa pozabiti tudi okusne razstave mariborske Cirilove tiskarne, ki je s številnimi razstavljenimi časopisi in tiskovinami pokazala svoj veliki napredek in razmah. Ci-rilova tiskarna ima 6vojo razstavo v paviljonu N. Od ostalih razstav zlasti predstavlja misijonska razstava Indija veliko kulturno dragocenost, obenem pa tudi privlačnost. Mnogo obiskovalcev se ustavlja v njenem paviljonu, kjer občudujejo skrivnosti te tajinstvene dežele in se divijo našim junaškim misijonarjem. O tej pomembni razstavi bomo spregovorili še podrobneje. Prva predstava varieteja Velesejeniska uprava si vsako leto prizadeva, tla bi tudi na veseličnem prostoru ustregla obiskovalcem. V ta namen že nekaj let nazaj prireja varietejske predstave. Tudi letos je uprava poskrbela za variete, ki nastopa v paviljonu K. Snoči ob pol 9 je bila otvoritvena predstava, pri kateri se je nabralo precej občinstva. Za najimenitnejšo točko sporeda poskrbita dve mali opici, ki sta res začuda dobro dresirani. Vozita na biciklju, zdaj vsaka na svojem, zdaj obe na enem in pri tem uganjata prikupne akrobacije. Živalici pokažeta še mnogo drugih ljubkih prizorov, ki vzbujajo med gledalci prisrčen smeh. — Precej napet, na trenutkeskoraj dih zaustavljajoč, .je nastop akrobata in akrobatinje na drdralkah. Poleg elegantnih plesov nam akrobata pokažeta vratolomne, divje vrtince, ki so res učinkoviti. — Izvrstni so tudi trije akrobatje, ki pokažejo mojstrske kose talne in višinske telovadbe. Obenem pa so ti možje tudi sijajni žonglerji. To so poleg nekaj plesnih nastopov glavne točke varietejskega programa, ki ga je včerajšnje občinstvo še dokaj toplo sprejelo. Moderni dnevnik v filmu Danes dopoldne je bila v paviljonu K prva predstava zvočnega filma o nastanku modernega dnevnika. Film je nemškega izvora in režijsko zelo posrečen. Spretno nam kaže organizacijo uredništva modernega dnevnika, zlasti poročevalstvo, delo za list v tiskarni od stavnega stroja orjaške rotacije ter organizacijo uprave in razpošiljanja lista. Priznati moramo, da. kar se tiskarstva tiče, zaostajamo za nemškimi listi zaradi naših majhnih razmer, zaradi katerih nam niso potrebni taki orjaški stroji, kakor jih vidimo v filmu, na drugi strani pa je treba poudariti, da se v organizaciji uredništva in poročevalske službe naši dnevniki morejo z uspehom kosati z nemškimi. Kar se same hitrosti postanka časopisa tiče, pa so tudi naše tiskarne dovolj moderno opremljene, da morejo ugoditi izdajateljem listov. Film je zelo zanimiv in poučen ter občinstvu toplo priporočamo obisk. Vodstvo po razstavi slovenskega časnikarstva Da bi omogočili večjemu Številu občinstva, da se spozna z nastankom in razvojem listov, je odločeno, da bo vsak dan razstave vodstvo po tiskarni in uredništvu »Ljubljanskih novic« 1937. Strokovnjaki bodo poljubno raztolmačili delo uredništva in delo tiskarne, ki delata v popolnem obsegu na velesejmu. Vodstvo bo vsak dan ob 10, 11.30, 15 in 17. Telefon uredništva in uprave »Ljubljanskih novic 1937« je 26-44. • Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni poka! za leto 193^-38 bo letos v nedeljo, dne 12. septembra na ljubljanskem velesejmu. Otroški zbor pri Novi Štifti Vsako leto prinaša vedno novo veselje naši mladini ta otroški tabor. Tako tudi v nedeljo, dne 29. avgusta. Vsaj tisoč drobnih glavic se zbere iz Ribnice, Sodražice, Dolenje vasi, Loškega potoka, z Gore in Vel. Poljan. Ostali del dekanije ima svoj tabor v svoji bližini. Iznajdljivost gospodov katehetov vsako leto izmisli nov program. Po cerkveni pobožnosti, pri kateri se cerkev kar trese od otroškega petja, je tabor zunaj cerkve pod starodavnimi lipami. Sicer je močan dež zadržal mladino dalj časa v cerkvi, a to otrokom ne vzame poguma. In res. ploha se je odpeljala naprej, otroci pa so z neskaljenim veseljem nastopili na odru. Vsa prireditev je bila za letos prepletena z misijonsko mislijo, posvečeno posebno svetniškemu misijonarju Frideriku Baragi. Do solz je ganil sodraški zborček z ljubkim petjem in misijonskimi deklamacijami. Dolenjevaški, po-toški, gorniški, poljanski so popisovali življenje in delo Barage in proslavjali požrtvovalne misijonarje, ribniški pa je podal srčkan prizor, ki je vnel mladež za Marijo. To je prava vzgoja, ki dvigne do najčistejšega veselja. Mnogi odrasli na-vzočni so odkrito priznavali: Hvala vam, ljubka mladina, gg. katehetje in sodelujoče učiteljstvo, za neskaljeni duhovni užitek! Kuliurnost boštanjskih naprednjakov Sevnica, 30. avgusta. V nedeljo, dne 29. t. m. je bil v Boštanju pri Sevnici prosvetni tabor. Mlado prosvetno društvo, ki je bilo ustanovljeno šele pred nekaj meseci, si je postavilo svoj »Jegličev dom«. Kdor pozna razmere, se mu zdi skoraj neverjetno. Boštanj je veljal za nepremagljivo nasprotno trdnjavo. Toda v nedeljo se je začela ta trdnjava podirati. Kakor nalašč je po dolgotrajnem deževju ta dan zopet zasijalo sonce. V Boštanj so se zgrnile množice, kakršnih še ta ni videl. Govorniki, med njimi minister dr. Krek so dopoldne navdušili množico za naše ideale. To je grizlo generale iz nasprotnega tabora, da so kakor v omedlevici hodili po vasi. Srce jim je pokalo od žalosti in zavisti, ko so primerjali to tisočero množico z ono peščico ljudi, ki so jo zbrali nekaj nedelj prej na svojo velekultur-no prireditev »veselico s plesom«. Da bi si malo ohladili jezo, so med popoldanskim nastopom fantovskih in dekliških odsekov hoteli tudi oni prirediti kako stvar, ker pa niso imeli pripravljenega drugega programa, so šli podirat slavoloke. To pa to, postavili so se pa le I Lahko se ponosno trkajo na svoja viteška prsa! Toda, lo še ni dovolj! Za viteze je Ireba več- . jega junaštva. Ko so se v mraku vračale proti J Sevnici zadnje skupine prosvetarjev, je stalo pred županovo hišo več ljudi. Delali so razne neumestne opazke na mimoidoče. Skupino narodnih noš so sprejeli z vpitjem in vzkliki. Ni čudno, da se jc zaveden fant oglasil: »Zivio slovenski fantjel< Na ta »protidržavni« vzklik so se vitezi zagnali na naše fante. Podrli so na tla Vinka Senico, ga brcali in hodili po njem. Na pomoč mu je prihitel tudi njegov brat Maks, ki pa je dobil težek kamen v rame in glavo. Toče kamenja je bila deležna tudi Pepca Zelič, ki je prinesla domov okrvavljeno koleno. Na pomoč je prihitel tudi akademik Jesenko Milan. Preden pa je mogel izvleči enako napadenega Leopolda Senico iz množice, je dobil močan udarec s trdim predmetom naravnost v obraz, da se je ves okrvavljen onesvestil. Ko so Junaki opazili kri, so se razkropili. Pri tem niso pozabili vzeti Pepci Zeličcvi ruto z glave, da jo bodo imeli kot zmagoslavno trofejo. Malo kasneje je bil napaden tudi Podgorškov Pepi, če ne bi napadalci zaslišali pesmi rediteljev, ki so se vračali domov, bi tega fanta doletelo najbrže kaj hujšega. Tako je pa odnesel le nekaj bunk. Orožniki sedaj marljivo poizvedujejo o teh dogodkih. Napadalce poznamo. Velike nagrade za obiskovalce novinarske razstave Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu Dala bo: 4 60 nagrad 10 obiskovalcem »Slovenca« celo 1 e to brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno 10 obiskovalcem »Slov. dom« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem »Slov. dom« (mesece* brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno 100 obiskovalcem »Domoljuba« celo leto brezplačno ★ 100 obiskovalcem »Bogoljuba« celo leto brezplačno ★ Nagrajence bo določil žreb. Pogoji: 1. Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. 2. Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj. 3. Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave in ga je treba dobro shraniti. (Nenumeriran prospekt bo na razpolago tudi drugim obiskovalcem naše razstave.) 4. V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« ▼ Ljubljani, nakar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro. Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorcij, tiskarna in knjigarna) in prostora v paviljonu M, kjer bo klišarna Jugoslov. tiskarne v obratu Vsa naročila (naročnina in oglasi) za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg paviljona M. Ondi so Vam na razpolago tudi vsi navedeni časopisi. Istotam dobite tudi vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov. v v Čudna pomlad v Žužemberku Suhi krajini grozi lakota Žužemberk, 31. avg. Po strašni toči je bilo drevje tako okleščeno, da je bilo brez vsega zelenja. Pognalo je nove poganjke v jeseni in sedaj v jeeeni je v najlepšem cvetju. Isto opazujemo na krompirju, ki je začel po toči znova rasti in so njive krompirja v cvetju, kakor v začetku junija. Krompir bo zato za seme neuporaben, kolikor ga bo ostalo, ker je začel tudi zelo gniti. V gozdovih pa ni pomladi, ker je utihnilo vse pelje ptičev, ki jih je toča popolnoma pobila. Pač pa so se zaklatili v naše gozdove divji prošiči, ki prizadevajo kmetovalcem na polju občutno škodo. »Pomlad« je tudi v naših žitnicah, ki so popolnoma prazne, čeprav je jesen. Pšenica in ječmen sla bila letos izredno slaba in smo po večini že vse porabili, ker poleti nismo imeli kaj drugega jesti. Fižol in vso zelenjavo je uničila toča. ostanke zelja pa so temeljito pospravile gosenice. Vinogradi so začeli po loči vnovič zeleneti in so pognali novo zalego in bodo v kratkem v najlepšem cvetju, kakor spomladi. Take slabe letino in tako velikega pomanjkanja živeža no pomnijo niti ljudje, ki so učakali devetdeseto leto svojega življenja. Ljudje e strahom gledajo v prihodnost. Iladi bi si prislužili kaj denarja pri gradnji ceste Gradenc-Zužemberk. Zato jo bil tolikšen naval delavcev, ki bi radi delali. pa dela niso dobili, da so morali posredovati orožniki. Sedaj pa je kredit že izčrpan in ho delo ustavljeno. Nujno prosimo bansko upravo in cestni odbor, da se letos vsa dela vrte v prvi vrati v kra- Reševanje ponesrečenega dijaka Svajgerja Kranjska gora, 31. avgusta. Podružnica SPD Kranjska gora sporoča: Z ozirom na Vaše poročilo o ponesrečenem Antonu Svajgerju v Prisanku blagovolite vzeti sledeče na znanje: Anton Švajger, dijak srednje tehnične šole, se je ponesrečil v nedeljo, dne 29. avgusta na sne-žišču pod Prisojnikovim oknom. Zdrčal je kakih 250 m; pod snežiščem ga je vrglo ob skalo, kjer si je razklal lobanja in vdrl prsni koš. Delavec Bratina je prišel okrog 3. popoldne v kočo na Gozdu in sporočil, da je ponesrečenec mrtev. Ker je bil delavec Bratina precej prestrašen, sem poslal na lice mesta nekega dijaka-jurista, ki je tudi zaposlen pri gradnji nove ceste na Vršič in nekega delavca, da ugotovita, da je ponesrečenec res mrtev Oba -.ta takoj odšla in bila v pel drugi uri že pri ponesrečencu. Ugotoviti sta mogla le smrt. Medtem sem poslal po rešilno ekspedicijo v Kranjsko goro. Ta |c prispela okrog 17.30 v kočo in bi bila nastopila takoj reševanje, ako bi bil ponesrečenec še živ. Čakali smo na jurista. da sc vrne in poroča. Ko se je vrnil, je izjavil, da je Svajger mrtev. Sporazumno z kr. gorsko reš. ekspedicijn smo odločili, da vstopi ta zjutraj ob 5 v steno in prinese ponesrečenca h koči. Zjutraj je padal dež, megla je stala do tal. Vedeli smo. da bo reševanje zelo otežkočeno. Moštvo ekspedicije je hladnokrvno nastopilo pot, dež je lil in reševalci so bili v kratkem času premočeni do kože. Z vso vztrajnostjo so se dvigali premraženi pod okno, kjer eo našli Svajgerja, ga takoj omotali v vrečo in ga pričeli spuščati po precej eksponiranih mestih nizdol. Reševalci «o bili radi mokre skale sami v precejšnji nevarnosti. Z velikim trudom je ekepedicija prispela « ponesrečenim Svajgerjem okrog 15 h koči. Od tu je bil prepeljan Švajger v mrtvašnico v Kranjsko goro. Ekepedicija zasluži res pohvalno priznanje za to tciko delo. Svajgerja so danes odpeljali v Ljubljano, k|«* bo pokopan. ■ Drobne novice Koledar Potek. 3. septembra: Evfemija. Doroteja in lovarišice. Sestanek na velesejmu Lutz-tovarna peči, telefon 32-52 — SlavnoDom« v Ljubljani, hotel Metropol, se odpeljejo iz Ljubljane ob 6.15 v rezerviranih vagonih. — Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako 7. njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po novejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 10 din. — Knjižica je namenjena predvsem kmetovalcem-sadjarjem in vsem onim, ki imajo sadne vrtove in si iz sadja, ki je posebno primerno za izdelovanje sadjevca, pripravljajo v današnjih težkih časih res okusno, ceneno in trpežno pijačo. Vsa navodila glede priprav, posodja in ravnanja pri pripravi te pijače so v knjižici dobro razložena, prav tako so kipenje, uporaba tropin, izdelava kisa in sadnih sokov v knjižici strokovnjaško obdelani. Zato knjižico toplo priporočamo. — Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Krauz Joscl grenčice«. Ljubljana 1 Razstava bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Bratovščina 6v. Rešnjega Telesa v Ljubljani prireja leto za letom razstave cerkvenih oblačil, ki jih oskrbuje predvsem za ubožne cerkve ljubljanska škofija, po želji svojih dobrotnikov pa tudi za misijonske kraje. Letos bo ta razstava v dvorani škofijske palače od nedelje, 5. septembra, do četrtka 9. septembra. Odprla bo vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do šestih popoldne. Kakor vsako leto. so tudi letos vsi razstavljeni predmeti prav lepo izdelani in lahko služijo kot vzorec temu, kar je primerno za božjo službo. — Vabimo, da si razstavo vsakdo ogleda, zlasti vsi, ki se zanimajo za cerkveno umetnost. I Dve številki »Ljubljanski Novic«, lista, ki sc urejuje in tiska na časnikarski razstavi v paviljonu N, sta že izšli. Včerajšnja prva je objavila poročilo o otvoritvi in mnogo drugih zanimivosti. Se bolj pestra pa je današnja številka. List urejuje g. Gmajner, sodelujejo pa pri njem vsi ljubljanski č n ik 3 rj 11 1 Prosvetno društvo »Ljiihljana«-me»to. Drevi ob 8 je reden sestanek vsega članstva v društvenih prostorih v Gospodarski zvezi. Ker je sestanek velike važnosti radi bližnjega javnega nastopa, prosimo polnostevilne udeležbo. Islolam se sprejemajo tudi novi člani in članice. — V nedeljo se udeležimo tabora v Mostah. Zbirališče za vse članstvo je ob 7.15 na dvorišču Vzajemne zavarovalnice, odkoder bo skupen odhod v Moste. — Tajnik. 1 Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Govor bo o naši udeležbi v Mostah! 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupni sestanek, ki bo drevi ob 8 v društveni sobi v Mladinskem domu. 1 Orjaški žerjav na dvorišču hotela »Slon«. Danes popoldne «o ljubljanski radovedneži, ki vsak dan zvesto spremljajo podiranje, oziroma zdaj že izkopavanje zadnjih temeljev bivšega hotela »Slon«, vendarle prišli pošteno na svoj račun. Danes dopoldne so namreč na stavbišču montirali ogromen žerjav, ki ga bodo potrebovali za hitro prenašanje materiala. Orjaška naprava res zasluži pozornost. Visoka je 23 metrov, njena »roka«, ki bo prenašala material, pa 15 metrov. Nosilnost žerjava je naslednja: do 10 metrov visoko dvigne 3000 kilogramov, do 15 metrov 2000 in do 20 metrov 1500. Žerjav obratuje seveda na mehanični pogon. Naprava stoji na velikih tračnicah in se da po potrebi v celoti premikati sem in tja. Stavbna družba, ki podira hotel >Slon«, je stroj kupila v Dugi resi pri Karlovcu. Na stavbišče so napravo pripeljali seveda razkosano. Glavni steber so sestavili na tleh in ga danes s pomočjo »roke* in škripčev-ja dvignili kvišku. I Pod avtomobil je padla 21 letna Mohar Slavka z Viča. Dopoldne se je peljala s kolesom proti Viču, pa ji je nenadoma prišlo na kolesu slabo. Izgubila je oblast nad krmilom, kolo je zavilo na sredo ceste, kjer je v tistem trenotku pripeljal za njo avtomobil. Avtomobil jo je podrl na tla, toda Moharjeva ie k sreči preživela nezgodo brez hujših poškodb. Zdravi se v splošni bolnišnici. Zobozdravnik dr. Josip Tavčar od 4. do 26. t. m. ne ordinira. 1 Star znanec policije je bivši trgovski potnik Milan. 2e mnogokrat so imeli gospodje na policiji priliko pogovarjati se z njim med štirimi očmi pri aktu, ki se mu pravi zaslišanje. Te dni je Milan 6pet spremenil stanovanje ter se preselil na policijo. Pred nekaj meseci je Milan izvabi! od neke gospodične v mlekarni na Novem trgu 200 din posojila ter izročil v zastavo zastavni listek za 600 dinarjev, na katerega je bilo zastavljeno kolo. Kljub temu, da ji je Milan zagotovil, da ji v kratkem prinese denar nazaj, je gospodična zaman čakala. Slednjič je šla v zastavljalnico, kjer je pri blagajni plačala 435 din, toda kolesa ji niso mogli izročiti, ker je bil vinkuliran. Zastavni listek pa sploh ni bil Milanov, nego ga je moral nekje najti ali pa si ga je prisvojil na nepošten način. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr-ševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška ccsta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Opera Začetek ob 20. Sobota, 4. sept. »Pod to goro zeleno . ..« Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 5. sept. *Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Ponedeljek, 6. 6ept. Zaprto. Torek, 7. sept. »Cavalleria rusticana. Izven. Predstava pred Glasbeno Matico. Znižane cene od 20 din navzdol. Dnevna blagajna v operi začne redno poslovati v petek, dne 3. t. m. Odprta bo od 10 do pol 13 in od 15 do 17. Prosvetni tabor Moste - Ljubliana Spored: V soboto ob 20 -Miklova Zala« na Oražnovem travniku. V nedeljo ob 8 zjutraj sprejem gostov v »Ljudskem domu«, nato sprevod po Zaloški cesti, Društveni ulici, Ciglarjevi ulici in Pokopališki cesti na taborni prostor. Ob 9 sv. maša z govorom preč. g. Janka Ceg-narja. Nato zborovanje. Popoldne ob 14 litanije v cerkvi sv. Družine, nato telovadni nastop. Moščarii, izobesite zastave v soboto in nedeljo, zlasti ob tistih ulicah, kjer se bo pomikal sprevod. Ljubljančani, okoličani, pridite, da skupaj praznujemo trideseto obletnico slovenske katoliške prosvete. Vstopnice za »Miklovo Zalo« dobite v trafikah g. Rcsntka, in gc. Vojska, v konzumu in pri gosp. Poru v Zeleni jami. Nastop Pavle Bergotove bo dne 10. septembra 1937 ob 20 v frančiškanski dvorani. Pavla Bergotova je koloralurna operna in koncertna pevka, ki jo leta 1930 dobila prvo nagrado na takratnem pevskem tekmovanju. Na sporedu bo: Arija iz Bizetove opore Ribiči biserov-, iz Puccinijeve velike opere Tu-randot«-. Donizettijeve opere »Batty< in iz Komi-nijevegn Seviljskega brivca?. Zapela bo Schuber-tovo »Serenado in arijo iz Verdijevega Iligo-letta'. To je prvi del. Drugi del obsega: Arijo iz Donizetti-jevc Lucije Lauiermoorske. Stolzov »Ples sreče:, Puccinijevo Molitev? iz opere »Tosca'. Sledila bo svetovnoznana Gounodova ■•Ave Marija . kaleri bosta sledili Se ariji iz Gabalanijeve opere »Wal!y<-in iz Verdijeve opere »Traviala^. Pela ho v slovenskem jeziku. Pri klavirju bo Darko Zupanič. Pred prodaja vstopnic v pisarni Pax o> bornim . v frančiškanski pasaži, vbod s Frančiškanske ulice od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 zvečer. Telefon številka 38-28. Celje r V evidenci celjske borze dela je bilo 1. septembra prijavljenih 271 brezposelnih (203 moških in 08 žensk), 20. avgusta pa je bilo 281 brezposelnih (210 moških in 71 žensk). Delo dobijo: 5 hlapcev. 2 eleklrovarilca. 2 brusača stekla. 2 mizarja. 1 čevljar. 1 sodar. 1 slikar. 5 dekel. 4 kuharice, 2 gostilniški služkinji in 1 postrcžnica. c O nndaljnem obstoju celjskega okretnega odbora obrtniških združenj bo sklepala izredna skupščina okrožnega odbora, ki bo v nedeljo v Obrtnem domu s pričetkom ob 8 zjutraj. c li. dr. Jakob Žagar je zapustil Celje. V četrtek 2. septembra se je poslovil od Celja neumorni misijonar g. dr. Jakob Žagar in odšel na svoje novo službeno mesto v Kosovsko Mitrovico. V Celju je bil od 22.2 oktobra 193:1 in storil v teh letih izredno veliko v časi božjo. Znan je bil kot tolažnik v žalosti, zalo jih je mnogo v stiski prav Madžarsko bombno letalo pristalo v Prekmurju Maribor, 2. septembra. Danes zjutraj ob 1.15 ie Mariborčane zbudilo bučanje ogromnega letala, ki jc krožilo nad mestom. Letalo sc je spuščalo tik nad strehe Parkrat se je spustilo tudi nad okolico, potem pa se je znova vrnilo nad mesto Nekako četrt ure je trajalo kroženje, ki je prebudilo V6e mesto, potem pa je vozilo v vzhodni smeri. Davi je prispela iz Murske Sobote novica, da je skrivnostno letalo moralo pristati v občini Mar-tijanci v Prekmurju. Omenjeno letalo je letelo čez Prekmurje že ob pol 1 po polnoči. Potem se je vrnilo in pristalo v bližini Martijancev. Pred pristankom je leta'o nekaj časa krožilo nad zemljo, da je našlo primeren teren. Letalo je pristalo nepoškodovano, le kolesa so se udrla pol metra globoko v mehka tla. Iz letala je stopilo šest ljudi, ki so šli v vas povpraševat, kje so. Ko so zvedeli, da so še na jugoslovanskih tleh, so bili zelo potrti. Davi je šla iz Murske Sobote komisija z okrajnim glavarjem na čelu, ki je odredila, da zastražijo letalo orožniki. Vseh šest oseb je ostalo v Marti- jancih na občinskem uradu, kjer čakajo odločbe komisije letalskega poveljstva, ki je danes popoldne prispela iz Zagreba. Letalo je madžarsko, je pa bombnik italijanskega izvora, tipa »Caproni« s tremi motorji Letalci so dejali, da ni letalo vojaško, temveč služi v civilnc namene in sicer pripada civilni poštni pilotski šoli v Sombateliju na Madžarskem. Povedali 60, da so včeraj popoldne odleteli iz Sombatelija v Budimpešto z namenom, da ce ponoči vrnejo na svoje letališče. Med poletom pa se je na letalu pokvarila radio naprava, vsled Če6ar jc letalo izgubilo zvezo z letališčem in zašlo. Letalci so nehote preleteli jugoslovansko mejo ter so se zavedli šele v Mariboru, da so v Jugoslaviji. V Mariboru so se orientirali ter se hoteli vrniti v Sombateli. "Dvajset kilometrov od jugoslovanske meje pa jim je zmanjkalo bencina ter so morali pristati. Navedbe madžarskih letalcev 6e precej krijejo z dejstvi, le to ne bo držalo, da bi bilo letalo iz civilne pilotske šole. Letalo je namreč popolnoma vojaškega tipa, trimotorno, z bom-barderji na čelu. Strela ubila očeta petih otrok Celje, 2. septembra. Snoči okrog pol 7 so črni oblaki pregnali ljudi iz ulic. ker je bilo pričakovati silnega neurja. Vendar pa nad Celjem samim ni bilo posebnega neurja, pač pa nad Šmartnim v Rožni dolini, kjer je udarjala tudi strela, ki je treščila v hišo posestnika Kuglerja in jo zažgala. Ubila je posest- nika samega, ki jc bil takoj mrtev. Žene ni bilo doma, ker je v celjski bolnišnici, kjer je pred dnevi rodila fantka — petega otroka. Danes dopoldne je prišel neki taniošnji posestnik v bolnišnico z vozom po njo. da jo je odpeljal domov, vendar je našla dom v ruševinah, moža-očeta komaj rojenega fantka in štirih malih otročičkov pa mrtvega. Madžarski bombnik pristal v Prekmurju a rado pohitelo k njemu po tolažbo. Bil jo tudi izredno delaven in požrtvovalen član pri Vincen-cijcvi konferenci in bil soustanovitelj prepotrebne Ljudske kuhinje za katero se je posoimo zavzemal. o. dr. Žagarja bomo ohraniii v hvaležnem sjk>-minu za vse veliko dobro, ki ga jc storil v Celju in mu želimo še nadaljnjih lepih uspehov v Vinogradu Gospodovem! c Brivski in frizerski saloni bodo v nedeljo 5. in v ponedeljek 0. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II ves dan zaprti; v sredo, dne 8. t. m. na praznik (Mali Šmaren) pa odprti od pol 8 do U. c Kino Metropol. Danes ob 16.15 in 20.30 veličasten rekordni šlager »Autoniu Adverso — carjev pustolovec«. Maribor m Proslava rojstnega dne Nj, Vel. kralja. V ponedeljek 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., bo ob 8 v stolni in mestni župnijski cerkvi pontifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in z molitvami za kralja. m Planinske maše v nedeljo 5. septembra: Ob 9.: Mariborska koča, Smolnik, Uršlja gora; ob 10.: Sv. Areh (Ruška koča). V mariborski frančiškanski cerkvi ob četrt na 5. — Aljažev klub. m Trgovine o praznikih. Včeraj smo poročaii, da bodo mariborske trgovine v nedeljo 5. t. m. odprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor pa na6 sedaj naknadno obvešča, da bodo v nedeljo trgovine odprte samo dopoldne, popoldne pa bodo zaprte. m Pogreb blagopokojnega primarija dr. Hugona Robiča bo danes, v petek, popoldne ob 17 iz mrtvašnice v bolnišnici na mestno pokopališče na Pobrežju. m 9 obtožencev zaradi ukradenih koles. Pred malim senatom okrožnega sodišča se je zagovarjal 21 letni Ivan Verk iz Draškovega sela. Poleg njega je sedelo na zatožni klopi še 8 soosumljencev. Obtožnica je očitala Verku 10 tatvin koles, ki jih je izvršil v Mariboru, Celju, Poljčanali in Šmarju pri Jelšah. Verjetno pa je, da je v resnici to število še znatno višje, ker je priznal samo to, kar so mu lahko neizpodbitno dokazali. Verk je ukradena kolesa deloma predelal ter jih s pomočjo soobto-žencev prodajal naprej Obsojen je bil na 1 leto strogega zapora, njegovi tovariši pa so bili deloma oproščeni. m Asialtiranje ceste drž. meja-št. Ilj-Maribor naglo napreduje. Sedaj ie asfaltirana že v dolžini 2 km. S površinsko obdelavo ceste pa jc podjetje prišlo že blizu Košakov. VSE ZA ŠOLO V CIRILO VI! m Lovsko društvo Maribor vabi svoje odbornike in člane iz mesta in okolice, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega predsednika g. primarija dr. Hugona Robiča, ki bo v petek 3. t. m. ob 17 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na Po-brežje Zbirališče ob pol 17 na Trgu kralja Petra. Udeležba obvezna! Kroj! Društveni znak! Smrekova vejica! m Prosvetnega tabora v Hočah, ki bo v nedeljo. sc bo udeležilo tud' mnogo Mariborčanov, ki se odpeliejo v Hoče z glavnega kolodvora ob 8.37. Člani mariborskih in okoliških fantovskih odsekov se med 7 in pol 8 zberejo na Livadi, odkoder bo točno ob pol 8 skupen odhod na kolodvor. Takoj po prihodu vlaka bo v Hočah sprejem, nato sprevod v cerkev k sv. maši. Po maši bo prosvetno zborovanje popoldne po večernj"ah pa telovadni nastop Slomškovega fantovskega okrožja. Vsi oni, ki nc bi mogli na tabor že dopoldne, naj se pripeljejo v Hoče k Dopoldanskemu nastopu. Odhod iz Maribora z vlakom oh četrt na 3. Pripravljalni odbor. m Prvo mariborsko visokozmožno jadralno letalo bodo krstili mariborski jadralci v nedeljo 5. t. m. ob 14 pri Mariborski koči na Pohorju. Po izvršenem krstu bo letalo startalo na svoj krstni polet s Pohorja v dolino ter bo pristalo ob vznožju na tezenskem letališču. Mariborski letalci so s tem letalom, katerega so zgradili popolnoma sami z lastnimi močmi, zopet pomnožili svoj jadralni park ter pokazali, da gredo kljub vsem oviram in nerazumevanju krepko naprej. m Vpisovanje v srednje šole se je v Mariboru pričelo včeraj ter bo trajalo le do vključno 4. t. m. Že prvi dan je pokazal, da bo tudi letos na srednješolske zavode velik naval in da bodo vsi prenapolnjeni. V zvezi s pričetkom šole jc oživelo tudi rjjjsto, ker sc jc vsa mladina zopet vrnila s počitnic k resnemu šolskemu delu. m V bolnišnici aretiran. Policija je na odredbo državnega tožilstva aretirala v boinišnici tipografa Alojza Č., ker je osumljen, da ic izvršil nasilstvo nad nekim 11 letnim dekletom, ki se sedaj zdravi v bolnišnici. Deklica :e nasilneža prepoznala v bolnišnici ter ga ie naznanila. m Ob prliki 60 letnice Ruske koče bo vozil mestni avtobus v soboto ob 16.10 in v nedeljo ob 5.40 do Pohorskega doma. Cen« enosmerne vožnje jc 30 din, cena relurke 50 din. Prijave sprejema Putnik in pisarna mestnega avtobusnega podjetja na Glavnem trgu. Nedeljski prosvetni in kmetski tabori Hoče pri Mariboru. Dopoldne ob pol 9 sprejem na postaji, ob 9 sprevod v nadžupnijsko cerkev k sv. maši in pridi(ji. Po maši zborovanje, na katerem govorita prof. Bitenc iz Celja in Fr. Žebot ml. Popoldne po večernicah telovadni nastop Slomškovega fantovskega okrožja. Jarenina v Slovenskih goricah. Ob pol 9 sprejem gostov pri pokopališču, sprevod in sv. maša. Po maši kmetsko stanovsko zborovanje, na katerem govorita med drugimi predsednik Kmetijske zbornice g. M. Steblovnik in predsednik Knietskc zvezo g. J. Brodar. Razpis gledališkega abonmana za sezono 1937/38. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za sezono 1937-38 ter vabi vse prijatelje našega gledališča, da 6C prijavijo za redne in stalne obiskovalce naše drame in opere. Predstave so razdeljene na sledeče abonmaje: Premier-ski abonma, abonma Sreda,, abonma Četrtek, abonma A in abonma B. Premierski abonma ima vse premijere, ki so izjemoma lahko tudi ob nedeljah in praznikih. Abonma Sreda in Četrtek imata pred. stave redno ob sredah in četrtkih v drami in operi. Abonma A in B imata predstave ob delavnikih. Abonma je veljaven za 38 predstav, in sicer •20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Prijave za abonma 6C sprejemajo od petka 3. do srede 15. septembra v veži dramskega gledališča, vsak dan od 10—12 in od 15—17. Lanskim abonen-tom so rezervirani njihovi sedeži do četrtka 9. septembra popoldne. Od 10 septembra dalje se ne rezervirajo lanski sedeži več in so vsa mesta na razpolago novim interesentom. Cene abonmana se plačujejo v desetih zaporednih mesečnih obrokih in znašajo: Lože v parterju polna cena 280 din obrok, za uradnike 230-din obrok. Lože v I. red št. 1—5 280 odnosno 230 din. Lože št. 6—9 320, odnosno 260 din obrok. Sedeži v parterju I. vrste polna cena 85, za uradnike 70 din obrok, II.—III. vrste 80, odnosno 66 din, IV—VI. vrste 74, odnosno 60 din, VII. do IX. vrste 66, odnosno 54 din, X__XI. vrste 56, odnosno 48 din. Abonma na balkonu I. vrste stane za neuradnike 58, za uradnike 48 din obrok, II. vrste 50, odnosno 40 din, III. vrste 42, odnosno 32 din obrok. Na galeriji pa sedež I. vrete 32, odnosno 25 din, II. in 111. vrste 28, odnosno 22 din, IV. in V. vrste 23, odnosno 18 din obrok. Cene premierskega abonmana in stalnih abonmanov Sreda in Četrtek so za 10 odstotkov višje. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih dej: Focrster-Polič: Gorenjski slavčck, Švara: Kleopatra, Dvorak: Jaco-bin, Čajkovski: Evgenij Onjegin, Musorgski: Boris Godunov, Šoštakovič: Katarina Izmajlovna. Dalje so na repertoarju: Mozart: Don Juan, Wagner: Lo-hengrin, Kicnzl: Evangeljnik, Donizetti: Linda di Chamouix, Verdi: Falstaff in Rigoletto, Poncielli: Gioconda, Puccini: Manon Lescaut in Tosca, Zan-donai: Franccsca da Rimini. Opereta bo izvajala: Parma-Balatkove: Caričine Amaconke, Dobeic: Ančka, Golovin-Leskovic: Ilelthea, Beneš: Parižanka, Jankovac: Podaj sreči roko. Uprizoril se bo pod vodstvom Pine in Pina Mlakarja tudi Lhotkov balet: Hudič na vasi. V umetniškem ansamblu nastopi nanovo Vi-dalijeva Ksenija. Kot stalni gostje bodo nastopali: Gjungjenac Zlata, Župeuc Zvonimira, Betetto Julij, Gostič Josip deloma pa tudi Križaj Josip in Rus Marijan. Repctoar drame bo obstojal iz naslednjih del: Iz slovenskih del: Župančič: Veronika Deseni-ška, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (v novi režiji in inscenaciji), Pahor: Viničarji (izvirna drama avtorja zgodovinskih romanov »Medvladje« in »Screnissima«), Kreft: Velika puntarija (izvirna zgodovinska drama iz časov kmečkih uporov). Poleg tega še druga slovenska dela, ki jih bodo avtorji vložili, ako bodo ustrezala repertoarnim zahtevam. Iz srbohrvatskih del: Petrovič Pecija: Ploha, Petrovič Peter: Izpreobrnitev Koste Sljuke. Iz klasičnih del: Shakespeare: Julij Cezar, Goethe: Egmont, A. Tolstoj: Car Fjodor, Schiller: Kovar-slvo in ljubezen. Iz ruskih del: Suhovo-Kobilin: Tarelkinova smrt, Ostrovski: Talenti in častilci. Iz čeških del: Capek: Bela bolezen, Scheinpflugo-va: Hladna luč. Iz poljskih del: Hemar: Firma. Iz nordiiskih del: Ibsen: Boj za krono, Bcrgman: Mar-kurell. Iz finskih del: Vuolijoki: Žena na Niska-vouriju. Iz francoskih del: Salacrou: Človvk kakor vsi, Bernstcir: Popotovanje, Anouilh: Popotnik j brez prtljage, Bourdct: Frik-Frak. Iz angleških del: Gay-Brecht-Weill: Bcraška opera, Milne: Gospod ! Pim. Iz kitajskih del: Hsiung: Dragocena Bistrica, j Iz nemških del: Anzengruber: Podkriževalci. Poleg izbora iz naštetih del, ki imajo literarno vrednost, I se bodo vprizorile tudi nekatere igre zabavne vsebine. Za mladino bo vprizorjenih več mladinskih iger. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. 5. septembra na prekmurski prosvetni tabor v Murski Soboti razstave ie dober Obisk velesejma je bil danes razveseljiv. V o.-predju zanimanja jo jasno novinarska razstava, ki tudi zavzema največ prostora in je po priznanju mnogih strokovnjakov in obiskovalcev prav dobro organizirana. Ljudje so zanimajo za številne podrobnosti iz tehnike novinarskega in tiskarskega dela. V misijonski razstavi jo tudi vednci dovolj obiskovalcev, kjer gospodje neumorno razlagajo delo slovenskih misijonarjev jioscbno v Indiji. Ljubitelji cvetlic pa se najraje podajajo v cvetlično razstavo, kjer jih čaka pravi paradiž. Tu so lahko nauče iu vidijo, kako je treba gojiti in negovati cvetlice, ki so veselje vsakogar. Velesejinski zvočni kino kot del novinarske razstave igra vsak dan ob pol 3 in ob (i popoldne, ob nedeljah in praznikih pa tudi dopoldne ob pol 11. Predvajani filmi kažejo razvoj in postanek časopisja, kako se sprejemajo vesti, ustmeno, pismeno brzojavno, telefonsko ali brezžično, kako gre dalje naprej, dokler čitatclj ne dobi v roke lista. Filmi kažejo, koliko malega in organiziranega dela je v vsakem listu in kolikor rok mora sodelovati preden pride list na dan. Da pa program ni enostranski, se predvajajo tudi drugi filmi, zvočni žurnali itd. Program se obnavlja vsak tretji dan. Vstopnina znaša samo 2 din za osebo, kar ne more nikogar odvrniti od obiska. Kolik ugled uživa ljubljanski velesejem radi svojih, zlasti kulturnih razstav pričajo številni brzojavi in pismene čestitke, ki jih je prejela uprava velesejma. Svoje čestitke je poslal tudi minister dr. Miha Krek, nadalje prometni minister dr. Spaho, dr. Remec, župan mesta Ptuj, župan mesta Gradec, dr. Andrejka, načel, sploš. drž. statistike v Belgradu, grški konzulat iz Zagreba, tajili svetnik dr. \Valter Hcide. predsednik -Deutscher Zeitungswisšenschaftlicher Verband- iz Berlina itd. številno so zastopani tudi velesejmi, ined njimi naštevamo Zagrebški sejem. Zvezo mednarodnih sejmov v Milanu, velesejmi v Milanu in Bariju ter Padovi, Dunajski, graški in inomoški sejmi, po-znanjski in lvovski velesejem, bratislavski velesejem ild. Naraščanje hranilnih vlog Po podatkih Narodne banke so se od 1. junija do 1. julija letos povečale hranilne vloge za 242 milijonov dinarjev, in sicer od 11.390 na 11.632 milij. dinarjev. Ta prirastek je deloma v zvezi 6 pripisanimi obrestmi, ker nekateri denarni zavodi pripisujejo obresti vsakega pol leta. Vendar je treba ugotoviti, da jc letos prirastek izredno vejik. Lani je znašal junija samo 152 milij., leta 1935 26 in leta 1934 73 milij. din. Po skupinah se razdele vloge pri denarnih zavodih sledeče (v milij. din): Drž. hip. banka in 1. jul. 1936 l.jun. 1937 1. jul. 1937 Poštna hranilnica 2.492 2.973 3.078 samoupr. hranilnicc 1.941 2.121 2.133 zasebno banke 6.107 6.2% 6.421 Iz tega pregleda je razvidno, da naraščajo vloge pri vseh skupii\ah denarnih zavodov, da 60 pa relativno najbolj narasle pri privilegiranih denarnih zavodih, tu znaša prirastek 105, pri samoupravnih hranilnicah 12 in pri zasebnih bankah 227 milijonov dinarjev. Železnica Šmartno oh Pahi — Gornji grad Okrajni kmetijski odbor v Gornjem gradu liam je poslal naslednjo resolucijo: Med drugimi važnimi vprašanji za povzdigo splošnega stanja v okraju Gornji grail je okr. kmetijski o«ll>or na svojem poslednjem zasedanju ponovno razpravljal o stanju akcije za gradnjo železnice iz šmartnega ob Paki do Gornjega grada s podaljškom do Kamnika. Moral je ugotoviti, da je akcija v poslednjem letu le malo napredovala, dasi se je zanimanje širše javnosti precej poživelo. Ako (»gledamo železniški zemljevid Dravske banovine vidimo na prvi pogled, da je največ belega polja brez prometnih žil na zemlji, ki jo obdaja državna meja proti Avstriji na severozapadu, ter železniške proge Dravograd-Celje-Zidani most--Ljubljana-Kamnik. Ze samo ta površni pogled na zemljevid nam kaže, da tukaj ni v dovoljni meri preskrbljeno za potrebe prometa. lil tako je tudi dejansko. Vso veliko področje gornje Savinjske doline s svojim lesnim bogastvom s prekrasnimi Savinjskimi ali Kamniškimi Alpami nima nikake železnice. Navezano je le na ceste, ki so pa tudi v innogo slabšem stanju kakor v sosednjih okrajih naše banovine. Ni čudno, da se tujec, ki pride semkaj kot turist, ustraši slabih vez, ki jih imajo naši kraji po slabih cestah le z dolgo, mučno in precej drago vožnjo z avtobusi po ozkih in slabih cestah. Nova proga, ki bi se odcepila od sedanje proge Celje-Dravograd pri železniški postaji Šmartno ob P-ki, bi vodila po gornji Savinjski dolini do Gornjega grada. Druga etapa pa bi bil podaljšek do Kamnika in s tem najkrajša veza z Ljubljano in Gorenjsko. Ta železnica pa ne bi bila samo lokalnega pomena. V zvezi z že obstoječimi progami Zagreb--Krapina-Grobelno-Celje-Šmartno ob Paki-Gornji grad-Kamnik in eveniualno naprej do Kranja bi tvorila važno radialno progo iz notranjosti države do italijanske in avstrijske meje. Razbremenila bi glavno progo, ki je pri Zidanem mostu radi ozkega prostora zelo izpostavljena napadom iz zraka, s katerimi bi morali računati v slučaju kake vojne. Tako bi lahko precejšen del transportov vporabil drugo progo po novi trasi, ki nima nikjer tako nevarnih mest kakor jc križišče v Zidanem mostu. Okr. kmetijski odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da so načrt železnice Šmartno ob Paki-Gornji grad-Kainnik vzeli v svoj program tudi druge kor-poracije in se za stvar zavzema tudi kr. banska uprava. Vendar bi bilo potrebno, da se ta proga ne šteje kot zadnja v vseh seznamih v naši banovini še potrebnih železniških gradenj. Po našem mnenju bi bila takoj izza zgraditve železniške zveze Slovenije z morjem gotovo najvažnejša. Potrebno je, da se za važno gospodarsko akcijo zanimajo vse merodajne oblasti, da pride projekt že v program železnic, ki bi se gradile v prihodnjem desetletju. * Ozadje osnutka nabavljalne zadruge industrij-cev. Z ozirom na osnovanje nabavljalne zadruge industrijcev pišo zagrebški sJularnji list- 7. dne 1. t. m., da se je hotelo z ustanovitvijo zadruge pred uveljavljenjem novega zadružnega zakona osnovati prav za prav neke vrste delniške družbe pod firmo zadruge. Nadalje namerava nova zadruga potegovati se tudi za izključno prodajo premoga iz državnih rudnikov. Stvarno gre zadruga za tem, da nadomesti projektirano Industrijsko banko. V upravnem odboru jc 12 članov iz srbi-janskih krajev, Iri mesti so pa rezervirani ostali industriji. List zaključuje svoja izvajanja z ugolo-vitvijo. da mogoče vsebuje gibanje pod zadružnim plaščem tudi druge cilje, ki so nasprotni i hrvatski industriji i hrvatskemu gospodarstvu. Kaj zahtevajo banke. - Jugoslovanski kurir« prinaša tele zahteve belgrajskih bank: Ukine naj se maksimiranje obrestne mere za vloge, da bi na ta način pritegnili več novih vlog. Zaradi močne konkurence priviligiranih zavodov naj bi se uredila obrestna mera teh zavodov tako, da bi bila za 0.75 do 1 odstotek nižja kot je pri zasebnih denarnih zavodih. Končno se jc Združenje bank v Belgradu obrnilo na Narodno banko, naj izpremeni čl. 23 pravilnika o kreditiranju. Po tem členu ne sme biti kredit pri Narodni banki večji kot znaša kapital in rezerve banke. Banke zahtcvaijo, da se te določbe izpremene in začne izvajati libcralnejša diskontna politika. Nova delniška družba. Minister trgovine in industrije je odobril osnovanje delniške družbe pod imenom »Jugoslovanska kontrolni delniška družba«. Namen nove družbe je kontrola pri prevozu vsakovrstnega blaga glede teže in kakovosti ter z raznimi transportnimi in 6pedicijskimi posli. Glavnica znaša 1 milij. (1000 delnic po 1000 din). — Upravni 6vet tvori 7, nadzorstvo pa 5 članov. Ustanovitelji so: Svelislav Milosavljevič, Miljutin Stanojevič, Mil. Pavlovič. Milivoje Kostič, Mil. Ste-fanovič, inž. Momčilo Petrovič, Žiga Andreni, Dragi Patrnogič, Ivan Vrdoljak, Societe generale de Sur-veillance, Ženeva, nadalje istoimenska družba v Marseilleu. St. 38.175-1937 OGLAS Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje javno ofertalno licitacijo za dobavo električnih del za novo zgradbo uradniške zgradbe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku. Licitacija se bo vršila v Osijeku, dne 24. septembra 1937. Interesenti lahko dobijo vse potrebne infor macije pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali Okrožnem uradu za zavar. delavcev v Osijeku za časa uradnih ur. .telira. d. d. ( arak je zvišala svojo glavnico od 5 na 25 milij. din. Izbrisan je bil stari upravni odbor, katerega so tvorili gg. llija Mihajlovic, ing. Vasa Ristič, Dragosluv Gravrovič, dr. Rudolf von Stalil, Joh. Brauneis, Aleksander KnOpflor in ing. Kari Lausch in Ferdinand Oršič. Vpisan pa je bil naslednji novi upravni svet: Vasa Knežcvič, Aleksander Pavlovič, Miloje Radoševič in Aleksander Ta dir, vsi iz Belgrada. Namesto dosedanjega glavnega ravnatelja družbe gosp. Natana Winholda je imenovan /.a ravnatelja Aleksander Tadič. Borza Dne 2. septembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenien na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na S.38—8.4.S. v Zagrebu in Belgradu na 8.35—8.45. Grški boni so beležili v Zagrebu 80.65—81.35. v Belgradu 30.10 denar. Budimpešta je beležila v Belgradu 30.15—30.85, španske pezete so nudili v Zagrebu po 3.(15, za italijanske lire jo bilo povpraševanje v Zagrebu po 1.98. Nemški čeki v Ljubljani popustili na 12.80 — 13.00. v Zagrebu na 12.84—13.04. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo septembra 12.85—13.05, za sredo oktobra pa 12.84—13.04. V Belgradu so beležili 12.83—13.03. Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 3,944.138 din, v Belgradu 4,075.(X)0 din. Ljubljana — t eč a j i s Amsterdam 100 h. gold..... Berlin 100 mark . . Bruselj 100 bclg . . Curih 100 frankov . London 1 funt . . . New York 100 ilolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . . Trst 100 lir .... • • • • ■ • • • • * , , • • • > • • p r i m o m. 2394. H—2409.01 1743.03—1750.91 730.94— 736,— 990.45—1003.52 215.10— 217.16 4308.51—4344.82 102.02— 163.46 151.43— 152.54 227.70— 280.78 Curih. Belgrad 10, Pariz 16.2675, London 21.61, Nevv York 435.375, Bruselj 73.325, Milan 22.925, Amsterdam 240.05, Berlin 175, Dunaj 80.25—82.15! Stockholm 111.425, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.475, Praga 15.20, Varšava 82.35. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilclsing-fors 9.555, Bucnos A i res 131.25. Vrednostni papirji Ljubljana. 7?» investicijsko posojilo 90—91, agrarji 53—51, vojna škoda promptna 408—109.50. begluške obveznico 75.75—78.75, 4% severni agrarji 51.53, 8% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% Blerovo posojilo JM—85, 1% posojilo DIIB 99—100, Trlioveljska 210—260. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko |>o-sojilo 92 denar, agrarji 58.50—51.50, vojna škoda promptna 4(17—108 (107), za konec novembra in decembra 407.50 denar, begluške obveznice 76.50 denar, ilalm. agrarji 75—76, \% sev. agrarji 52.50 denar, H% Blerovo posojilo 93.50 denar, 7% Hlc- Vojna škoda l)ne 1. septembra 1937 &o bili izžrebani naslednji dobitki vojne škode: Na 27. žrebanju dobitkov državne rente ojno š kodo so bile izžrebane sledeče serije in številke: ser. it. dobitek ser. it. dobitek 5077 7.18 3.000 5(194 722 3.000 r.ra 158 3.000 5155 84 3.000 5166 806 5.090 5188 707 5.000 181 5.000 5223 325 3.000 5221 972 3.000 5255 369 3.00(1 5271 ,175 5.009 53119 612 20.1100 5.115 757 20.000 5334 243 5.000 5351 816 3.000 5418 65 3.1100 5421 24.1 3.00(1 5461 86S 5.000 5480 853 3.0011 5520 345 3.000 5609 564 3.00(1 5610 791 5.00(1 5640 412 50.900 5657 40O 5.000 5685 995 3.00(1 5709 76 20.00(1 5799 4.10 3.000 5801 50 aoo.ooo .vse: 153 5.(100 ."»881 26(1 50.000 5925 >M9 3.000 5956 697 3.110(1 5998 240 5.000 6(116 197 5.000 6027 416 3.000 6040 602 3.ooo 61111 962 3.0011 6045 492 5.090 64169 114 3.000 6185 13 3.000 621(1 749 3.000 6233 891 .1.099 6342 ■ 157 20.1100 6254 865 5.00(1 6259 145 3.000 6262 25 29.900 6272 506 5.1100 6276 k>5 20.000 6.112 853 5.000 6345 137 5.0(10 6:159 82 20.0011 6137 151 3.000 6166 .143 5.000 i; 187 771 3.110(1 6194 135 3.(1011 6513 70 5.000 65X1 914 20.0011 6551 863 5.000 6584 257 3.000 6730 258 20.110(1 6769 44 3.0011 6849 71(6 3.000 6855 424 5.000 6859 127 20.1100 6871 346 50.00(1 6S93 822 5.1100 69S6 4 3.000 6989 4(1(1 3.00(1 6999 873 3.00(1 71101 s:« 3.00(1 7050 628 3.000 7069 46« 3.000 Kulturni obzornik Časnikarjem batine — ovaduhom sto zlatnikov V zadnji številki Kronike slovenski mest je bilo takrat mnenje o časnikarjih. Ker je na ljub-iz ljubljanskega arhiva zanimiv dokument iz časov Marije Terezije (1751), ki jasno_ izpričuje, kakšno jc bilo tedaj mnenje o časnikarjih. Ker je na ljubljanskem velesejmu prav zdaj razstava slovenskega časnikarstva, ponatiskujemo zanimivo vsebino letaka: »Njihovo cesarsko-kraljevo Veličanstvo so z nejevoljo slišali, da sc veliko pisanih (gesehriebene) tako zvanih časnikov (Zeitungen) sklada v prevzvi-šeno Njihovih dednih deželah, brez sramu razdaja povsod in razpošilja celo izven države. V teh so časopisne novice večinoma neutemeljene, lažnive in po vsem videzu nalašč izmišljene, za kar bo vsakdo sam po pameti razumel, da se tem neresnicam ne sme niti najmanj verjeti. Da se odslej omeji in ustavi to zlobno in kaznivo početje in da se s takimi neresnicami ne povzroči slab vtis. sum in nezadovoljnost v deželi in zunaj, So najvišje imenovano Nj. Ces. Kr. Veličanstvo blagovolili tudi g'ede tostranskih dednih dežel (kakor vojvodstva Kranjskega, grofije Goriške in Gradiške, potem Reke) najmilostljiveje ukazati svoji tukajšnji deželnoknežji gosposki, da s to javno razglasitvijo vse take novinarje (Zeitungs-Schrei-ber) resno posvari, naj se navedbe (Anfiihrung) vseh neresničnih in količkaj sumljivih novic tako gotovo vzdrže, kakor (gotovo) bo v protivnem primeru tisti, ki bo v tem za krivega spoznan in se mu bo krivda dokazala, najostreje kaznovan, pod okolnostmi tudi ? balinanjem (udarci « palico, Fu-stigation) in z izgonom (Rclegation). Da bi se dognali (izvedeli, F.rfahrung) taki zlobni prestopki tega najvišjega ukaza, se s tem nudi dcnunciantom ali ovaditeljem (denen Denunciantcn oder Angebern) poleg zamolčanja njihovega imena tudi nagrada (Erkenntlichkeit) 100 zlatnikov (Du-catcn im Gold). Tako se bodo vedeli vsi laki novinarji čuvati pred popolnoma neizogibno strogostjo in kaznijo (ki jih čaka). Ljubljana, 23. oktobra 1751. Povej to drugemu (Sage es einer dem andern). Ta oklic je poslalo cesarsko zastopstvo in zbornica na Kranjskem (Rcpresentation und Cammer in Krain) — podpisan je Kari Anton v. Brankonich — 30. dec. 1751 mestnemu magistratu, ta pa ga je dal razglasiti (z bobnarji) 12.^januarja 1752. Kronika slovenskih mest, 1. IV, it. 2. Revija ljubljanske mestne občine, ki zdaj stopa že v IV. leto in je namenjena ludi drugim slovenskim občinskim potrebam, zlasti arhivalnim raziskovanjem preteklosti naših mestnih občin, prinaša v svoji zadnji številki več zanimivih in zelo aktualnih člankov, med katerimi ima gotovo prvenstvo zanimiva razprava arh. F. Tomažiča: Talni načrt mesta Ljubljane. Naslov sam ne pove tega, kar vsebuje temeljiti članek, kajti Tomažič je vzel za nalogo, da preišče zgodovinski razvoj ljubljanskega tlorisa z namenom, da ugotovi, kam Ljubljana kot organizem teži in kakšen bi bil njen organski razvoj. Tako hoče priti do temeljnega spoznanja, ki ga mora imeti arhitekt, preden začne oblikovati tak organizem, kakor je ljubljansko mesto, namreč — spoznati bistvo, oblikovno dušo tega organizma samega. Zato rekonstruira staro Emono (zanimiva je celostranska priloga rekonstrukcije stare Emone po W. Šmi-du) ter vse dalje po stoletjih in raziskuje silnice, težnje, kam se je hotela sama po sebi Ljubljana večati in kakšen razvoj ji po nujnosti narave »leži". Ta naravni razvoj, ki ga Tomažič ilustrira z več zgodovinskimi tlorisi, pa je bil nasilno zavrt z Zgraditvijo želcrniikegj omrežjs* ki je mesto «.ti*ni].v ter zmaličilo njegovo organsko širjenje. Razprava jc nekako osnovnega pomena ob problemu premestitve oziroma ureditve ljubljanskega železniškega omrežja oziroma daje znanstveno spoznane smer-niče, kam naj se Ljubljana širi, da bo ohranila svojo pravo notranjo rast in po naravi dano skladno obliko. — Drugi važni članek jc članek Draga Potočnika o razvoju ljubljanskih bank, iz katerega vidimo, da je Ljubljanska kranjska hranilnica druga v Avstriji ter ima torej častitljivo 6tarost (1822). Študija je prinos k zbiranju materiala za slovensko gospodarsko zgodovino, ki je nujno potrebna, pa je problem šele komaj načet. Dr. Rudolf Andrejka piše zgodovino starega ljubljanskega Forštata v članku »Strojarji na Forštatu«, to je na Sv. Petra nasipu. S svojn temeljitostjo in množino arhivalnih podatkov riše staro Ljubljano iz XVIII. st. (hiše Lo-žarjevc, Lederhasove itd. itd.) ter ilustrira svoj članek 6 podobami iz tistega časa, ko je bil še most na Marijinem trgu lesen in frančiškanska cerkev še avgušlinska. Dr. Anton Vodnik prinaša v svojo monogracijo Franc Robbi zanimivo pravdo za stroške znamenitega vodniaka pred magistratom, ki ga je delal Robba devet let in pri tem — po njegovih besedah prišel skoraj na beraško palico. Razprava se bo nadaljevala. Oskar Šavli piše v prehrani Ljubljane z mesom, arhivar Fabijančič objavlja zanimive arhivalije, v tem primeru Časnikarjem batine — ovaduhom slo zlatnikov, ki ga ponatiskujemo ob priliki sedanje časnikarske razstave. Ostali članki so še: Dr. Metod Dolenc: Usoda ljubljanske prisilne delavnice, dr, V. Tiller: Brežice in njih mestne pravice, dr. O. Reya: Klima ljubljanske okolice, dr. F. Gosti: Spomini na Ljubljano pred 50—60 leti, dr. J. Oblak: Kamniška liubljanska Bistrica, dr. VI. Murko: Mestna občina in hranilnica ljubljanska, ler Vojka Jsgodiča poroč;Io o Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane, Skupščine Zveze mest kraljevine Jugoslavije, nekrolog nadškolu dr. Jegliču in oprostilni članek i-ig Matku Preloviku, ki stopa v pokoj. Revijo, ki izhaja štirikrat na leto in stane 80 din. izdaja meslna občina liublianska k.ilere predstavnik jc dr. France StcIe. Vsem občanom rovo posojilo 84.50—85.50. 1% posojilo DIIB 100 licnar, 7?,; stab. |K>sojilo 86 denar. — Delnice: Naroosojilo 84.50—85.25, 7% stab. posojilo 90.50 blago. — Delnice: Nurodna banka 7.400 de-nar (7.4O0), Priv. agrarna banka 200 denar. . Dunaj Radi neugodnih iKiročil z drugih tržišč so tudi na dunajski borzi tečaji večinoma oslabeli. Znatneje pa so celo popustili madžarski papirji. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadransko obligacijo 66.35 (67.15), delnice: Liinderbailk 81 (81.50), Narodna banka 164 (104). Donavska paroplovna družba 110.25, Donavsko-savsko-jadranska 20.12, Steg 29.15(29.20), Stcvveag 29.20 (29.50), Magnesit 95.25 (95), Trboveljska 29/50 (:t0.05), Alpine 55.10 (56.35), Rima Muranv 101, Stcvr-Daimler-Piicli 245 (247), Lovkam 78.50 (80), .Seniperit 81.80 (82.40). Žitni trg Nov i Sad. Vse je neizpremenjeno. — Tendenca lieizpremcnjena. — Promet srednji. 7(188 690 5.09(1 7116 758 3.099 7199 556 3.009 7251 96«l 3.0181 7255 964 3.000 7258 361 3.000 7260 855 3.000 7291 673 3.000 7295 194 ::.ono 7.122 558 3.0)111 7363 239 29.999 7367 996 3.000 7.174 8 .1.009 7154 705 3.0011 7163 547 3.000 7515 392 ,VI.(100 7558 150 2(1.9119 7574 93S 3.900 7622 958 3.9011 7641 119 5.900 7703 862 3.009 7796 4o5 o.ooo 7771 876 3.000 7789 758 3.II0O 7793 994 3.1(0(1 7798 IVI 5.9IIII 7S70 774 5.000 7876 658 3.INKI 7sS6 700 5.0911 7886 968 3.(109 7905 82 5.90(1 7913 793 3.000 7935 769 3.IKKI 7978 11 5.00 l 7994 37 3.000 7996 479 3.00(1 8IHI6 775 3.099 So26 641 5.009 8035 168 lOd.tMIO 8068 692 3,000 807(1 217 5.990 8l>86 62o 3.1190 8101 226 :i.ooo 8197 363 5.000 8242 661 3.000 8303 930 3.990 8333 318 50.0IMI 8355 468 5.090 8355 568 5.(1(111 8366 115 5.990 8381 m 3.0011 8398 .">:»8 3.000 8152 570 3.000 8187 321 3.000 8492 377 5.000 8513 123 5.900 8531 193 3.0911 8534 288 20.000 8545 156 5.000 8565 68 MM 8568 49 3.090 S.-** {M 19 3.099 8595 270 3.009 860.1 343 3.900 8645 181 3.090 S646 613 5.990 8664 9911 3.000 8691 7o5 .1,1)00 876* 179 5.0011 STsil 989 3.0,10 8790 67(1 5.0911 8813 232 3.1100 8829 768 5.990 8906 32 3.000 8915 647 3.000 8921 593 3.000 8932 661 3.0(1.1 8941 923 3.00(1 8963 110 5.000 898:1 M 3.09(1 8991 301 3.0(111 18126 255 3.0911 9080 917 5.090 9o9l 8.9.1 5.000 9092 303 20.001» 9111 917 loo.ooo 9186 537 3.0(1(1 9280 493 3.009 9:107 190 5.0911 9313 334 3.0(10 9342 670 5.000 9351 869 8.000 9386 919 5.909 939o KIIO 3.000 9393 376 5.090 9396 181 3.9(111 Ljubljane kakor ludi slovenskih mest jo toplo priporočamo, ker jc po svoji opremi in resnosti gotovo prvovrstna. V »Katoliških misijonih« priobčujc Sil vin Sar-denko ciklus parafraziranih pisem misijonarja Barago iz ameriških pragozdov. Ciklus bo obsegal dvanajst upesnjenih pisem. Poleg drugega so zanimiva ludi pisma naših slovenskih misijonarjev iz Indije. »Lovec«, list za lov in kinologijo, št. 9, prinaša sledeče članke: Katera oblastva naj kaznujejo lovske tatove (dr. V. Krejči), Sadjarjem in vrtnarjem v album (J. Skale), Iz lovske torbe slovenskega lovca v Ameriki (Jakob Debcvec, Clcvcland), "o brczdimneni lovskem smodniku, izdelanem v zavodu v Obiličevem (Z. Miladinovič), Na Ohridsko jezero (A. K), Kako me jc »vodilo« (M. Hanzlovvski), Kožarje (A. Jordan), Volk v ljudski modrosti (Volc A.). Zanimiv jc drobiž iz Lovskega oprtnika, Društvene vesli ter Lovski koledar. II. kongres frančiškanskih profesorjev v Kra-kovu. V nedeljo je bil v Krakovu na Poljskem končan drugi kongres profesorjev-frančiškanov iz slovanskih dežel, pod pokroviteljstvom krakovskega škofa Sapiehc ter redovnega generala p. Leonarda M. Bella Govorili so najodličnejši slovanski frančiškani: p. Karol Balič iz Rima je imel otvoritveni govor. Izmed drugih Jugoslovanov so govorili p. P. dr. Grabič iz dalmatinske provincc o temi: Then-logicae considerationcs de natura mediationis B. Virginis Mariae, p Rufin Silič iz Hercegovine: S. Bonavenlurae doctrina de morali nccessitale saera-mentorum fuilne in delrimcntum doctrinae eius de Ecclesia, p Krunoslav dr. Mislio iz Bosne: Con-ferentur uidam ritus Serbo-Croatorum cum iis olim populi Graeci et Romani Od Slovencev jc govoril p. dr. Roman Tominec iz Ljubljane o Immaculats in arte Kongres je bil zaključen z veličastno akademijo, na kateri sc je izvajala tudi frančiškanska himna, ki jo je zložil in ob tci priliki ludi dirigiral yn»ni poljski komponist dir Wal!ck Ws!evvski. Pc! ie frančiškanski zbor. t. d. Skrivnosti, ki jim človek ne more do dna Izvirno poročilo „Slovencu" očividca čudežnih ozdravljeni v Lurdu Lurški »kol m^gr. dr. Gerlier. »lavni pridigar. V Lurdu, 23. avgusta 1937. Grandiozno francosko narodno romanje k naši lurški Gospej se končava. Včeraj je po velikanski procesiji s svečami javljal zvočnik z bazilike svečano zahvalno sv. mašo ob 10 dopoldne in poslovilni govor lurškega škofa nisgr. Gerliera. Votlina je napolnjena z množico ljudstva. Z vseh strani pritekajo gruče in poedinci. Tako težko se je posloviti od votline! Skušam dospeti do nje. Nemogoče je! Človek pri človeku. Vsak bi bil rad čim bliže votlini. Vsi zbrano molijo. Vsi imajo steklenice in vsakovrstne posode, da si zajemajo lurške vode. Rad bi tudi jaz prišel k votlini, toda ne morem prodreti gostih vrst ljudi in se vračam po esplanadi. Strnjena procesija ljudstva se stalno preliva mimo votline. Pridiga slavnega govornika škofa Gerliera se sliši iz zvočnika in se razlega po vsem svetišču. Se uro časa imam; tedaj hitro zavijem v Urad za konstatacije. Saj se mi zdi nemogoče, da bi Marija ne bila počastila franroskih nacionalnih romarjev s čudežnimi ozdravljenji! V veliki čakalnici je mnogo ljudi. Neki gospod z dolgo brado, vdrtiii lic sedi na klopi in prebira velik molek. Pogledam pozorneje: na prsih mu visi znamenje od zdravnika. Ne zanima se za drugo, kakor za to, kar se dogaja krog njega. Na drugi strani sedita dve ženski; prva je mlada, majhne postave, nasmiha se in živahno pogleduje okrog; druga je starejša, s stolčkom v eni roki, v drugi pa ima inolek in živahno govori z gospodom, ki ima naočnike. Gledam, na koga bi se obrnil. Vrata v pisarno so zaprta, zdravniki prihajajo in odhajajo, saj imajo oberoč dela. Medtem se pa iznenada odpro vrata in v čakalnico stopita dva mlada gospoda, ki sta lepo oblečena; bržkone sta akademika in nosita nosil-nico. na kateri leži mlada ženska, rožnatih lic in veselih oči. Nosilnica se spusti na tla. Eden od onih dveh mladih akademikov odide v dvorano za pregledovanje. Vrata se odpro in pride šef Urada dr. Valet, debelušen, mlad gospod z naočniki in zdravniškega videza. Približa se nosilnici in pogleda bolnico: »Ali morete hoditi«? — Da«. — No. poglejmo! Mlada ženska skloni glavo, odrine odejo, hitro skoči z nosilnice in strumno stopa v dvorano. Zdravniki s kritičnimi pogledi opazujejo njene korake, sledijo ji v dvorano in vrata se zapro. Katera bolnica pa je to. kjikšne bolezni je, ki kar lahko skoči z nosilnice! Stari, bradati gospod iskreno moli dalje; videti je, da je to njemu popolnoma razumljiva zadeva. Veseli se čudeža svoje lurške Gospe. Nosilnico je spremljala ženska petdesetih let. Z razprtim pogledom se je zagledala v vrata, kjer je izginila mlada ženska z nosilnice; prekriža roke iu jih nato dviga kvišku. Približam se tej gospej. Gospa! Ali poznate ono žensko, ki je šla v dvorano na pregled? Saj to je moja hčerka!-Ali je bolna, ozdravljena?« »Bila je bolna, na smrt bolna, a zdaj, glejte, sama svojim očem ne verjamem, ne poznam svoje hčerke, tako se je spremenila. Zahvalite se lurški Mariji 1« Gospa se ozre kvišku in sklene roke, brez dvoma se boji priznati sama sebi, rla je njeno hčerko izbrala Marija za živ dokaz moči svojega božjega Sina. Gospa mi je dala podatke, ki je iz njih razumljiv vzrok, da se je tako začudila in osupnila. Tole je bilo: Ona mlada ženska, ki je odšla v dvorano za pregled, se imenuje Raymonde Petronzio iz Mon-trouge-a. okraj Seine, blizu Pariza. Stanuje v Ave-nue Aristide Briand, št. 39. Rojena je 8. maja 1910. je poročena in ima 6 letnega sinka. Njen mož jc črkostavec. Toda že več let je minilo, odkar jo je zapustil. Zakaj? Nesloga, nemir v družini? Ne. Vzrok je bila njena bolezen! Ze tri leta je bolna, hudo bolna. Imela je tuberkulozo v ledvicah, ki se je neprestano Sirila. Zena ni mogla prijeti za nobeno delo, postala je stalni gost bolnišnic in klinik. Zdravili so jo naj-odličnejši zdravniki. Vse so storili zanjo, kar zmore zdravniška veda. Ze petkrat je bila operirana; ene ledvice so ji izrezali, druge so zaradi oslab-Ijenja počasi delovale in le s pomočjo posebnih aparatov. Šest mesecev je neprestano ležala na postelji. Mati. ki je bila jako razburjena od vsega, kar jc doživela sama in kar je pretrpela njena hči, je začela sama pripovedovati: Mojo hčerko so mučile strahotne bolečine in imela je krčevite napade. Ni se mogla niti več skloniti, s postelje smo jo devali na nosilnico, z nosilnice spet na |M>steljo. Uživati ni mogla nobene hrane več in tudi ni nobene prenesla. V poslednjih treh mesecih smo jo hranili le s tekočinami, 7. mlekom in čajem in sadjem, a še to le v majhnih količinah. Poslednjo operacijo — peto! — je 5. maja lega leta izvršil profesor Papin v bolnišnici St. .foseph v Parizu. Seveda nismo ničesar več upali od človeške pomoči. Moja hči je bila vedno pobožna. Z vso dušo jc zaupala v l>o^jo Devico. Odločila se je, da se zateče k lurški Gospej po pomoč. Zdravnik nam je jako nerad dovolil potovanje. Mojo hčer so sprejeli k romarjem le s tem pogojem, da potuje z belim vlakom (train blanc, to je vlak, ki prevaža v Lurd »a..... bolnike in sicer najhujše, bolnike, ki imajo dovoljenje od zdravstvenih oblasti). Dospeli sva v Lurd obe zelo izmučeni: moja hčerka zaradi |>olovauja, ki jo je strahotno utrudilo, a jaz zato, ker sem bila priča njenih muk. Dali so jo v turško bolnišnico Naše Gospe sedem žalosti in sicer v dvorano sv. Benedikta. V Lurd sva prišli 19. avgusta. Udeleževali sva se vseh romarskih pohožnosti. Z največjim potrpljenjem je moja hčerka prenašala vse svoje silne muke. >Kdaj je ozdravela, kje in kako? petek, 20. avgusta, ob štirih popoldne. — Prišla je na vrsto, da se okoplje v votlini in sicer je bila prva (prvi se kopljejo le najtežje bolni ljudje, ua nosilnicah). Dali so jo v vodo. V vodi je spet začutila strašne bolečine in zaeno neko poživljenje in koj nato kakor da jo nekdo pozove, naj vstane. Prišedši iz kopeli, mi pravi: Dobra sem!« Odnesli so jo v bolnišnico. A ni hotela ležati; vstala je. Nobenih bolečin ni imela več, počutila se je popolnoma sveže in je začela hoditi. Dragi gospod, svojim lastnim očem nisem mogla verjeti. Tako živo se zavedam, kako je bila bolna in kakšno sem pripeljala v Lurd! Isti večer je jedla ko zdravi ljudje- juho, meso. fižol, sadje.i Gospa, zahvalite se Materi božji, drugega ni; stvar je poponoma jasna; čudež je.< Gospa je sklenila roke in se prekrižala. Krog naju so se zbrali vsi ljudje, ki so bili v čakalnici Urada za konštatarije in vsi so globoko ganjeni poslušali pripovedovanje gospe Petronzie. V tem je prišla ozdravljenka iz dvorane za pregled. Sveže je stopala. Lica so ji žarela, oči so se blestele od sreče in radosti. »Gospa, kako vam je?« — Saj vidite, izvrstno!« — »Kako se počutite? — -Ko prerojena, vsa zdrava.«. — »Vas kaj boli? — Popolnoma nič.« In ozdravljenka nam je ponovno pripovedovala vse tisto, kar smo slišali od njene matere. Obrnem se do zdravnikov. Pokažejo mi z roko na ozdravljenko, rekoč: Saj veste, da Urad za konštatarije šele čez leto dni po ozdravljenju izreka svoje končno mišljenje.« Medtem pa vidim, kako so vsi prepričani, da je to resnično čudežno ozdravljenje. Mati in hčerka Petronzio odideta, da se še enkrat zahvalita Materi milosti. Nato me je neka druga gospa, ki je sprem- ljala mlado dekle, vprašala: Ali sle zdravnik?« — Zakaj to vprašate?* — Ker vidim, kako natančno izprašujete vse podrobnosti o bolezni in si vse zapisujete.« — Ne, gospa, jaz sem navaden grešni romar in častivec Naše ljube Gospe in Njej v čast pišem za naše katoliške liste v Jugoslaviji.« — »No, glejte, tu še eno, ki je čudežno ozdravela!« Osupnil sem in se okrenil brez besede. Du, da, ludi tale gospodična je iznenada in hipno ozdravela od hude Pottove bolezni v hrbtenici in sicer v soboto, 21. tega meseca (avgusta) ob desetih dopoldne, ko se je kopala v čudežni vodi! To je gospodična Marija Navares.« Ali je lo res. gospodična?« Res je,« mi je pritrdila gospodična Navares — bolj z očmi in veselim izrazom obraza ko z besedami. Medve sva že bili prej tukaj, zdaj sva pri-šli^ le še po neke listine. Toda, gospod, v bolnišnici so razen gospodične Navares še štiri ozdravljenke: gospodična Seheric, Desmont, Mig-non (ta primer smo že opisali!) in Mierge. Vse so v dvorani .Gospe od sedem žalosti'. Kakor da je božja Porodnica izbrala vprav to bolniško dvorano, kjer s svojim imenom spominja na svoje lastne bolečine.« »Kako bi dobil podatke?« Če pišete v slavo naše lurške Gospe, potem pridite popoldne v bolnišnico, pa vas seznanim z vsemi čudežno ozdravljenimi!« »V redu.« Odhajam iz Urada za konstatacije, grem čez esplanado. Vsi poslušajo himno bolečin, ki z duhovitimi dotnisleki, polnimi krščanske mistike in krasnimi primeri govori škof Gerlier o njih pred votlino. Odhitim v bolnišnico, da dobim bolničarko-upraviteljico, kjer je ležala prej gospa Petronzio. A zdaj ni časa za sprejeme! Upraviteljica, gospa de Gineste, dama iz visokih francoskih družabnih slojev, ima polne roke skodelic in krožnikov. Zvem samo to, da je bila gospa Petronzio ena njenih najnevarnejše bolnih bolnic in da so ji morali dajati injekcije morfija za pomirjenje strašnih bolečin, fte ena značilnost, kar čudežno ozdravljenje le še poveča! Odidem iz bolnišnice in sem ves prevzet od misli, kako je Bog še zmeraj živ med nami navzlic brezbožniški dobi teh dni. Dr. Zudenigo. V okolici Šangaja je vse v plamenih Peli najbogatejši človek sveta, kralj aluminija Atidreiv Mellon Pred nekaj dnevi je umrl v Southamptonu, v državi New York, bivši finančni minister Andrew Mellon. Tudi ta življenjska doba 83 let je dokaz, kako se veliko ameriških denarnih mogočnikov žilavo drži tega sveta. Pri Mellonu ni uresničena romantična pravljica, ki spreminja čevljarske učenč-ke v milijarderje. Mellonova pot je bila preračunana. pripravila jo je premožna družina in podpiralo jo je smotrno sodelovanje bratov. Andrew Mellon je bil zvezda družine, edino upanje staršev, je šel na pittsburško univerzo, se jc učil, česar sc je hotel in kmalu se je začel udejstvo-vati v premogovnih in železnih podjetjih. Tu mu je sreča pela, zidal je jeklena podjetja in mesta (ko Donoro v Pensilvaniji). Potem je presedlal k bankam in si ugladil pot do zakladnice. Sedem let je kot zakladni tajnik pod predsednikoma Haringom in Coolidgeom vodil razcvet bančnih podjetij, ki je kot prvi začel zdvajati o njih in se je odpravil na potovanja v Evropo. Uspeh potovanja je bil ta, da je zahteval, naj v dveh letih posebna mednarodna komisija določi dokončno vsoto reparacij. S tem je stopil v isto vrsto, kjer so bili Parker Gilbert, general Dawes in Owen Young. Prihodnje predsedniške volitve so bile že v kleščah gospodarske krize; Mellon je hotel kandidirati. V Ameriki so opustili zaupanje v Francijo in so spoznali, da ona ne bo mogla urediti evropskih razmer. Sicer je Francija kot tedanja najmočnejša zlata oblast Evrope poslala v Ameriko Lavala, da bi se pogajal o ceni zlatega standarda. Ko je hotela Francija razbiti Ilooverjev načrt, je bil Mellon njen najhujši nasprotnik. — Odtegnitev zlata iz Londona in Newyorka, vloga zlata v >.Francosko banko«, to so bila sredstva tedanjega francoskega j finančnega« generalnega štaba, da bi potisnili k tlom zahteve zoper Ilooverjev načrt in razorožitveno konlerenco. Mellon je prišel — ne samo zaradi finančno-političnih razlogov, ampak tudi iz vzrokov, ki so bili v zvezi z opustitvijo njegovega kandidiranja za predsednika — kot ameriški poslanik v London s posebno nalogo, da naj dokonča reparacijski problem in s tem reši svetovno gospodarstvo hudega jarma. Toda njegova naloga ni uspela in Mellon je razočaran odšel iz Londona in zapustil mesto, ki se je bil zanj že kot 78 letnik odločil. Tako imenovani »peti najbogatejši človek sveta« se je odtlej posvetil le svojim poslom in politika je šla svojo pot. Gašper: »Oni dan sem na kolodvoru govoril z nekom, ki je prišel iz Nove Zelandije.« Martin: »To mora biti pa daleč, kaj ne?« Gašper: »Da, zelo daleč, na drugi strani zemlje. Ko je pri nas noč, imajo tam dan.« Martin: »Jaz bi se ne mogel privaditi, da bi po dnevu spal.« Kitajsko in japonsko letalstvo Strokovnjak za letalstvo pri listu »Daily Tele-graplK, major Turner, pravi, da imajo Japonci 2000 vojaških letal, Kitajci pa 1000. — Kitajci imajo veliko izurjenih pilotov, a dokler ne bodo Kitajske opremile tuje velesile z letali in tudi z osebjem, dotlej se Kitajska ne more uspešno bojevati v zraku. Kitajska nima še nobene pomembne letalske industrije. Sicer so v Hankavu in Naučangu letalske delavnice, vendar je njih proizvodnja brezpomembna. Kitajsko glavno letalsko šolo v Hankavu je ustanovil in ji nekaj let na-čeloval kolonel John Jouet, bivši častnik ameriške zvezne armade. Pomagalo mu je 20 ameriških inženjerjev. — Tudi v Kantonu in Lojangu je letalska šola. Ameriški inštruktorji so zdaj večinoma odšli s Kitajskega, le nekaj jih je še ostalo in se udejstvujejo kot svetovalci v kitajskem letalstvu aji pa so inženjerji letalske industrije. Važnega pomena za mlado kitajsko zračno bro-dovje je Italija, ki je prav tako kot Amerika vež-bala kitajske pilote. Italija je tudi poslala Kitajski letala tipa Caproni in Savoia. Mimo teh ima Kitajska tudi francoska letala znamke Breguet in ameriška Northrops in Vought Corsais. Japonsko vojaško letalstvo je seveda brez primere boljše ko kitajsko in se more opirati na svojo lastno letalsko industrijo. Letala, ki so zgrajena na Japonskem, seveda temeljijo na inozemskih, zlasti nemških vzorcih. Jako imenitni so dvomotorni bombniki znamke Kavasaki in šitri-motorni vzorca Junker. Mimo tega uvažajo Japonci številna letala iz inozemstva. Japonsko zračno brodovje vsebuje razen 4 bombnih, 11 napadalnih in 11 izvidniških letalskih polkov še 440 letal za mornariško letalstvo in dve ladji, nosilki letal. Ze samo po številu letal je japonsko zračno brodovje močnejše ko kitajsko, ie to je za japonsko letalstvo slabo, ko je tako oddaljeno od domovine za zračne boje nad kitajskim ozemljem. Od povsod Gospa Čangkajškova, žena kitajskega maršala Čangkajška, se udeležuje sej vrhovnega vojaškega poveljstva v Nankingu. Gospa se zlasti ukvarja z aeronavtskinii problemi. Prvikrat v zgodovini se je zgodilo, da ženska sodeluje v vojaških posvetovanjih. Kavbojeva smoia na vrtiljaku. Francove čete v aSntandru. Pr.vk.r dospele na jnovcjs« slike ofenzive: nacionalistični vojaki s« krepcajo z vodo iz strudenca v okolici Santandra Spoti Po drugem porazu našega nogometa Naketari pravijo, da »Kranjci« nismo ra nogomet, da nimamo smisla za 6kupnc igre, skratka odrekajo nam vse zmožnosti, katere dejansko imamo tudi za take športe, kakor je nogomet in slične igre. Če prihajajo take vesti iz južnih krajev, nam je to še nekam razumljivo, ker poznamo njihove nakane, če 6e pa najdejo med nami ljudje, ki to trdijo, jc pa že malo prehudo. Najbolj značilno je, da naletimo v vrstah teh ljudi celo na take, ki vodijo naš slovenski nogomet in igrajo odločilno vlogo v njem. Da se bo stvar vendar enkrat malo bolj razjasnila, je potrebno, da si naš nogomet ogledamo prav od blizu, in pogledamo Se malo za njegove kulise. Predvsem bi zavrnil trditev neprijateljev in tudi nekaterih prijateljev glede naše manjše nogometne sposobnosti na podlagi uspehov, ki smo jih dosegli in jih še dosegamo Slovenci na drugih športnih poljih. Ce pogledamo uspehe Slovencev v i>la-valncm športu, moramo priznati, da noben drug narod na svetu ni 6 tako skromnimi sredstvi in samo s privatno iniciativo dosegel takih uspehov kakor ravno Slovenci. Saj imamo danes na slovenskem ozemlju veliko število dobrih plavalcev, najboljši n\®d njimi pa spadajo v razred najboljših Evropcev. ln to so uspehi, to je delo samo zadnjih par let. In naši smučarji? Ali se ni naš Smolej tako odlikoval na zadnji olimpiadi, da so ga občudovali celo severni narodi. In pa naši tekmovalci v alpsko kombinacijo. Dosti ne zaostajajo naši skakalci, med katerimi je ogromen kader mladine, ki 6 pospešeno hitrostjo pritiska navzgor, Ali nismo Slovenci žc dolga leta državni prvaki v lahki atletiki? Število lahkih atletov stalno narašča, četudi med gledalci za ta šport ni pravega zanimanja. Brez Slovencev si dane6 sploh ne moremo misliti državne lahkoatletske reprezentance, ki naj doseže v inozemstvu kak pomemben uspeh. Na lepi stopnji je naš kolesarski šport, naš namizni tenis, da ne omenjamo naših telovadcev, ki so že opetovano odnesli z raznih olimpiad in mednarodnih tekem prva mesta. In nihče ne more trditi, da bi ti športi zahtevali man; sposobnih ljudi, manj treninga kakor nogomet. Torej, kaj je vzrok, da drugod gre, pri nogometu se pa nc more in noče premakniti stvar z mrtve točke. V Zagrebu in Belgradu je nogomet na višji stopnji kakor pri nas. To je dejstvo, katerega ne smemo zatajiti, ako hočemo biti pravični. Krivično bi pa seveda tudi bilo, ako bi trdili, da naši fantje niso zmožni predvesti vsaj tako nogometno igro kakor njihovi tovariši iz drugih dveh prestolic. Pa $c bo kdo vprašal: Zakaj nam pa potem ne za- Po šporfnern svetu Naša lahkoatletska reprezentanca za balkanske igre v Bukarešti okrnjena. Tako ne bo zraven najboljšega letošnjega skakalca v višino, Zgura; Krevs ne more iti, ker ne dobi lako dolgega dopusta: Bručan pa je bolan. Sicer je upati, da bo Krevs prišel kasneje in nastopil v svoji disciplini. Bručan pa se morda v par dnevih tudi ie pOpravi. Prihodnje zimske olimpijske igre bodo le na Japonskem, in sicer v Zapporo. Zanje 60 se namreč zelo potegovali Norvežani z ozirom na željo mednarodnega olimpijskega odbora, a sedaj je stvar padla v vodo, ker japonski olimpijski komite vztraja na tem, da 6e tudi zimske igre vršijo v njihovi deželi. V boksarskem dvoboju Louis : Farr, ki se je vršil po našem času v zgodnjih jutranjih urah zadnji torek in za katerega je vladalo po vsem športnem svetu veliko zanimanje, je zmagal po točkah Louis. Anglež Farr bi po mnenju gledalcev, ki so zaradi take odločitve sodnikov silno protestirali, bolj zaslužil zmago kakor ameriški črnec Louis. Farr se je izredno dobro boril vseh 15 rund in zato je 30.000 glava množica upravičeno pričakovala, da bo proglašen za zmagovalca Anglež Farr. ki je bil do konca, kljub temu, da je na obrazu krvavel, vedno v napadu. Strokovnjaki in gledalci pravijo, da pripada od 15 rund 8 rund Angležu, 5 Louisu, 2 sta pa bili neodločeni. — Med gledalci je bil tudi Maks Schmeling, ki je po zmagi Louisa izjavil, da je sedaj bolj ko kdaj preje prepričan o tem, da bo oba boksarja premagal. Po 35 letih je izboljšal svetovni rekord v teku na 15 angleških milj Finec Tamila, ki je preletel preteklo nedeljo v Hclsingsforsu omenjeno progo v času 1:19:48,6. S tem je torej potolkel rekord, ki ga je poslavil leta 1902 Anglež Appleby v času 1:20:04.4. igrajo tako kakor drugi? Na to čisto kratek in odkritosrčen odgovor: zato, ker našim nogometašem ni mogoče tega nuditi, kar dobijo oni tam doli. Ta stvar se pa zopet čisto preprosta. Zagreb in Belgrad imata mnogo več prebivalcev, posledica tega je, da je tudi neprimerno več obiskovalcev pri tekmah kakor v Ljubljani. In če je blagajna dobro založena, potem je lahko delati. Če bi bile v Ljubljani take prilike, potem bi imeli tudi v naši centrali vsaj-dva prvovrstna nogometna kluba, ki bi bila kos vsem najboljšim v državi. V tem grmu tiči zajec in tu je treba v prvi vrsti iskati krivcev za naš neuspeh v nogometnem športu. Vprašanje pa nastane, če je tak način pravilen. V vseh drugih športih se dela idealno, športniki si morajo celo sami nabavljati opremo, edino nogomet naj bi bil izjema. Sistem, ki so ga uvedli v nogometni šport, jc prav gotovo zgrešen. Ni lo zraslo na naših tleh, tudi ne pri hrvatskih in srbskih nogometaših, temveč je ta stvar prišla od zunai. Je tako in nihče ne bo mogel preko tega, če bo holel svojo nogometno sekcijo spraviti na odlično mesto. In kako dvigniti naš nogomet? Samo dve sta poti: ustanoviti si tako finančno podlago, da ne bo nikdar nobene nevarnosti, da nam drugi poberejo boljše igralce, ampak nasprotno, da jih sami lahko na isti način dobimo od drugih, ali pa ves naš šport razirati do tal in začeti na novo, na široki in idealni podlagi za pravi amaterski nogomet. Prvo je zaenkrat neizvedljivo, ker nimamo mecenov in ne občinstva, poleg tega smo pa načelno proti temu, ker nam gre samo za čisti amaterski šport: drugo je pa s primernim številom idealnih delavcev izvedljivo, a obstoja žalibog največja nevarnost, da nam bodo vse »ase.< pobrali za drage novce drugi, dobro situirani klubi, kakor hitro jih bomo spravili na primerno višino. Edina rešitfv za naš nogomet (in sploh ve6 amaterski nogomet na svetu) je, da se sistem tekmovanja spremeni. To se pravi, tekmovanja omejiti na minimum (največ 10 tekem na leto) in potem bo tudi naš nogomet prišel v tir ostalih športov. Ker pa to pri sedanjem načinu ni mogoče, zato se bo treba zadovoljiti še naprej tako kakor doslej: enkrat bodo naši zaigrali tako, kakor najboljši v državi, drugič pa tako, kakor kak podeželski klub. Pri teh razmerah ne moremo drugega zahtevati in tudi ne vidimo pametnega izhoda. Samo eno drži: pri nas imamo nogometni material, s katerim bi v prav kratki dobi lahko dosegli najboljša zagrebška in belgrajska moštva. Anglija se poteguje za olimpijske igre I. 1944. V odločujočih angleških športnih krogih se resno bavijo z mislijo, da bi dobila prireditev olimpijskih iger 1. 1944 Anglija. V ta namen nameravajo preurediti in povečati White City Stadion. Stroški za vse športne naprave so preračunjeni na 45,000.000 dinarjev. 1,350.000 din bo stalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se prične 11. februarja prihodnjega leta v Piragi. Ze zdaj skrbi prireditelje, kako bodo spravili to vsoto skupaj, in to tembolj, ker se pre-rado zgodi, da se stroški navadno še zvišajo. Najvišja postavka v proračunu je predvidena za potovanje in prehrano moštev, poleg tega pa morajo biti vsi igralci zavarovani za slučaj nezgode. V svetovnih akademskih igrah, ki eo se vršile zadnje dni v Parizu, vodijo z velikim naskokom Nemci pred Anglijo, Francijo in Madžarsko. Ob tej priliki je pn sabljaškem turnirju prišel ob življenje izborni francoski mečevalec Renč Monal, ker se je njegovemu nasprotniku zlomil meč, konica pa je obtičala v prsih mladega francoskega športnika. SK Grafika. Pozivam vse igralce na članski sestanek, ki bo danes po treningu v garderobi ŽSK flermesa. — Opremo za nedeljsko tekmo dvignite po sestanku. — Načelnik. SK T.juhljana Važna seja finančnega odbora bo danes zvečer oh 20.30 v lokalu gostilne Lovšin . tira dišče št. 1.1. Prosim vse gg. člane odbora sigurne udeležbe. Tajnik. SK 'Ilirija« lahknallctska sekeija. V petek, dne S. septembra 1537 oh četrt na 10 sestanek vseh lahko-atletov v klubski sobi, ftelenhiirgova uliea (palača Bata). Važna in zanimiva poročila. /.SK flermes VII. redna seja centralnega odbora se vrši danes, dno 3. septembra ob pol 20 v prostorih UJN2B — palača sGrafikat I. nadstr. PRILIKA, KI JE NI VSAK DAN! INSERIRAJTE V VELESEJMSKIH ŠTEVILKAH »SLOVENCA"! ZAGOTOVLJEN VAM JE NAJPOPOLNEJŠI USPEHI Slovanski kongres frančiškanskih znanstvenikov II. kongres lektorjev in profesorjev vseslovanskih frančiškanskih provincij v Krahowu Krakovv. 29. avgusta. Ud '25.—29. avgusta se je vršil tu kongres vseh slovanskih lektorjev frančiškanov. Otvoril ga ie v sredo zjutraj svečano knez in metropolit Adam Štefan Hapiehu. Navzočtli so bili zastopniki znanstvenih institucij akademije, dekan, in bivši rektor jagielonske univerze dr. Konstantin Mi-chalski, odličen in v širokem svetu poznan filozof. Zastopniki tiska tako »(ilos naroda«, zelo ugledni in čislani dnevnik »llustrovvanv knrjcr codtienn.v«, ki je prhiesel podrobno poročilo in tudi sliko prod zaključkom kongresa. 1/. reda samega pa so bili navzočni redovni general: I". Leouurd Maria ISello, provinciali iz l.vvova, Breslave, Katuwicz, Bratislave, Prage, Dalmacije in Krakowega. Budapcštc in zastopniki nemških ter francoskih provincij. Pozdrave so poslali pismeno in brzojavno univerza v Milanu — reklor dr. p. Auguštin (joinelli, knez in škof čenstohovski itd. Drugi dan je dospel rektor univerze Antonianum iz Rima, zastopnika je poslala celo Malta in dopisnik .»Osserva-tore Komuno« p. Diomedes Scaramuzzi se je osebno udeleževal vseh predavanj. Vsaka narodnost jc bila zastopana. Program je bil izredno bogat in zanimiv. Odlično predavanje je imel dr. p. Grahič Petar, pro-vincial Dalmatinske provincije, ves kongres pa je vodil znani škotist iz iste provincije p. dr. Iva-rol Balič. vseučiliški profesor v Rimu. Slovensko provincijo sv. križa je zastopal p. dr. Romun Tominec. udeležil se je pa kongresa tudi g. p, Robert Kuhar, prior .eistprcijanskega samostana na M o g i 1 i ne daleč od Krakovva. Zaključek kongresa je bil v zlati dvorani Katoliškega doma ob navzočnosti vseh dostojanstvenikov in odličnikov mesta Krakovva. Kongres je odlično uspel. Poslane bodo tozadevne peticije v Rim na kurijo odnosno sv. očetu, o čemer bo točno poročilo še izšlo v posebni publikaciji. Za Jugoslavijo je bil kongres dragoceno priznanje velikih slovanskih narodov — Poljakov in Čehov, za naše znanstveno delo in slovansko vzajemnost. Čatež ob Savi Pri nas že željno pričakujemo električnega loka. Drogi so že postavljeni do savskega mostu in čezenj. Kakor je videti, se bo glavni električni vod za enkrat ognil mesta Brežice; šel bo zunaj mesta na dveh mogočnih železnih stebrih čez Savo. Naj-liolj željno menda pričakuje elektrike naša žu|>-nijska cerkev, v kateri visijo že trije veliki pozlačeni lestenci, vsak ima sedem oblotnic, ne samo žarnice. Ob straneh pa je že montiranih osem |>o-zlačenih kandelabrov, vsak ima (x> tri obločnice. Torej I K) skupno zažarclo po cerkvi pet in šliri-deset obločnic, kakor v gledališču. Da je naša cerkev tako bogato opremljena z obločnicanii, se imamo zahvaliti gosp. Tonejcu Antonu in njegovi gospe soprogi Tereziji, ki jo tukajšnja rojakinja. Kakor znano, sta imenovana dva dobrotnika obenem lastnika kavarne Evropa v Ljubljani. Na tem mestu so jima še enkrat zahvaljujemo za velikodušni dar. Bog plačaj! Triperesna deteljica Spisal M, Kunčič. — Ilustriral M. Sedel. A komaj je tc besede dobro iztekel, je za njegovim hrbtom nekaj votlo zaropotalo. Dečka sta se prestrašeno obrnila in »c oddahnila, ko sta videla, kaj se ie zgodilo: ena izmed opic je splezala na trhel tram. ki je stal prislonjen k steni: tram se je pod tc/o zrušil na tla. No, ali zdaj vidiš, kakšni strahovi so v gradu?« se jc zasmejal Nande. - Ampak prej je pa res nekdo štorkljal [to stopnicah,« je Jožek vztrajal pri svoji trditvi. Beži ho!« je Nattdc malomarno zamahnil z roko in krenil nazaj proti ležišču. Nekaj minut na to sta dečka /e spet trdno spala. Nenadoma so prav tako kot prej zadoncli za-mokli koraki na stopnicah. Prihajali so čedalje bliže. Bela prikazen jc stopila v sobano. V rokali je držala glavo z ognjenimi usti in očmi. Obstala ie pred spečima dečkoma in ju molče opazovala, kakor da premišljuje, kaj naj bi 6torila. Dečkoma 6e niti sanjalo ni. kakšna strahotna pošast stoji ob njunem ležišču. Tudi opici sta spali kol ubiti. Prikazen je stala nepremično nekaj minut, potem pa se je obrnila in molče odšla Radio Programi Radio Ljubljanai Prtck, I. septembra: 12 I/, naših logov in gHjrv (plošče) — 12.1.') Vreme, poročila — 13 f;as. spored, obvestila — 13.14 Čajkovski: Cnsse noisette, silita (pl.) — II \ reme, horzn — m l as, vrt ine, poročila, spored, Obvestilu — 1.1.30 Nae. ura — KI.."jO Predavanje o kulturnih delavcih kamniškega okraja (e. ,lo7.c Vomber-gar) — 20 Arrieta: Marina, trio (plošče) — 20.10 Vzgoja otrokovega zuačaja (gdč. Marija Kovač) — 20.30 Konr. oddelka go.lhe .Sloge-, vmes samospevi g. Mirka Dol. ničarja — 22 Oas. vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Orugi programh Prfck. .1. septembra: Ilelnrail-Zanreb: 20 Tarnbil-rlee 21 Klavir — 21.30 Magcrji — llunaj: 20 Igra -22.20 Kvartet — Hudimpeita: lfl.lo Plesna glasba 20.30 Ciganska glasba —21.30 Operni orkester — Trsl-\lilan: 17.1.1 Pianino — 21 Pihala 22. t.1 Zbor — Rim-llari: 21 Opereta — Prana: 20 Orkestralni koneert -I ar r ara: 20 Pester koncert - 22 Violina — 3n Vokalni koneert - tlerlin: 20.10 Pesnil In pisma zaljiih Ijeneev _ 21 Plesna glasba Vratlslara: I<| Valčki in koračnico — Up,ha: 20.1.", Vojaška godb« - Frani. /Mrr,- 20.10 vojaška godba - Stultnurt: 20 Slavnostni izseljen liki koncert Shatshnurn: 21.30 Gledališki večer — Ilukarcila: 20.Ti Verdijeva opera »Travlatai. Agnes Giintber: SI Dušica - Rožamarija Široka, zaraščena pot drži skoz gozd. Tu vidimo velike krasne bukve z debli, ki so kot marmorni stebri in katere navdaja od severne 6trani zelenkast nadih. Vmes pa stoje visoke hoje z dolgimi vejami. Proti vzhodu se nagiba j>ot malce navzdol in končno je pri kraju. Mogočne veje jo zapirajo, da bi človek mislil, da odtod ni več izhoda v šumeči in vrveči svet. To pot, ki jo zovejo »gloria«, ljubijo vsi. Knez je že kot sedemletni deček tod jahal in pozna seveda vsako drevo. S svojim gozdarjem se mora često boriti, da ohrani to ali ono drevo, ki je žc zrelo za sečnjo. Rožamarija in Harro stopata po zeleni preprogi. katero obsevajo skozi drevesa prodirajoči sončni žarki. Blede gozdne zvončnice, ki stoje ob poti, se jima priklanjajo. Divji golobi ju pozdravljajo in šoja. v svoji pestri obleki, švigne preplašena mimo. — Kmalu ju zakrije vejevje. — Knez in kneginja sta zaostala. Harro si nc upa dotakniti se Rožamarije, Nc ponudi ji niti roke. dokler nc ve. kaj jc vzrok njenih bolečin. »•Dragica, nc ozirai se neprenehoma vstran! Poglej mi vendar v oči! Revica... ali še boli?« »Ne govori o tem. Harro! Povej mi rajši, kaj je s teboj! Opažam gube na tvojem čelu. Mar ti ni všeč. da ti je poslal oče ta dva zlata konjička? Malce me je streslo, ko sem za to izvedela. Toda papa je hotel tudi mene iznenadUi!« »Ne smeš misliti, da sem nehvaležen! Konjička sta odlična.« »Vendar slutim, da ti nekaj ne ugaja!« »Dušica moja, čemu bi 6i s tem zagrenjevala ta prekrasni dan!« ., Pri *eh besedah zadrhti obraz Rožamarite. Ta dan ji je že zagrenjen. Toda ni treba, da še on rodi tega trpi! — Zdajci se je Harro prepričal. da sta knez in kneginja zaostala za ovinkom, položi" roko okoli ramen Rožamarije ter reče: »Ti ue povzročam s tem bolečin, zlato moje?« »Nikakor ne. Harro. Toda ti 6i nekam zaskrbljen. Mar radi konjev? Mama je vendar bila skrajno prijazna.« -Ob njenem pogledu me je streslo. Strahovita je bila ta bela in rdeča barva na njenem obrazu! Bila je kot naslikan lik.« ».Prepričana seni. da si domišljuje, da je Bog ve kako lepa v teh barvah. — Kaj 6ta govorila z očetom? Omenila sem mu bila, da se boš gotovo njegovega darila prestrašil. Rekla 6em mu, da bi bil že davno rad imel jahalnega konja. Toda ne moreš ga vzdrževati, ker ta nc more živeti od praznih barvnih tub in raztrganih papirnih ovojnic. Oče pa sc je smejal in mi je odgovoril »Harro bo že vedel, od česa tak kon t živi!« »Da! In od česa šestero ali celo 06mer0 konj živi.« zagodrnja Harro. »Cisto vse mi bodo požrli!« »Osmero konj? Saj 6ta vendarle dva!« »Draga moja! Knez me jc poučil, da smeš najmanj zahtevati osem konj!« •Kaj?... Jaz bi naj zahtevali osem konj!' — Pri teh besedah jc Rožamarija pobledcla in malo da ne odreveneb. Kar se Harro ob njenem pogledu zvon k o nasmeje. Mogočno doni iz njegovih širok-h prs. Hipoma je izginil oblak z njegovega čela niegove oči zažare. Njegov veseli smeh priča o jasnem in vedrem poletnem dnevu. •Hvala Bogu kako mi je vendar odleglo! K vragu z vsemi skrbmi! (Xlptt9ti trii! Človek postane malce izviren, če živi neprestano med zidarji, čebri in lestvami. Niti mene ni ostnerica konj toliko prestrašila! Moraš pač na očeta vplivati, da popusli postopno po enega konja.« In zdai se smehlja že tudi Rožamarija, dasi so njene oči še rosne. Brž ga zaprosi: »Enega jahalnega konja zate. Harro —« »... in enega zate!« Ah. zame ne. saj ves. da ne jezdim posebno rada! Ti hočeš jahati zaratia, kadar bom jaz šc najslajše spala I« »Naj bo, kakor hočeš! Toda zdaj govoriva o nekem drugem! Davi, ob sončnem vzhodu, sem hodil tod ter iskal cvetlice zate. Seveda nisem slutil. da bova na lej |>oti še danes govorila o konjih. Moraš me prav razumeli! Prestrašil sem se namreč ob zamisli, da sc bo postopno pol Biau-neeka preselilo k nam. Ni mi znano, dragica, tla ine hočeš zaviti v valo, toda glej, da mi zaradi tega nc nastanejo nove skrbi!« »Saj nisem več tako neumna kot misliš! Marsičesa 6em se naučila pri leti Heleni. Nikar sc ne smej! Poslušaj me vendar! Oče se premoženja moje mamice ni dotaknil, priložil je še obresti... Harro, ne 6inej se. ko sem enkrat zares praktična!« — »Kako imenitno je vendar, tu na .gloriji" razpravljati o obrestih! Mar m to malce smešno? Ali sploh veš, kaj so obresti?« — »To že vem! Delala sem pri gospodu učitelju obrtne račune,« odgovori ponosno Ro/aniarija. »Pravilno jih res da nisem izračunala, toda go-sjx>d učitelj jih je vedno znal spraviti v red. To se bo tudi tebi (^osrečilo, ko vendar vse znaš! In moj oče jc mnenja ,čc se ne bom udajala posebnostim in se me nc poloti blazna pariška liolczen. bi oba mogla /e od teh prihrankov živeti!« Brž se postavi Harro pred njo v vsej svoji dolgosti: »In ti si domiilfttje«, da bo princesin soprog pri tebi na hrani in sc |ječal le z odreza-vanjem kuponov! — Slikanje mi boste vendar še milostno dovolili! Modeliranja seveda /e ne več, ker bi se pri tem zapackal. 1 udi l>i pri tem moral nositi haljo. O plastiki vobče nc more biti govora. ker je to rokodelsko delo in pači roke! — V6e to žalno spremstvo bi 6e naj preselilo v Thorstein! Dvorišče bo kar mrgolelo raznih norcev v zelenili in drugih pestrih barvah. In tri ure pri kosilu sedeti! — Hul Ker Mart nima na svojem nosu klasičnih po-lez. se bo moral /ariti v hlev! In kuharji! Brez- upna borba z mastjo, ki ne prevleče le telesa marveč tudi dušo. — Tak bo tedaj tvoj rcnlnik!« »Harro nehaj že! Kako strašen si! Poslušaj me vendar! Dovoli, da ti razodenem svojo skrivnost! Oče in mama o tem ne smela ničesar izvedeti. Jaz sem se pri teti Heleni skrivaj učila kuhati in marsikaj se mi jc /e posrečilo. Znam pripravljati jedila, ki niso draga. Tako ledvično pečenko z riževim pudingom, ki je baje hrana ubo gili ljudi. Koliko sem si prizadevala!!!« — O ti sladka norčica! Ti zlato moje! Ti bela nedolžna ovčica! Ti si res vihtela v rokah kuhalno /lico.-' 11 prav rad verjamem, ti se lotiš vsega zelo resno! Toda princese, katere obdaja lunin svil. tu mlade kuharice navadno ne kuhajo Za to so drugi ljudje! — Same zvare kvcčemii kako ljubezensko pijačo ter pogoste z njo uboge viteze in razvalinske grofe. Poglej vendar tja skoz hoje! /.lalo na sinjem nebeškem oboku!« — »Harro, ti me ne smatraš resnim... ti misliš ..« »Da. moja Ro/a, jaz vidim odvizati in ogenj često stavka.« »Dobro, potem jih spečem sam. Ti pa vzame? žlico v 6voje snežnobele roke in boš mešala. — O ti sinje nebo! — In celo leto naj bi še čakal, da te smem presaditi v Thorstein! -— Kako sem se vendar podvizal! V treh mesecih bi bilo najjio-trebneiše dovršeno. Seveda vse šc nc. Pri marsičem bi ti tudi žcicia hiti navzoča.« 5. septembra 1937 I GODBA, PLES i. t. d. Velika popoldanska veselica v POSTOJNSKI JAMI MALI OGLASI f malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1'—; ienttovanjakl oglasi Din T—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din i*—. Mali oglaai e« plačujejo takoj pri »aročflu. — Pri oglasih reklamnega značaja m račune enokolontks 5 mm tfeoka p elitna vrstica po Dl* 25«. Za pismene odgovor« gleda molih oglasov ' prlloiill Vluibodobe Frizersko pomočnico sprejme Kuhn Jurij, Laško. (b) Raznasalca kruha pprejme takoj pekarna Llmbuš. (b) Dve pletilji sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14029. (b) Modistovsko pomočnico In vajenko takoj sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod St. 13997. (b) Potnik parfumerijske stroke s provizijo, prvovrstna moč, dobro uveden - se išče. - Obširne ponudbe pod »Velepoduzeče K— 4159« na Interreklam, Kagreb, Masarj-kova 28. Inženjerja ali izvežbanega mojstra v livarski in kovinski etroki — sprejmemo za takojšnji nastop. — Ponudbe z detajlnim opisom Je poslati upravi »Slov.« pod »Kovinar« št. 13909. Čitajte in širite »Slovenca«. Službo organista In cerkovnika razpisuje župni urad na Krki na Dolenjskem. Nastop 1. oktobra. (b) n Vajenci n Vajenka z dežele, močna, z meščansko šolo, se želi Izučiti trgovine kakršnekoli stroke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14015. (a) Pouk Tečaji nemščine v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u) Kupimo Čebele s panji A. Ž. kupim takoj večjo množino. Sanea. Ljubljana, Medvedova 25. (k) Elektromotorje dinamo, šalttable ln števce - kupim. Hitre ponudbe upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13853. Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. S7-62. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — 1 z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1 — telelon 35-10 IEB5EBBI Vse letno perilo srajce za šolarje — po skrajno znižanih conah vam nudi » K r e k o « , tovarniška zaloga perila, Tavčarjeva ulica 3. (1) Šolske torbice, nahrbtnike v veliki Izbiri, priporoča IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 Opozorilo! Oglejte si skoraj nove pogrezljtve šivalne stroje »Slnger«, »Pfaff« ln druge, ter kolesa najboljših znamk po izredno nizkih cenah edino pri »Promet« Napoleonov trg št. 7 (nasproti krlžanske cerkvo). Pisalni stroj »Ideal« skoraj nov, poceni proda Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva ul. 3/11. (1) Za šolarje obleke, perilo, Hubertus-plašče Itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (i) IEEB2SSI Registrirna blagajna »National« na tipke, tovarniško prenovljena, šc pod jamstvom, poceni naprodaj. Uadloval, Ljubljana, Dalmatinova 13. 1 Hiša z vpeljano trgovino, z vsem inventarjem, vrtom, sadonosnikom, njivo, pe-karijo, na prometnem kraju, zaradi smrti naprodaj. Naslov v upravi Slov.« v Mariboru pod št. 1481. (p) Odeje (kovtre) ročno delo, polnjene s fino vato, klotasto 125 din, brokat 180 din, svilene 270 din — ima največjo Izbiro nova trgovina Go-ričar, Sv. Petra cesta 30. (tanoianja Dvosobno stanovanje oddam s 1. oktobrom. Sv. Križ 71, poleg Kunovarja Železne postelje po naročilu, posteljne mreže Iz pocinkane ln pobakrene žice. ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: Strguleo Pavel, Gospo-svetska cesta 13, Ljubljana. (1) Dvosobno stanovanje lepo, oddam s 1. oktobrom - lstotam oddam opremljeno sobo. Aleševčeva 34, I. nadstr. (č) Dijaka sprejmem v prav dobro oskrbo na Rimski cesti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13988. (D) Natečaj za strojnega inženerja Uprava za zaščito ind. lastnine pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, potrebuje strojnega inženerja, ki ima po možnosti večletno prakso v svoji stroki v državni ali privatni službi. Reflektanti morajo izpolniti pogoje po 3 uradniškega zakona ter prinesti upravi prošnjo s potrebnimi dokumenti najdalje po 15. septembra 1937 (Miloša Velikog ul. br. 14/IV. Nastavljanje se bo vršilo po predpisih uradniškega zakona. Stanovanje dvosobno ln enosobno, v I. nadstropju, oddam b septembrom. Cerkvena ul. št. 21. (č) Vnajem Lokal lepa Izložba ln vhod, ca. 36 m«, Dvorni trg — z oktobrom prost. Vprašati v trgovini Jagor lstotam. Na Poljanski cesti nasproti gimnazije - oddam opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14024. (s) UNION Premiera l FIlm lz Itvllenla petroielsklb podletnikcv Nemogoča žena V gl. vlogah uustav Frohllcb, Dorotnea Wlcclc ^ TEL. 27-30 SLOGA Danes poslednllčl Veliki pustolovnl film Razbilo banha v Monle Carlu V glavni vlogi Konaid Colman ln Joan Bennett Pri vseh predstavah nastopa cudeJnl fenomen Madame Ellsabeth. TEL. 21-24 MATICA Danes zadnltkratl Is dobe francoske revolucije V senci giljotine Ronald Colman Ellsabetb AUan Radi Izredne doltlne nima predstave ob 16.. 18*45 in 21 16 url Fredstave danes v Unlonu in Slogi ob 16., 19-15 ln 21-16 url Šolske potrebščine zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini H. NIC M A N. L J U B L J A N A. Kopitarjeva ulica 2 + UPRAVA BANOVINSKE SPLOŠNE BOLNIŠNICE V MARIBORU obžaluje nenadomestljivo izgubo svojega dolgoletnega sodelavca, izvrstnega organizatorja in velikega zdravnika, gosp. primarija dr. Hugona Robiča šela dermatološko-venerološkega oddelka, imejitelja reda sv. Save IV. razreda itd., itd. Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 3. septembra ob 17 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Mariboru na mestno pokopališče na Pobrežju. Zavod bo ohranil zaslužnega pokojnika v trajnem spominu! Maribor, dne 2. septembra 1937. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Če? izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič