KRONIKA 163 ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. THEOL. Zgodovinsko-statistična študija. ^•d leta 313. dalje, ko je krščanstvo svobodno za dihalo, ko je smelo priti iz katakomb na svetlo, je Cerkev zelo poskrbela za sijaj liturgije, bogoslužja, čigar bistveni del je petje. Sprva je bilo vse petje pre prosto, enoglasno prepevanje psalmov. Ko pa je Cer kev v svoje bogoslužje sprejela vse elemente glasbene umetnosti, ko je postala forma koralnega in figural nega petja vse bolj umetna, je nastala potreba po in strumentu, ki bi bil petju v pomoč in sijaju liturgije v korist. Najbolj primerno glasbilo so bile tedaj, orgle (organum), ki so bile znane že Kasiodoru in sv. Av guštinu. To je bil prvi instrument, ki ga je Cerkev pri bogoslužju dovolila in ga privzela kot nekako svo jega.1 Razna druga glasbila je sicer tolerirala, a jih ni nikoli imela za neobhodno potrebne za slovesno liturgijo. Nas bo zanimalo vprašanje, kdaj je Ljubljana do bila prve orgle in kakšno vlogo in vpliv so imele pri nas na kulturno-umetnostnem polju. Viri in zgodovinska poročila so glede tega vprašanja zelo skopa, pomanjkljiva in moremo pogosto na ne katera dejstva le sklepati. — Ko Valvasor našteva in opisuje trinajst cerkva v Ljubljani, nikjer ne omeni 1 Po mnenju zgodovinarja Platina je orgle uvedel v cerkev že papež Vitalijan (657---672). 164 K R O N I K A Orgle po sliki Iz XIII. stoletja med notranjo cerkveno opravo in okrasjem orgel. Prav tako tudi v marsikaterih drugih poročilih in virih zaman iščemo besede o orglah. Kako naj to razumemo? Gotovo bi bilo popolnoma napačno na vajati tu argumentum ex silentio, češ, ker jih ne omenjajo, jih pač ni bilo. Imamo namreč nekaj virov, iz katerih izvemo, da so takrat vsaj nekatere cerkve orgle že gotovo imele. Iz zgodovine drugih narodov vemo, da so sezna njali ljudstvo z orglami predvsem redovniki, ki so tak instrument rabili pri svoji liturgiji (za sprem ljanje enoglasnega korala). Znano je, da so bile sprva majhne, potem vedno večje orgle v Angliji, Franciji in Nemčiji postavljene najprej v samostanskih cer kvah1 in da so se menihi in redovniki zelo trudili, da bi prvotno zelo primitivni instrument bolj in bolj iz popolnili.2 V Ljubljano so redovniki prišli razmeroma pozno; zato je težko trditi, da bi bili oni slovenski narod se znanili z orglami. Dokazano dejstvo pa je, da je dal postaviti orgle v stolni cerkvi prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg (1463 —1488); to so prve orgle v Ljubljani, ki so zgodovinsko izpričane.3 — 1 N. pr. že 1. 980. so bile postavljene orgle v Winchestru, 1. 1060 v benediktinski cerkvi v Augsburgu, 1. 1199. je požar uničil orgle v samostanski cerkvi v Petersburgu, 1. 1226. je dobila orgle benedikt. cerkev sv. Petra pri Erfurtu, itd. ("VValter: Kleine Orgelbaulehre.) 2 Rieman, Musiklexicon. 3 Dr. I. Gruden: šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi. (Carniola, 1915, str. 4.) 4 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 716. 5 Vizitacijo je izvršil leta 1631. ljubljanski knezoškof R. Scarlichi. 6 Cit. J. Smrekar v Cerkv. Glasbeniku, 1906, str. 11. 7 Na še manjše orgle spominja P. Trubarjev predgovor k slovenski pesmarici (1. 1567.), kjer beremo sledeče: Vnd als offt man zu Lavbach: Nun bitten wir den Hey. Geyst oder Ozha, Syn Duh Nebeški Kral etc. mit fiinff Stimmen beim Regal, Posaunen, Zinken und Schalmeien in der Kirchen hat gesungen, hab ich dazumal allwegen ein sonderlich frewd, andacht, lieb, lust und ernst zum Predigen vnd Gebet in mir empfunden. (Cit. E. Lampe: Najstarejše slovenske pesmarice, Cerkv. Glasbenik 1894, str. 44.) Tu se torej omenja peteroglasno petje, sprem- Poročila, kjer bi pričakovali kaj novih podatkov in pojasnil glede orgel, so pomanjkljiva ali vsaj nejasna. Tako piše ljubljanski škof Tavčar 1. 1589. papežu Sikstu V. (1580—1590), da vzdržuje pri stolnici poleg štirih vikarjev dva kaplana, učitelja, kantorja (pevo- vodjo) in šest gojencev (dijakov), ki se bavijo z uče njem, godbo in opravljajo cerkvene posle.4 Kaj bi bila ta godba, je nejasno. Thalnitscher v svoji knjigi, kjer opisuje staro stolnico in opravo v njej, nič ne omeni orgel, dasi vemo, da so orgle v stolnici bile. Ohranjen je namreč v kapiteljskem ar hivu vizitacijski protokol stare stolne cerkve;5 v pro tokolu stoji pripomba: Organum est positum in choro ad cornu evangelii altaris maioris, sub fornice ipsius chori, satis magnum et bonum, 7 registris consistens.6 Torej so orgle v stolnici bile, dasi jih Thalnitscher ne omenja. Kako naj razumemo vse te pomanjkljivosti v po ročilih? Orgle so imele v stolnici sedem registrov; bile so torej zelo majhne, neznaten instrument,7 ki v veliki cerkvi ne pomeni skoro nič. V Ljubljani so imele za vladanja škofa Tomaža Hrena (1598—1630) orgle skoro gotovo že vse ljub ljanske cerkve. To dokazuje 1. veliko prizadevanje škofa Hrena za olepšavanje cerkve, za sijaj liturgije in kakor sam prizna v pismu papežu Pavlu (1. 1616.), skrb za slovesno petje.8 Vemo tudi, da je dal okrog 1. 1610. postaviti v gornjegrajsko cerkev nove drago cene orgle.9 In če je skrbel za zunanje cerkve, je enako skrbel tudi za Ljubljano. V tem času so dobile orgle poleg stolnice in cerkve sv. Elizabete,10 ki so jih imele že prej, še sledeče ljubljanske cerkve: Cerkev pri sv. Jakobu 1. 1600.; že 16 let kasneje nove (v novi cerkvi), a 1. 1626. spet nove orgle. (Več in bolj podrobno o tem kasneje.) Cerkev Marije Vnebovzete — pri frančiškanih, ki so se naselili na sedanjem Vodnikovem trgu, kjer je že 1. 1073. stala cerkvica sv. Filipa, ki pa je bila ka sneje (gotovo že 1. 1491.) posvečena Mariji Vnebo- vzeti11 — je dobila orgle 1. 1621. Naredil jih je D. Izak Posh.12 ljano od orgel in glasbil. Namesto »die Orgel« pa rabi Trubar besedo »(das) Regal«, kar pomeni prav majhne prenesljive (hišne) orgle (Hausinstrument), večkrat z enim samim registrom. — Omenjene orgle so stale najbrž v špitalski cerkvici sv. Elizabete, kjer je Trubar največ krat pridigal. Rile so zelo majhne in tudi druge cerkve tedaj najbrž niso premogle dosti večjih. 8 Skrbel je zelo tudi za dobro gmotno stanje organistov. V zapisniku kapiteljske seje z dne 25. aprila 1611 stoji beležka: Vikarje in levite je v službo sprejemal kapitelj. Isti je sprejemal z vednostjo škofovo tudi organiste. Orga- nistu so plačo zboljšali, da je imel toliko, kolikor kak kanonik rednih dohodkov. Orglal ni v adventu in postu, pač pa vse osmine velikih praznikov. — (Izvestje Muz. društva, 1895, str. 192.) 9 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 869. 10 Prim. str. 6, opomba 3. 11 Kronika slov. mest, št. 1, str. 47. 12 ... nam organum anno 1621. a D. Isaac Posh, orga- nifice factum reparari non potuit«, piše P. Maurus Faj- diga v frančiškanski kroniki (oz. zgodovini). (Rokopis v franč. knjižnici.) Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani TONE KRALJ: POGREB ZASLUGARJA, radiranka iz cikla „Cesta" KRONIKA 165 Za cerkev nemškega viteškega reda se določenega datuma, kdaj je dobila orgle, ne da določiti, a vemo, da je bil v tem času pri tej cerkvi organist; torej go tovo tudi orgle. Cerkev pri sv. Petru je bila tudi vprav v tem času temeljito popravljena in olepšana na pobudo in pri zadevanje škofa Hrena. Torej je gotovo, da so tudi orgle postavili. 2. Krstne matice stolne župnije v Ljubljani imajo 1. 1600. vpisanega kot očeta Ivana Lathomija Mihaela Lathomija, ki je bil organist v stolnici. V letu 1613. se omenjata Lichtenberger Jakob, v 1. 1619. Ober- ecker Volbank, tudi kot organista v stolnici. V 1. 1628. je vpisan Pistorio Valentin kot pevovodja v stolnici. V 1. 1638. se spet omenja kot organist v stolni cerkvi Rideniz Daniel in 1. 1664. Fischer Ivan.1 Dalje je bila dne 10. II. 1591 rojena hči Suzana Ko- larju Matiji, organistu v nemški cerkvi. To je dokaz, da so takrat tudi tam že imeli orgle. Podobno bi se dalo dokazati tudi za druge cerkve, če bi bile vse matice vsaj toliko popolne in natančne, da bi poleg imena navajale še poklic. Da pa orgle tedaj res niso še imele posebno važnih nalog, razberemo razen iz dejstva, da se le redkokdaj omenjajo, tudi še iz učnega načrta šenklavške šole, ki je obstojala nekako od 1. 1418. pa do 1694. in ki je bil njen namen »biti nekako semenišče za figuralno in koralno petje.« Učitelji so bili obenem organisti, a kakor se da iz raznih dejstev ugotoviti, so imeli z orglami bolj malo opravka. Vemo namreč, da so se pevci2 morali zbrati na sredi pevskega kora pred vi sokim pultom pevovodje. Not niso imeli v roki, ampak na strmem pultu je ležal velik foliant, kjer so bile pisane ali tiskane velike note in besedilo k cerkvenim napevom. Iz tega folianta so čitali vsi pevci, pevo vodja pa jim je z malo palico (virgula) kazal, kateri napevi pridejo na vrsto.3 — Kdaj so prišle orgle na vrsto? Ali je pevovodja obenem igral in dirigiral? Verjetno je, da je samo petje vodil in so bile orgle morda pomoček za intoniranje in za kaj podobnega. Sicer pa kompozicije v srednjem in v začetku no vega veka niso nujno zahtevale orgel, kajti bile so harmonično oz. kontrapunktično zelo bogate. Pisane so bile cesto za šestero-, osmero- in tudi večglasni zbor, večkrat tudi za dva ali več samostojnih zborov,4 ki so se potem združili v en sam mogočen zbor. (Tudi naš Jakob Gallus ima več takih skladb.) Prav to dej stvo nam tudi razloži stavbno znamenitost v ljubljan ski stolnici, ki ima poleg glavnega kora še dva stran- 1 Izvestje muz. društva, 1900, str. 192 si. — Fischerjev sin Janez Nikolaj Fischer je bil organist v Št. Vidu pri Vipavi in je 1. 1693. prosil za službo organista v stolnici. Dobil pa te službe ni. Poleg njega sta bila še dva pro silca. Prvi je bil Gregor Vilfan, nižji učitelj v šenklavški šoli. V svoji latinsko pisani prošnji poudarja, da služi škofijstvu že 11 let pridno in vestno in obljublja, da hoče poskrbeti za boljše pevce, kakor so bili doslej na šen- klavškem koru. — Drugi prosilec pa je bil Matija Oražen, učitelj kamniški (ludirector Lvthopolitanus). Njegova prošnja se odlikuje po lepi, gladki latinščini in tudi sicer razodeva največ izobrazbe. V njej poudarja, da je zmožen koralnega in figuralnega petja, s katerim hoče biti škofu Znamenita cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki ska kora. K nam je ta posebnost prišla iz Italije, odkoder se je v 17. stoletju in v začetku 18. stoletja razširila tudi v Nemčijo in druge kraje. 3. Da so bile v ljubljanskih cerkvah orgle razme roma že zgodaj, nam končno da misliti tudi dejstvo, da imamo že 1. 1649. v Ljubljani domačega orglar- skega mojstra. Bil je to Tomo Krek (Kruegh), ki je 1. 1649. postavil še sedaj stoječe orgle v znameniti cerkvici v Crngrobu. Veljale so 100 renskih tolarjev.5 če je bil Krek prvi orglarski mojster pri nas, ni znano. Verjetno je, da so bili tudi že pred njim. Leta 1680. je napravil Ivan Faller, tudi ljubljanski meščan in orglarski mojster, orgle za kamniško po družnico sv. Primoža. Prištevati jih je k najbolj zani- vedno na službo ... Skrbeti hoče, da se bodo na šenklav- škem koru proizvajale lepe simfonične skladbe in nove kompozicije. — Carniola 1915, str. 17, 18. 2 Navadno so bili le štirje: en altist, en tenorist in dva diskantista (sopranista). 3 Carniola, 1915, str. 17. 4 Ob priliki posvečevanja nove ljubljanske stolnice, ki se je vršilo 8. maja 1707, sta pela, kot poroča Thalnitscher, dva zbora članov filharmonične družbe. Tedaj sta namreč bila dozidana samo stranska dva kora; nad prižnico in nad stranskim vhodom. Sedanjega velikega kora še ni bilo. s Cerkv. glasbenik, 1918, str. 25. 166 KRONIKA Orgle v Crngrobu; naredil jih je l.1649. ljubljanski orglarski mojster Tomo Krek mivim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali.1 Isti mojster je prestavil tudi frančiškanske orgle v Novem mestu.2 L. 1689. ga je zagrebški škof Aleksander Mi- kulič (1688—1694) pozval v Zagreb prenavljat in po- večavat stolne orgle,3 kar dokazuje, da je bil izvrsten, priznan orglarski mojster. Če so torej bili v Ljubljani mojstri, ki so umeli delati orgle, je to dokaz, da je bil instrument že dobro znan, da so ga že vse večje, zlasti župnijske in po nekod tudi že podružne cerkve imele, pred vsemi go tovo ljubljanske cerkve. • 1 V. Steska: Sv. Primož nad Kamnikom. (Carniola 1916, str. 17. — Cit. St. Premrl, Cerkv. glasbenik 1918, str. 26. 2 Postavljene so bile orgle že okoli srede 17. stol. Že omenjeni P. Maurus Fajdiga piše v zgodovini novome škega samostana: Organum modernum non leve praebet Ecclesiae ornamentum: illud fuit post incendium anno 1667. exortum ad partem laevam Chori positum, anno vero 1680 ad medium Chori coliocatum nt scheda in organo reperta denotat his verbis: Mich hat iibersetzt und gestimmt Johannes Faller, biirger und Orgelmacher in Lavbach 1680. 3 Janko Barle: Orgulje u Zagrebu i njegovoj okolini prije stu godina. (Sv. Cecilija 1910, str. 5.) Cit. St. Premrl, Cerkv. glasbenik 1918, str. 26. Poleg Kreka in Fallerja (v 17. stol.) so v 18. sto letju znani v Ljubljani še nekateri orglarski mojstri: Janez Mihael Zaje (napravil 1. 1734. orgle na Gočah pri Vipavi, nekoliko pozneje tudi orgle na Dobovcu), Marko Goli, ki je 1. 1751. naredil orgle na Veseli gori (pri Št. Rupertu); potem sledi znameniti mojster Franc Ks. Križman,4 ki je dovršil veliko število orgel; med Slovenci so bile njegovo delo orgle v Ribnici, v stolnici, pri uršulinkah, pri frančiškanih v Novem mestu. Najbolj znane pa so njegove orgle pri sv. Flo- rijanu v Avstriji s 74 registri in 3 manuali.5 Dalje so iz 18. stol. znani mojstri še Ivan Mihael Steinhofer, Jožef Alojzij Kučera, od 1. 1782. ljubljan ski meščan, in Ivan Jurij Eusel, ki je naredil orgle za frančiškansko cerkev v Novem mestu. Že omenjeni P. Maurus Fajdiga piše: ». . . anno 1764. fuit in eodem 4 Rodil se je Fr. Križman dne 22. oktobra 1726 v Rifen- bergu, 1750 je bil v Gorici posvečen v duhovnika; kdaj in kje se je učil orglarstva, ni znano. Sam omenja jezuita Dechalesa iz Cambrava in Hrvata Nakiča, iz česar se da sklepati, da mu je bil teoretični vodnik v orgl. umetnosti Dechales, a Nakič praktični učitelj. Njegovo prvo delo so orgle v Ribnici (1. 1758.), nakar slede orgle za stolnico (1762) in za uršulinsko cerkev. — Umrl je v Rotten- mannu 20. maja 1795. — Obširen njegov življenjepis je sestavil dr. J. Mantuani: F. Ks. Križman, izdelovalec orgel, 1928. 5 L. 1875. jih je predelal Mauracher. L. 1932. pa so bile od avstr. orgelskih tvrdk Dreher & Flamm in bratov Mau- racberjev v Linzu prenovljene in povečane na 92 regi strov v štirih manualih in pedalu. (Prim. Brucknerblatter, IV, 1932, št. 1—2.) Fallerjeve orgle pri sv. Primožu nad Kamnikom (Iz l.1670.) Foto Aparnik, Kamnik KRONIKA loco (se. ad laevam partem chori) factum novum or- ganum a Duo' Joanne Georgio Eisel Cive et Organi- fice labacensi armarium elaboratum fuit a Fratribus domesticis.«1 * Zgodovina orgel v ljubljanskih cerkvah je torej znana šele od 1. 1463. naprej in še ta z marsikatero vrzeljo. Mnogo je še zavitega v temo, kar se bo morda sčasoma dalo še nekoliko razjasniti. Splošno pa je bila vsa orglarska umetnost pri nas — z redkimi iz jemami — prav do srede 19. stoletja (do Goršiča in Milavca) tako rekoč v povojih. Zato je tudi vpliv orgel na liturgijo in cerkveno petje bil vprav radi tehnične nedovršenosti le neznaten. Takratno pojmo vanje liturgije in liturgičnih slovesnosti je bilo vse preveč prepojeno s svetnimi elementi, zato orgle niso mogle zadostovati razvajenim okusom, temveč so si želeli hrupne godbe, ki pravemu duhu liturgije docela nasprotuje. To je uvidel papež Pij X., ki je z okrož nico »Motu proprio«2 določil meje vokalne in instru mentalne glasbe v cerkvi in prepovedal vse razvade. Tako so orgle dobile oni ugled in spoštovanje, ki jim je v cerkvi od vseh početkov določen, kot glas bilu, ki spremlja petje in dviga sijaj liturgije in je popolnoma v službi bogoslužja, v službi Cerkve. ZGODOVINSKO-STATISTIČNI PREGLED ORGEL V SEDANJIH LJUBLJANSKIH CERKVAH IN KAPELAH Ljubljana ima, ako štejemo sem tudi cerkve v pred mestju in kapele, 21 orgel: v stolnici (dvojne), v frančiškanski cerkvi, pri sv. Petru, v uršulinski cer kvi, pri sv. Jakobu, v Trnovem, v cerkvi Srca Jezu sovega, v evangeljski cerkvi, v Križankah, v marija- niški kapeli, pri sv. Jožefu, na Rožniku, pri sv. Flori- janu, na Selu, v kapeli Marijinega doma, v kapeli dr žavne klasične gimnazije, v novi cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški, na Rakovniku, v alojzijeviški kapeli in v kapeli umobolnice (prej prisilne delavnice na Poljanskem nasipu). 1. Stolnica. Prve orgle v ljubljanski stolnici, ki je bila zidana v 1. 1706.—1707., so bile postavljene kmalu po posvetitvi cerkve.3 Te orgle so verjetno iste, ki še danes stoje na stranskem koru. Imajo 9 regi strov in prav jasen in prijeten glas. Rabile so se pred leti redno pri šolski maši in ob popravljanju glavnih orgel.4 Na drugem stranskem koru so tudi še danes vidne prospektne piščali, kar marsikoga zavede v zmoto, da misli, da so tudi tu orgle. Dr. Fr. Kimovec je pred leti preiskal vso orgelsko omaro in podal mnogo in- dicijev, da so tudi tu nekdaj res stale orgle. Možno 1 IV. Conventus ad sanetum Leonardum Confessorem Neostadii seu Rudolfswerti in Carniola inferiori. — De moderno ecclesiae statu, eius conseeratione. — Str. 779. 2 22. novembra 1903. 3 Uebrigens zeigen die vorhandenen Vormerkungen, daB nach schon vollendetem Baue auch noch mehrere Anschaffungen fiir die innere Einrichtung der Domkirche, im Betrage von 1572 fl 7 kr., fiir eine neue Orgel im Be- trage von 450 fl, Statt halten ... (Geschichte der Erbauung _ 167 Male stranske orgle v ljubljanski stolnici. Postavljene so bile v letih 1706-1708. bi bilo — tako domneva tudi dr. Kimovec — da so tu bile one orgle, ki jih l. 1631. omenja ljubljanski škof Rajnald Scarlichi v svojem vizitacijskem pro tokolu.5 Leta 1732. se je pogodil tedanji ljubljanski knezo- škof Sigmund Feliks grof Schratenbach s celjskim orglarjem Janezom Janetschkom (Janeček) za na bavo novih orgel za ljubljansko stolnico, in sicer z 22 spremeni (registri) za ceno 2500 gold., 12 cekinov ter prosto vožnjo in hrano. Imele so orgle 990 piščali.8 Strokovno oceno7 teh orgel je napisal po naročilu ljubljanskega kapitlja slavni Franc Ks. Križman, ki der Domkirche St. Nikolaus zu Laibach und Aufforderung zu Beitragen fiir den Ausbau der Kirchenkuppel, str. T.) 4 Cerkv. Glasbenik 1906, str. 19. 5 Prim. Dr. Kimovec: Orgle za presbiterij ljubljanske stolnice. Cerkv. Glasbenik 1916, str. 106—107. 6 Smrekar: Spomenica o orglah ljubljanske stolnice, Cerkv. Glasbenik 1906, str. 11. 7 Crisis Organi Venerandae Ecclesiae Cathedralis La- baci. 168 KRONIKA Fr. Milavec je podal tudi načrt za preosnovo teh orgel.1 Leta 1762. je obenem dobil naročilo, da naredi nove orgle za ljubljansko stolnico. Demontiral je Janečkove orgle in vzel vse uporabne dele s seboj v Vipavo, odkoder je istega leta poleti ali vsaj v začetku jeseni pripeljal nove orgle. Obdržal je obe stranski omari Janečkovih orgel2 in dodal majhno srednjo omaro. Ker je orgelska tehnika vedno pridobivala kaj no vega in glasbilo izboljševala, so tudi Križmanove orgle večkrat predelavali in popravljali. Tako je okrog leta 1830. skušal izboljšati stolne orgle ljubljanski orglar Ivan Kunat, ki je postavil nove mehove. V 1. 1859. do 1860., ko so prenavljali vso stolnico, pa je povečal Križmanove orgle Ferdinand Malahovski.3 Dodal je orglam 10 novih registrov in postavil zato novo sred njo omaro, ki stoji še danes. Križmanova omara je bila namreč precej plitva in ni dopustila sestave krep- kejšega I. manuala.4 — Leta 1867. je nekaj malega popravljal pri orglah tudi Fr. GorŠič. Leta 1912. pa so se morale stare Janeček-Križman- Kunat - Malahovski - Goršičeve orgle umakniti novim Milavčevim orglam.5 Od starih orgel so ostale samo lepe baročne omare, ki se lepo ujemajo s celotnim stavbinskim slogom stolnice. Sedanje stolne orgle so mehko, pa vseskoz značilno intonirane. Tudi Pleno (polne orgle), ki je bil pr votno — v prvih letih — zaradi tesnega prostora ne kako zastrt, je danes veličasten in izboren. V teh 1 Svstema reformationis eiusdem Organi. — Hrani se v arhivu ljubljan. stolnega kapitlja, fasc. 235. 2 Omari stojita še danes, le da sta pomaknjeni bolj naprej, kar je bilo potrebno za sedanje velike in mogočne orgle, ki so največje v Ljubljani. Omari sta bili 1. 1912. obenem s srednjo, ki pa ni več prvotna Križmanova, pre- pleskani in bogato pozlačeni. To delo je izvršil podobar, mojster I. Pengov. 3 Rojen je bil 1813, umrl 1887. — Po rodu je bil Čeh, kot orglarski mojster pa je stalno bival v Ljubljani. Nje govo delo so splošno zelo hvalili. »Zgodnja Danica« je prinesla več poročil, ki govore o slavi Malahovskega, ki jo je užival v naši domovini, pa tudi po Istri, na Štajer skem, Koroškem, Hrvaškem, Ogrskem, Laškem in celo na turški meji. (Misliti je na leto 1872.) —Prim. Cerkv. Glas benik 1918: St. Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji. 4 Cerkv. Glasbenik 1906, str. 26. 5 Za te orgle je darovala Kranjska hranilnica 25.000 kron. orglah je nakopičenega toliko bogastva, da tudi or- ganist, ki ima orgle vedno pod roko, vsak dan kaj novega najde.0 Kolavdator p. H. Sattner pravi, da so te orgle veličastno in umetnostno delo, ki dela do mači industriji vso čast.7 Pa ne le domači, temveč tudi tuji strokovnjaki hvalijo te orgle kot izredno uspele. Orgle imajo tri manuale in 52 registrov ter so naj večje v Ljubljani in gotovo tudi najboljše. 2. Frančiškanska cerkev. Sedanja frančiškanska cerkev je stala že 1647. Sezidati sta jo dala obenem s samostanom na pogorišču avguštinske cerkve Konrad pl. Ruessenstein in njegova žena Felicita roj. pl. Raab.8 Kdaj so bile v to cerkev postavljene orgle, ni mogoče dognati, ker nimamo nikakih tozadevnih virov. Zelo verjetno je, da so si avguštinci kmalu omislili za svojo veliko cerkev tudi orgle, ker so že za časa škofa Hrena vse večje cerkve imele tudi svoje orgle. Ko je Jožef II. 1. 1784. razpustil avguštinski samo stan, so orgle — kot dokazuje splošna tedanja praksa v podobnih slučajih — obenem z drugim inventarjem prodali (najbrže šentpetrski cerkvi). Ob prihodu frančiškanov namreč v avguštinski cerkvi orgel ni bilo. Istega leta je Jožef II. dal zapreti tudi franči škanski samostan,9 a frančiškanov ni razgnal, ker so bili pripravljeni prevzeti opravljanje službe božje pri novi fari Marijinega oznanjenja pred špitalskim mostom. Ko so se 23. avgusta 178410 frančiškani preselili v opuščeni avguštinski samostan (kjer bivajo še da nes), so iz starega samostana vzeli s seboj vse, kar se je dalo prenesti. Vso cerkveno opravo so župniku 8 Dr. Kimovec: Ivan Milavec (C. Glasbenik 1915). Rojen je bil Milavec leta 1874. v Cerkovski vasi pri Zg. Logatcu. Orglarske umetnosti se je učil pri Goršiču od 1. 1888. do 1892.; do 1895. je bil pri njem pomočnik, na svojo roko je pričel delati 1. 1900. Prvo njegovo delo so orgle v Ško- cijanu pri Mokronogu in zadnje orgle v Žireh. — Bolj po drobno prim. zgoraj omenjeni članek. 7 Cerkv. Glasbenik 1912, str. 25. 8 Kronika slov. mest, št. 1, str. 48. 9 ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. 10 Spominska knjiga za sedemstoletnico prihoda očetov frančiškanov v Ljubljano, str. 22. Velike Milavčeve orgle v stolnici KRONIKA 169 pri novi fari posojali, prepuščali v uporabo, župnik je bil tedaj svetni duhovnik Josip škrinjar, ki je želel, da se prepusti oprava popolnoma v last fari. Gosposka pa je odločila, da ostanejo vsi predmeti v inventarju frančiškanskega reda. Radi tega so včasih nastajali kaki nesporazumi. Tako se je zaradi orgel, ki so jih frančiškani prinesli s seboj iz samostana, vnel celo prepir, ko je zmanjkalo registrov in ni hotel novih napraviti ne župnik ne gvardijan.1 — Omenjene orgle je dal napraviti p. Sigismund Skerpin 1. 1748. Do vršil jih je frater Jožef Jesenko.2 Te orgle so torej frančiškani 1. 1784. prenesli v sedanjo frančiškansko cerkev, že naslednje leto pa je gvardijan p. Antonius Jevnikar izdal orglarskemu mojstru-vojaku Jakobu Henriku Gulau-u sledečo izjavo (attestat): Ends unterzeichnete bezeigen wir, daB Jacob Gulau, aus 1 Ljubljanski mestni arhiv, kres. akti, fasc. X. — Zbor nik III., str. 153. 2 V kroniki p. Mavra Fajdige (rokopis v provincialnem arhivu v Ljubljani) beremo: »Anno 1748. opera praedicti P. Sigismundi Skerpin factum fuit novum organum a Fre' Josepho Jefsenko, laico profefso Ordinis Minorum, hujus Provinciae Alumno, Arculario et Organifice. (Str. 301.) Fr. Goršič dem Graf Thurmisch Infanterie Regiment unter der des Herrn Haubt Mann Altenberg Compani gemeiner Mann die Franziscaner Orgl mit 22 Register mit ganz neuer Regierung bei der Pfarr Maria Verkindigung mit grossen Lob und Vergniigen volkomen meisterlich PREGLED SEDANJIH ORGEL V LJUBLJANSKIH CERKVAH PO VELIKOSTI Cerkev Stolnica (male stranske orgle) . . . Selo Kapela v Marijinem domu .... Kapela v drž. klas. gimnaziji . . . - Orglarski mojster Milavec Goršič Mauracher Jenko Goršič Malahovski Goršič Gor§ig Rieger Goršič Maier Goršič Roje Milavec Malahovski ? Jenko Maier Maier Zupan Brandl Zupan Dev Orgle postav ljene v cerkev 1912 1870 1902 1933 1891 1853 1883 1864 1896 1880 1902 1887 1933 1906 1855 1707-1718 1930 1921 1910 1928 1929 1934 1896 Manual 3 3 2 3 2 2 2 2 2 2 1 2 Registri 52 44 38 32 22 22 15 14 12 11 11 9 10 oz. 9 9 8 6 6 6 6 5 5 Opomba Prvotne Goršiceve so imele 2 man. z 32 reg. V načrtu je še en manual Sprva so imele le 20 registrov Sprva so imele le 8 registrov Pedal je Jenko izpopolnil • pišč. iz starih štpetr. orgel Vsi registri pojo na obeh manualih Principala ni več; piščali so bile med vojsko odvzete Prenesene iz kapele splošne bolnice En register je izpeljan Prenesene iz cerkvice sv. Jerneja v Sp. Šiški Prenesene iz podružnice župn. Loka pri Zid. mostu Prenesene z mariborskega učiteljišča Narejene okrog 1860 za bivšo bolnišn. na Dunajski cesti 170 Mogočne Goršič-Mauracherjeve orgle v frančiškanski cerkvi Foto Vinko Zaletel iibersetzet, gestimmt und in besten Stande gebracht habe. — Končno ga priporoča kot mojstra, ki se mu lahko zaupajo tudi večja dela. Podpisan je poleg gvar- dijana še p. Robertus Lesjak (Lefsiak) Chormeister.1 — Iz teksta tega pohvalnega pisma je razvidno, da so dali frančiškani kmalu po svojem prihodu orgle temeljito predelati in popraviti. Orglarski mojster Gulau je očividno dal orglam novo »trakturo«, t. j. mehanične priprave, ki »regirajo« odpiranje in zapi- 1 Omenjena izjava se hrani v Mestnem ljublj. arhivu, fasc. 80—81. — Imenovani Jakob H. Gulau je vložil proš njo na magistrat, da bi ga sprejeli za ljubljanskega me ščana. Doma je bil, kot sam pove v prošnji, v Londonu, star je 38 let, po veri je protestant in po poklicu orglarski mojster (Orgelmacher). Kot dokaz za zadnje dejstvo pri laga dva atestata, ki ga priporočata kot dobrega orglar- skeg mojstra. Sklicuje se tudi na »allgemeine Ruf, daB er seine Kunst verstehe.« — Vendar o tem mojstru dozdaj ni nič podrobno znanega in ga še nihče ni nič omenjal. KRONIKA ranje piščali in registrov. Vsekakor so bile to razme roma velike orgle, ki so ostale na koru frančiškan ske cerkve najbrže vseskozi do leta 1870., ko je Fr. Goršič postavil nove orgle. Ne da pa se ta domneva dokazati, ker nimamo nikakih virov na razpolago. — Biti so morale orgle dober instrument, kajti ohra njene so rokopisne zbirke vseh mogočih pesmi, pred iger in poiger, ki jih je igral organist na frančiškan ske orgle. Te skladbe so vse do zadnje ritmično zelo razgibane in zahtevajo zelo spretnega organista in zelo dober instrument. Leta 1870. je postavil nove orgle v frančiškanski cerkvi izvrstni orglarski mojster Franc Goršič.2 Z njimi si je postavil spomenik svojega mojstrstva in se postavil v prvo vrsto orglarjev.3 — Imele so orgle dva manuala in 32 registrov. Ker pa so si oo. franči škani (med njimi zlasti p. Hugolin Sattner) želeli mogočnejšega instrumenta, so poklicali leta 1902. av strijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov, tako da imajo sedaj tri manuale in 44 registrov, in so druge največje orgle v Ljubljani. Odlikujejo se po svoji mogočnosti in kremenitosti. 2 Rodil se je Fr. Goršič 21. X. 1838 v Ljubljani-Krakovo 18, umrl je 29. VIII. 1898. Bil je eden najboljših sloven skih orglarskih mojstrov, učenec znanega dunajskega or glarja Hesseja. Leta 1886. je postavil dvoje orgel v Gradcu. Ocene njegovih del so zelo laskave. (Prim. Novice 1865, 1867, 1869.) Revija Kirchenschmuck (1884, str. 96) po roča, da imenujejo graški strokovnjaki Goršičeve orgle za cerkev v Koflachu pri Gradcu »ein Unicum im Lande.« Tudi nemški orgl. mojstri so se zelo pohvalno izražali o Goršičevem delu — med drugimi tudi svetovnoznani "VValcker iz Ludwigsburga. (Prim. Premrl: Nekoliko sta tistike o orglah v ljublj. škofiji.) 3 Novice 1870, str. 46. Pogled na trimanualnl igralnik pri frančiškanskih orglah (delal Mauracher). Podoben je igralnlku stolnih orgel in sploh Milav čevlh izdelkov, dočim je zdaj bolj pogosten način, kakršnega imamo pri šentpetrskih (Jenkovih) orglah Foto Vinko Zaletel KRONIKA 215 ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. THEOL. (Nadaljevanje.) 3. Sv. Peter. — V prvih desetletjih 18. stoletja, v dobi, ki jo mnogi imenujejo zlato dobo za zidanje cerkva in umetnosti sploh,1 ko je bila zidana sedanja stolnica, mestna hiša - rotovž, krizanska cerkev, uršu- linska cerkev, tedaj so začeli misliti tudi na zidanje nove šentpetrske cerkve; stara cerkev je bila namreč že zelo slaba. Najbolj se je za zidavo zavzel takratni šentpetrski vikar dr. Janez Kraškovic, ki je dosegel, da so leta 1730. podrli staro in pričeli zidati novo cerkev, ki so jo popolnoma dokončali 1. 1734. Dr. Kraš kovic jo je dal lepo okrasiti in olepšati. — Kdaj je ta cerkev dobila orgle in čigavo delo so bile, ni mo goče dognati. Ves arhiv šentpetrske cerkve je že leta 1911. prebrskal dr. Fr. Štele in objavil vse umetnost- no-zgodovinske izpiske v Carnioli leta 1914. Tudi sam sem ga še pregledal vprav zato, da bi dobil kaj po datkov o orglah, pa brez uspeha. Tudi iz matic, ki datirajo iz leta 1635., ni mogoče ničesar dobiti. V njih so le imena krščencev, očeta in matere pa botrov in še, če je zakonski ali nezakonski. Večkrat je izpuščen rojstni kraj, skoro dosledno pa stan staršev. To je pomanjkljivo zlasti za naš primer, ko bi mogli n. pr. z imeni organistov dokazati, daje cerkev že tudi orgle imela, če je organista vzdrževala. Prvikrat se v inventarju šentpetrske cerkve ome njajo orgle v začetku 19. stoletja, leta 1837.2 Iz žup nijske kronike pa izvemo, da so bile te orgle kupljene za 600—800 fl in sicer od nekega razpuščenega samo stana.3 To se je zgodilo 1. 1784., ko je Jožef II. raz pustil mnogo samostanov. V Ljubljani so bili v tej dobi razpuščeni trije samostani: samostan klarisinj (leta 1782), avguštincev in diskalceatov (1784).4 Fran čiškani so se tedaj preselili iz svojega samostana na Vodnikovem trgu v bivši avguštinski samostan. Ob tej priliki so marsikaj, česar niso mogli prenesti v svoj novi dom, prodali. Tako je tedaj prišla k sv. Pe tru lepa marmornata prižnica. Prav radi tega je kro nist mnenja, da so tudi orgle prišle iz frančiškanskega samostana. To mneje pa ni pravilno. Vemo namreč, 1 Flis: Stavbinski slogi, str. 140. 2 Die Orgel mit Registern i m schlechten Zustande — 100 fl. (Št. Peterski župni arhiv). 3 Die alte Orgel mit 20 Registern war in einem aufge- hobenem Kloster - wahrscheinlich Franziskanern - Klo- ster, \vie die Kanzel um 600 800 f gekauft worden, die aber nun bestandige Reparaturen bedurfte, und im Holz\verke ganz morsch gevvorden war. — Izpisek iz kro nike: Kurze chronologische Beschreibung der in der Vor- stadt Laibach liegenden bisthumlichen Patronatspfarr St. Peter. — Pisati je kroniko pričel Janez Nep. Murgel leta 1822. 4 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 1000. da so frančiškani orgle vzeli s seboj iz starega samo stana in jih prepustili župniku škrinjarju v uporabo pri službi božji. Pač pa je verjetno, da so bile šent petrske orgle kupljene od avguštinskega samostana, ozir. cerkve, ki je pred razpustitvijo orgle gotovo imela, ob prihodu frančiškanov jih pa ni bilo, ker so pač morali svoje dati v uporabo. Razlog, ki govori, da bi šentpetrske orgle res mogle biti iz avguštinske cer- Znamenita marmornata prižnica, ki so jo prodali šentpetrski cerkvi (kjer še danes stoji) oo. frančiškani, ko so se selili iz samostana na Vodnikovem trgu Foto Vinko Zaletel 216 kve, je tudi velikost orgel. Imele so namreč 20 spre- menov, kot poroča kronika. To je bil razmeroma zelo velik instrument, primeren prostorni cerkvi, kot je bila avguštinska; torej je skoro gotovo, da je šent- petrska cerkev svoje orgle dobila od avguštincev, prav gotovo pa ne od frančiškanov. Nove orgle za šentpetrsko cerkev je postavil v L 1848. in 1849. orglarski mojster Ferdinand Malahov- ski.1 Skupni stroški so znašali 4330 gold. Vodil je delo takratni stolni organist Gregor Rihar. Dobrih 80 let so služile te orgle pri službi božji in končno le doslužile. V letih 1927., 1928. se je pa pri čelo intenzivno delo in pripravljanje za nove orgle. Kakor je iz obširnega arhiva- razvidno, je bilo naj težje vprašanje to, kam postaviti orgle. Bili so štirje predlogi: 1. Orgle se naj postavijo na starem koru; 2. orgle naj stoje tudi na stranskih korih; 3. kor naj se podaljša na ven (pred cerkev); 4. orgle naj se po stavijo v presbiterij. Zadnji predlog — gotovo naj lepši in najzanimivejši — je bil vsem strokovnjakom (dr. Mantuani, dr. Kimovec, P. Hugolin Sattner, msgr. St. Premrl, msgr. Viktor Steska) najbolj všeč; odobril ga je tudi škofijski ordinarijat. Zanimivo je tudi to, da so se že vršili razni poizkusi, kakšen bi bil vtis glavnega oltarja, ki bi ga prestavili za nekaj metrov bliže k ladji, kako bi se slišalo petje izza oltarja, itd. In dasi so bile vse sodbe ugodne in pozitivne, je naposled zmagalo finančno vprašanje, ki ni dopuščalo realizacije sijajne in (vsaj za Slovenijo) edinstvene zamisli. Nove orgle je postavil 1. 1933. orglarski mojster Franc Jenko iz št. Vida nad Ljubljano. Kolavdatorji (prof. Mat. Tome, dr. Fr. Kimovec, msgr. Stanko Pre mrl, P. H. Sattner) hvalijo delo kot prvovrstno; ugla šene so orgle brezhibno, intonirane po značaju (regi strov) vzorno. Splošna sodba pa je, da se bodo orgle pokazale v vsej svoji lepoti in veličini šele, ko dobijo 1 Die neue Orgel mit 24 auf 2(i Registern ist ein Werk des Orgelbauers Ferdinand Maliehowsky, welche dieselbe unter der Leitung des Dom-Organisten und Sakristaner, Hochw. Herrn Gregor Rihar im Jahre 1848. zu bauen be- gonen und im Jahre 1849 vollendet hat. (Župn. kronika.) 2 Fasc. o orglah. KRONIKA še tretji manual, ki je itak v načrtu. Sedaj imajo dva manuala in 38 registrov s številnimi zvezami in zbi ralniki. Omeniti pa je treba še orgelsko omaro, ki je po mnenju strokovnjakov unicum med orgelskimi oma rami.3 Ves svet nima orgelske omare, da bi bila tej le malo podobna. Prav za prav je samo prekrasen zastor, za oči kakor iz dragocene rdeče tkanine, vse z zlatom prevezene. Pred tem bleščečim zastorom stoji vrsta mogočnih, svetlih piščali. — Načrt za omaro je naredil vseučiliški profesor arh. Vurnik, ki je tudi staro korsko ograjo sijajno uporabil in jo svojim namenom prilagodil. Prenovila jo je po njegovih na vodilih in dopolnila Pengovova delavnica v Ljubljani.1 i. Uršulin.ska cerkev. Temeljni kamen za uršulinsko samostansko cerkev so položili 26. julija 1718.5 Zida nje pa je bolj počasi napredovalo. Dne 18. oktobra 1726 je bila cerkev blagoslovljena; popolnoma do končana pa je bila šele leta 1747. in istega leta je bila tudi posvečena. Kdaj je cerkev dobila orgle, ni znano. Dr. Mantuani je mnenja, da so bile Križmanove orgle iz leta 1763. prve orgle v tej cerkvi." Kronika res ne omenja na bave orgel pred 1. 1763. Imamo pa v kroniki opombe, ki kažejo na to, da so uršulinke vendarle morale orgle nekje imeti. In kje drugje kot v cerkvi? — Tako be remo v kroniki: Mater Margarita Vidmar aus Lai- bach. Sie hatte einen grossen Eifer, das Lob Gottes zu befordern durch die Musik, in vveleher sie sehr vortrefflich war, auch mit soleher Gott und dem Klo- ster gedient crstlich mit ihrer Altstimmc und der Orgel... Sie starb 6. IV. 1747. im 50. Lebensjahre. — Popolnoma jasno je, da so redovnice morale imeti tudi orgle, sicer kronistinja ne bi mogla poročati kaj podobnega. — Dalje: Leta 1756. je umrla sestra Uršula Bratun iz Šmarja, . . . vvelehe beflisse sich in Erler- nung des Orgelschlagens. — In spet: Soror Stanislava Samnetin aus Morautsch. Ihr Vater war Organist allda, vveleher sie auch diese Musik lehren musste. Nachdem sie dieselbe erlernt: die Orgel und die Violin, ist sie in den Orden aufgenommen vvorden.« Umrla je ta sestra leta 1759., stara 25 let. — Vse te opombe jasno kažejo, da so tudi v uršulinski cerkvi še pred letom 1763. imeli orgle. — Nove orgle je naročila M. Agneza pl. Preckerfeld iz Dolenjskega (grad Alten- burg — Stari grad). Naredil je orgle že omenjeni Franc Ks. Križman, ki mu je samostan plačal v de narju 1400 gold., posebe pa še dal hrano, regalije in zdravila. Z vsemi drugimi stroški, kakor vzdrževanje pomočnikov, delavcev, dovoz lesa, so stale 2000 gld.7 3 Celotni stroški zanjo so znašali 35.450 Din. J Prim. Cerkv. Glasbenik 1933, str. 142 144. 6 Prim. samostansko kroniko. - Izpiske iz te kronike mi je oskrbela č. m. Eleonora Hndovernik, organistinja v uršulinski cerkvi, za kar se ji najudaneje zahvaljujem. G Dr. Mantuani: Frančišek Ks. Križman, str. 22. 7 Izpisek iz kronike: Die 4. Oberin des Hauses M. Agnes von Preckerfeld aus Unterkrain (SchloB Altenburg) hat eine neue kunstreiche Orgel anfertigen lassen ... Die neue Orgel ist das erstemal in der hI. Christnacht produziert Franc Jenko KRONIKA 217 Za časa francoske okupacije je bila uršulinska cer kev (1. 1809) skladišče za seno in francoski vojaki so lepe orgle s 24 registri lahkomiselno pokvarili. Od leta 1809. do 1816. cerkev ni imela orgel, dokler niso dobri sosedje uršulinskega samostana nabrali nekaj denarja, da so se mogle pokvarjene orgle popraviti. Pri tem sta si pridobila posebne zasluge brata Honiga, worden. Der Orgelmeister war ein Geistlicher mit Namen Franz X. Crisman, deme man im baren Geld gegeben 1400 fl T. W., a parte die Kost, Regalien und Arzneien nebst anderen Unkosten: Unterhaltung der Gesellen, Ar- beiter und hierzugeschafften Holz, also daB eine Summe 1'iir die Orgel in allem betragen 2000 fl T. \V. (Teutscher VViihrung). 1 Morda je bil to Anton Scholz, ali kateri njegovih učen cev. Gotovo pa to ni bil Kunat, ki je vedno bival v Ljub ljani. 2 Unter den vielen Drangsalen, die das verhangnisvolle Jahr 1809 mitbrachte, \var aucli die Zugrunderichtung unserer mit 24 Registern versehenen, priichtigen, kunst- vollen Orgel. Als in diesem Jahr der Heubedarf fiir die Alinee so groB \vurde, daB die gevvohnlichen Magazine ki sta poklicala iz Celja nekega izdelovatelja orgel,1 ga vzdrževala toliko časa, dokler orgle niso bile po pravljene.2 Te orgle je leta 1839. predelaval Ferd. Malahovski.3 Dodan je bil tedaj register harmonika; omaro so marmorirali.4 nicht hinreichten, bestimmte man unsere Ursulinenkirche zu dem Zvvecke und alsobald wurde dieselbe vollgefiillt. Nicht lange darnach kam der Feind, bemiichtigte sich des Heumagazines . . .; ebenso wurde unsere prachtvolle Orgel mutvviliig verdorben. Die Ursulinen-kirche hatte sodann vom Jahre 1809 bis 1816 keine Orgel, bis dann spaterhin sich die Nachbarschaft hervortat und uns durch Sammlung selbe zu wagen brachte. Vorzuglih bemuhten sich dafiir die zwey Gebriider Herr Konig, die einen Or- gelmacher von Cilli kommen lieBen, ihm auch die Kost gaben und ihn so lange hier behielten, bis die Orgel her- gestellt war. (Kronika.) :! Marmorirane omare se še dobro spominja č. m. Eleo- nora Hudovernik, ki že 00 let orgla v uršulinski cerkvi. 4 Mantuani: Franc. Ks. Križman, str. 23. Krasne Jenkove orgle v Šentpetrski cerkvi 218 KRONIKA Znamenite orgle v Tunjicah pri Kamniku, ki pa so bile do l.1891. v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Naredil jih je I. 1763. orglarski mojster Križman; kasneje so bile večkrat predelane (Malahov- ski, Goršič itd.) Leta 1891. so bile orgle prodane župni cerkvi v Tu njicah pri Kamniku za 450 gold. Istega leta je namreč izdelal Franc Goršič za uršulinsko cerkev nove orgle, ki so prvikrat zapele pri službi božji dne 21. oktobra 1891.1 Slovesno je orgle blagoslovil ljubljanski knezo- škof dr. Jakob Missia. Orgle imajo tri manuale in 32 registrov in so 56. Goršičevo delo. P. Hugolin Sattner piše'2 o njih, da so bile takrat najboljše orgle na Kranjskem. — Stale so 8000 gold. 5. Sv. Jakob. — Pri sv. Jakobu so se leta 1597. nase lili jezuiti, ki jih je poklical v Ljubljano nadvojvoda Ferdinand, že takrat je stala tam cerkev, ki so jo skoro gotovo sezidali avguštinci leta 1513.3 Če so bile v tej cerkvi do prihoda jezuitov kake orgle, ni znano. Pač pa se že 1. 1600. omenjajo v jezuitski kroniki:4 Praepositus quidam, Polidorus nomine,5 organum quadringentis florenis comparatum templo ... do- navit. Jezuiti so nekaj let po prihodu staro cerkev obenem z bolnico, ki je bila takrat pri tej cerkvi, podrli in pričeli zidati novo. Temeljni kamen za to cerkev je blagoslovil 1. maja 1613. tedanji ljubljanski škof To maž Hren. Zidanje je hitro napredovalo in nova cer kev je bila 15. nov. 1615. slovesno posvečena.8 Orgle so bile tedaj še stare. Leta 1616. pa je baron Markvard 1 Orglal je ravnatelj stolnega kora Anton Foerster. 2 Cerkv. Glasb., 1891, št. 11. 3 Zbornik III. (1901) str. 129. 4 Historia annua, str. 29. Hrani se kronika v muzeju. 5 To je bil novomeški prost Polvdor Montegnana. (Kob- lar: Iz letopisov ljubljanskih jezuitov, str. 34.) " V. Steska: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljub ljani. pl. Eck, komendator nemškega reda podaril cerkvi sv. Jakoba nove orgle, vredne 200 gld.7 A že leta 1626. spet beremo v kroniki,8 da je cerkev »novo, eleganti ac spectando organo« olepšana, in da so orgle stale okrog 1000 fl.9 Za cerkev je darovala dežela 3450 gold., Nikolaj Čandik za veliki oltar 2400 gold. in 1000 gold. za organista.10 Cerkev sv. Jakoba so jezuiti vedno lepšali: leta 1669. je škof Rabatta posvetil novo kapelo sv. Frančiška Ksaverija, ki je 1. 1709. dobila tudi lepo marmornato oltarno mizo. Postavljali so tudi nove oltarje: sv. Jo žefa, sv. Janeza Nepomuka, Matere božje, angelov va- rihov, itd. Leta 1754. pa so dobili tudi nove orgle,1' ki so imele 18 registrov. Požar, ki je leta 1774. upepelil jezuitski kolegij in 58 okoliških poslopij, je tudi cerkev sv. Jakoba močno poškodoval. Vendar so orgle ostale kolikor toliko nepoškodovane in so stale v cerkvi do leta 1853. Tega leta pa je postavil orgl. moj ster Ferdinand Malahovski nove orgle,r2 ki jih je že leta 1867. mojster sam popravljal; 1877. je prestavil igralnik; 1. 1883. pa jih je temeljito predelal Franc Goršič.1'1 Njegova predelava je bila zelo dobra, kar potrjujeta med drugimi organist Leopold Belar14 in Anton Foerster, ki je izjavil, da so orgle res mojster- sko delo in delajo za Goršiča veliko čast. Veliko so vedno pričakovali od njega, a vedno je še prekosil njih nade.15 7 Koblar: Iz letopisov ljubljanskih jezuitov, str. 39. 8 Historia annua, str. 119. 9 Mille circiter florenis stetit eius erectio. 10 V. Steska: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljub ljani. 11 »Auch ist die Orgel fiir 1000 fl aufgestellt worden.« (Župnijska kronika.) 42 »Zu diesem Jahre (1853) begann auch Demolierung der alten Orgel mit 18 Registern, die ganz beschadigt \var, die neue mit 23 Registern um den Preis per 2150 fl, be- stehend aus 3 Theilen.« (Župn. kronika.) Sprva so bile orgle trodelne, kasneje pa so bile predelane in so zdaj dvodelne. 13 »1883. orgle predelane in pomnožene od g. Goršiča za 2200 gold., so bile po fajmoštru Rozmanu 17. junija slo vesno blagoslovljene.« (Župn. kronika.) 14 Cerkv. Glasbenik, 1883, 7. 15 Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski ško fiji. — C. Glasb., 1918, str. 10. Sedanje (Goršičeve) orgle v uršulinski cerkvi KRONIKA 219 Orgle imajo dva manuala, 22 registrov — in stoje še danes v šentjakobski cerkvi. Seveda so te orgle tekom let opešale, že pred vojno so se vršile priprave za postavitev novih orgel. Zaradi vojne je zadeva ostala nerešena; orgle pa so danes v zelo slabem stanu in bi bile zelo potrebne nove. 6. Trnovo. — že stara trnovska cerkev, ki je bila dovršena leta 1753., je imela majhne orgle,1 ki jih je leta 1817. popravil Bogomir Schreiter.2 Za sloves- nejše prilike orgle niso zadostovale in so naročali godbo.:! Orgle je v 1. 1821. in 1823. popravljal Ivan Gottfried Kunat, ki je 1. 1839. postavil nove orgle s 54 igralnimi tipkami in 13 pojočimi registri. 1 Omenjajo se v inventarju stare cerkve 1. 1788. 2 Za popravo orgel in stroške na koru ob praznovanju sv. Janeza Krstnika je šlo iz cerkv. blagajne 29 gold. 38 kr. Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani, str. 330. 3 V cerkv. računu 1. 1784. je naveden izdatek: za muzi- kante v cerkvi za vse leto 4 gold. 15 kr. Mestni arhiv v Ljubljani Vrhovnik: Trnovska župnija, str. 331. Dvomanualni igralnik Malahovski-Goršičevih orgel pri sv. Jakobu Ko so staro cerkev dne 25. IV. 1854. začeli podirati, so prej seveda tudi orgle podrli. To delo je opazoval nadarjeni Martin Goršič iz Krakovega, ki je potem PREGLED SEDANJIH ORGEL V LJUBLJANSKIH CERKVAH PO STAROSTI Cerkev Stolnica (male stranske orgle) . . Sv. Jožef Cerkev Srca Jezusovega .... Sp. Šiška (nova cerkev) .... Kapela drž. klasične gimnazije . . Selo Orgle narejene leta 1707-1718 1853 1856 1856 okr. 1860 1864 1870 1880 1887 1891 1896 okr. 1900 1902 1902 okr. 1904 1906 1910 1912 okr. 1920 1930 1933 v cerkev postavljene 1707—1718 1853 1855 1933 1895 1864 1870 1880 1887 1891 1896 1928 1902 1921 1934 1906 1910 1912 1929 1930 1933 Mojster ? Malahovski Malahovski Roje Dev Goršič Goršič Goršič Goršič Goršič Rieger Zupan Maier Maier Zupan Milavec Maier Milavec Brandl Jenko Jenko Orgle leta — 1883 — ? 1933 — Pop 1921 1902 — — — — — — — — — — — 1929 — — predelane mojster — Goršič — Goriič Jenko — ravil Naraks Mauraeher — — — — — — — — — — — Jenko — — Opomba Stoje na stranskem koru Principala ni več Orgle so od 1.1856-1933 bile v cerkvi na Črnučah Prenesene iz bivše bolnišnice na Dunajski cesti Goršič sam je v 1.1865—1867 dostavil 3 registre oP. xxxm. Jenko dodal 3 registre M LVt delo Prenesene iz cerkvice sv. Jerneja v Sp. Šiški Prenesene iz kapele splošne bolnišnice Pred 1. 1931. so bile na drž. učiteljišču v Mariboru Omare še stare Prepeljane s podružnice župn. Loka pri Zidanem mostu 220 KRONIKA Lepe Goršičeve orgle v trnovski cerkvi sam iz domačega materiala napravil majhne orgle in jih prodal kapucinom v Trst.1 Za novo cerkev je za silo postavil orgle orglar Ma- lahovski leta 1855.; a vedno bolj se je čutila potreba po novih orglah. Napravil jih je kot svoje prvo delo Franc Goršič leta 1864. za god farnega patrona sv. Janeza Krstnika.- Imele so sprva 2 manuala in 20 re gistrov; leto dni kasneje je vstavil še dva, vsega so torej imele 22 registrov* in toliko jih imajo še danes. Orgle so bile v časopisih (Novice 1864, str. 195; Tri glav 1865, str. 227, Zg. Danica 1864, str. 151) zelo pohvaljene in res oznanjujejo slavo prvovrstnega umetnika Ljubljančana Franca Goršiča.4 Popravil je orgle in montiral za meh električni mo tor orglar Ivan Naraks5 iz Petrove pri Celju. 7. Cerkev Srca Jezusovega. — Bila je ta cerkev po svečena leta 1883. Na koru so imeli nekaj časa har monij; kasneje je darovala misijonska hiša z Dunaja cerkvi majhne orgle." Leta 1896. pa je postavila tvrdka 1 Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani. 2 Ta prvenec se je Goršiču tako posrečil, da je njegov učitelj, dunajski orgl. mojster Hesse, ki je prišel trnovske orgle poskušat, priznal: Gospod Goršič, s temi orglami, ki ste jih tu postavili, ste mene, svojega mojstra prekosili. Bog vam daj srečo! (Prim. Vrhovnik: o. c. str. 332.) 3 Stroški za orgle z 20 registri brez omar so znašali 3015 gld., 2 omari 700 gld., skupaj 3715 gold. Dostavljena dva registra sta stala 200 gold. {Prim. Vrhovnik, o. c.) 4 Gl. Vrhovnik o. c. str. 331 332. 5 Vrhovnik v citir. knjigi piše Ivan M a r a k o. V imenu je najbrž pomota, ker orgl. mojstra s tem imenom ne poznamo; pač pa je znana tvrdka Naraks. B Te orgle so zdaj v Zapogah pri Vodicah. Bieger iz Jagernsdorfa v šleziji nove orgle, ki imajo dva manuala in 15 registrov. 8. Evangeljska cerkev. — Bila je dozidana 1. 1852. Dve leti na to so že bile postavljene v lično cerkev, ki jo krasi velika Kiinlova stenska slika Samarijanke pri vodnjaku, tudi majhne orgle, ki so bile preje v gimnazijski kapeli v licejskem (starem frančiškan skem samostanu) poslopju na Vodnikovem trgu.7 Leta 1880. pa je Franc Goršič dovršil nove orgle in jih kot svoje 33 delo postavil v evangeljsko cerkev. Imajo dva manuala in 14 registrov. So še zelo dobro ohranjene in še nepredelane. — Stale so nekaj čez 3000 fl. 7 Es war den Protestanten gegliickt bereits fiir diese Anstaltung (1854) die kleine Orgel der aufgehobenen Gvmnasialkapell im Lvcealgebaude (Vodnik-Platz) anzu- kaufen. — Prim. Jaquemar: Gemeindegeschichte bis 1864, str. 25. (Kronika protestantske cerkve.) (Konec prihodnjič.) Orgle v cerkvi Srca Jezusovega. Postavila jih je tvrdka Rieger iz Jagernsdorfa v Šleziji 270 KRONIKA ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. THEOL. (Konec.) 9. Križanke. — Cerkev nemškega viteškega reda je bila zidana v takozvani zlati dobi slovenskega stavbar stva, v letih 1713—1714 na stroške maršala Gvidona Starhemberga, komturja nemškega viteškega reda. — Kdaj je cerkev dobila orgle, ni mogoče dognati, ker je ves arhiv do novejšega časa, kakor tudi kronika na Dunaju v centralnem arhivu nemšk. viteškega reda. Šele ko bo ta arhiv prenesen v Ljubljano, bo mogoč podrobnejši študij o orglah v tej cerkvi. Doslej so kot prve orgle v sedanji cerkvi znane iz leta 1840. To so prvo delo Ferdinanda Malahovskega. Stale so 500 gold. Leta 1901. so bile te orgle prodane v Kočevje. Bile so, kot pripominja St. Premrl,1 precej dober, blago- doneč instrument. Naslednje leto je tvrdka Maier iz Feldkirchna na Predarlskem postavila nove orgle, ki imajo dva manuala in 12 registrov in ki še danes služijo pri službi božji v cerkvi nemškega viteškega reda. 10. Kapela v Marijanišču. — Za kapelo v Marija- nišču je napravil orgle Franc Goršič leta 1887. — So dvomanualne in so sprva imele 8 pojočih registrov. Ocenil jih je zelo ugodno J. Smrekar v Cerkvenem Glasbeniku (1887. št. 6), kjer omenja med drugim, da si je dal orgle razkazati tudi takratni knežoškof Missia, ki je na orgle tudi sam igral.2 — Kasneje so orgle po Jenku dobile še tri registre; imajo torej 11 registrov. 11. Sv. Jožef. — V cerkvi sv. Jožefa je dolgo služil mesto orgel dvomanualni harmonij; imel je tudi pe dal. Ko pa je leta 1933. črnuška cerkev kupila nove orgle, je stari instrument ponudila v nakup jezuitski cerkvi. Dne 13. aprila 1933 so bile orgle prepeljane v Ljubljano. Orgle je izdelal orglarski mojster I. Roje leta 1856.3 Imajo en manual in 11 registrov. Nekoliko jih je pre- 1 Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji. — Cerkveni Glasbenik 1918, str. 73. 2 Prim. Cerkv. Glasbenik 1918, str. 21. 3 Rojen je bil 1811 na Taboru pri Podbrezju, umrl leta 1894. V orglarski stroki je bil samouk. Njegovi trije otroci Peter, Jože in Meta so bili glasbeno tako zelo nadarjeni, da so znali vsi trije po posluhu orglati, dasi ni nobeden poznal kakih not in teorije. Z orglarstvom se je Roje se znanil pri mojstru Kunatu, ki je prišel delat v Podbrezje nove orgle. Postavil je, kolikor je znano, 45 novih orgel. — Prim. Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljan. škofiji. — C. Glasbenik 1918, str. 58. Miklavčeve orgle v cerkvi na Rožniku Orgle v Križankah. Posta vila jih je leta 1908. tvrdka Maier iz Feldkirchna KRONIKA delaval že Goršič in zadnji čas Jenko, ki je s piščalmi iz starih šentpetrskih orgel izpopolnil pedal. 12. Rožnik. — Zelo zanimiva je zgodovina cerkvice na Rožniku. Stala je že za časa Valvasorja, a so jo leta 1740. podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo cerkev. Bila je podružnica šentpetrske fare. Iz ne znanega vzroka je leta 1785. deželna gosposka uka zala, da se cerkvica zapre. Zato se niso pri sv. Petru za to svojo podružnico nič več menili, dasi je bila že leto kasneje (1. 1786) spet odprta. Njen oskrbnik in gospodar je bil cerkovnik Jurij Selan. Ko so Francozi leta 1809. tretjič prišli v naše kraje, so oblegali ljubljanski grad in sicer z Golovca in Rož nika; pri tem je cerkev mnogo trpela in bila je do leta 1814. zaprta. Leta 1823. pa so cerkev očedili in popravili. Frančiškanski župnik o. Felicijan Rant je dal se staviti leta 1836. ob formalnem prevzemu le cerkvice natančen zapisnik o vsem njenem imetju. Pri tej pri liki se omenjajo tudi orgle, ki niso bile za nobeno rabo več. Bile so jako majhne, še en meter ne dolge in ravno toliko visoke.1 Bržkone so te orgle ostale v cerkvi še kakih 30 let, nakar so se morale umakniti novim orglam, ki jih 1 Prim. Vrhovec: Rožnik in cerkev na Rožniku. Izvestje muz. društva, 1898. — Orgle so bile tzv. »pozitiv«, kakor ga ima n. pr. še danes stara opuščena božja pot v Mišjem dolu v primskovski župniji na Dolenjskem. Orgle v kapeli Marijinega doma. Prenesli so jih iz kapele splošne bolnice 271 Goršičeve orgle v marijaniški kapeli je naredil Ferd. Malahovski.'-2 Pa tudi te orgle3 so se morale leta 1906. umakniti orglam, ki jih je nare dil Milavec. Imajo dva manuala in 9 registrov. Orgle so čisto in natančno intonirane in sploh zelo dober instrument.4 Zanimive so zlasti zato, ker so v škofiji in bržkone v Sloveniji edine orgle, pri katerih vsi registri pojo na obeh manualih (Zvvillingslade). 13. Sveti Florijan. — V letu 1672. sezidana cer kvica sv. Florijana je leta 1774. pogorela. Preteklo je precej časa, preden je bila cerkev prenovljena, ob novljena, preden je dobila tako lice, kot ga ima danes. — Blizu te cerkve je stala v Rebri leta 1708.3 2 Okrog leta 1870. ;l Kupila je te orgle cerkev v Želimljah. 4 Dr. Kimovec pravi o njih: Nočem brez potrebe hvale peti g. Milavcu, to bodo že orgle oskrbele, zakaj vsi re gistri brez izjeme... so tako izborno intonirani, da bi bili tudi najboljši mojstri nanje ponosni. (Cerkv. Glasbe nik, 1906, str. 79.) 5 Stanovski arhiv, fasc. 522. Zbornik 1901, str. 141. 272 KRONIKA Ignacij Zupan Ivan Zupan sezidana majhna cerkvica, posvečena sv. Rozaliji, sv. Donatu in sv. Eliji. Tudi njo je požar leta 1774. moč no poškodoval, in ker je niso več popravili, je bila leta 1786. zaprta in istega leta prodana. Ob tej priliki so prodali ves inventar. Tedaj so bile prodane tudi majhne orgle za 30 gold.1 In ker sklepa Vrhovec,2 da je morda prav tedaj prišla na stranski oltar v cerkvi sv. Florijana slika sv. Rozalije (iz podrte cerkvice), bi bilo možno, da so prav tedaj tudi orgle prenesli k sv. Florijanu. Toda Vrhovčevo mnenje ni dokazano3 in je zato skoro gotovo, da je dobila cerkev sv. Flo rijana svoje prve orgle leta 1855. Naredil jih je Mala- hovski in stojijo še danes, a so že precej slabe. Imajo 10 registrov (principal ni več popoln; piščali, v vojski odvzete, še niso nadomeščene) in en manual. li. Selo. — V karmeličanski cerkvici na Selu je postavil orgle leta 1930. orglarski mojster Franc Jenko iz št. Vida nad Ljubljano — kot svoje četrto delo. Orgle imajo sicer samo en manual in le 8 spreme- nov, a zastopane so vse barve: principali, flaute, in rezoči spremeni, ki se dajo lepo mešati; posebno lepe barve se dosežejo s superoktavo:4 — Stale so z omaro in električnim ventilatorjem 55.000 Din. 15. Kapela v Marijinem domu. — Kmalu po potresu je bila dozidana sedanja splošna bolnišnica, ki so jo imele usmiljene sestre v lastni režiji. Zelo mnogo dobrega je takrat storila za bolnico (kakor tudi za druge ustanove) tedanja prednica s. Leopoldina Hop- pe. Kupila je leta 1902. za bolniško kapelo tudi orgle, da bi bilo cerkveno bogoslužje čim slovesnejše. Orgle je postavila že omenjena tvrdka Maier iz Feldkirchna. — Ko pa je leta 1921. država prevzela vso upravo bolnišnice, orgel v kapeli ni hotela odkupiti, zato so bile tedaj prenesene v kapelo Marijinega doma.5 Orgle imajo en manual in 6 registrov. 1 Zbornik 1901, str. 141. - Die Hauptstadt Laibach, 188(5, str. 49. 3 Sliko Sv. Rozalije je namreč leta 1784. (dve leti prej. preden je bila cerkvica prodana in podrta) naslikal slikar Herrlein v spomin na požar leta 1774. 4 Cerkveni Glasbenik, 1930, str. 84. 5 V bolniški kapeli imajo sedaj samo Jenkov harmonij. 16. Kapela drž. klasične gimnazije. — V poslopju klasične gimnazije je kapela, v kateri je služil za spremljanje dijaškega petja do leta 1910. le harmo nij. Bivši dijaki pa so zbrali vsoto 1400 K in kupili nove orgle. Prvi je bil naprošen Milavec, da prevzame delo; a postavila jih je končno tvrdka Maier iz Feld kirchna." So dvoamnualne in imajo 6 registrov (dva le iz peljana). 17. Cerkev sv. Frančiška v Spodnji Šiški. Na ogrom nem koru v novi cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški, so začasno postavljene precej majhne orgle, 80. delo bratov Zupanov7 iz Kamne gorice. Imajo samo en " Cerkv. Glasbenik, 1910, str. 21. T Ignacij Zupan (1853 1915) se je učil orglarstva pri Riegerju v Jagernsdorfu v Sleziji in je uvedel v naši or glarski umetnosti sapnice na stožce. Delal je orgle ne sa mo za Slovenijo, marveč tudi za Slavonijo (Mitrovica), Bosno (Livno), Dalmacijo (sibenik, Metkovič, Drniš), Orgle na Rakovniku KRONIKA 273 manual in šest registrov; a za ta velikanski prostor bi bilo treba velikih in mogočnih orgel. Zupanove orgle so bile prej (približno od leta 1900) v mali cerkvici sv. Jerneja v Spodnji Šiški; leta 1928. pa so bile prenesene v novo cerkev. 18. Rakovnik. — Cerkev Marije Pomočnice na Ra kovniku je dobila orgle šele leta 1934. - - So meha nične, dvomanualne s 5 registri. Napravil jih je pred približno 30 leti orglarski mojster Ignacij Zupan za mariborsko učiteljišče.1 Istro (Volosko) itd. Vsega je postavila Zupanova tvrdka 127 orgel. Kritika o orglah je bila splošno ugodna, zlasti glede mehanično-tehničnega dela. Tvrdka je bila tudi dva krat odlikovana: leta 1888. na mednarodni svetovni raz stavi za znanost in obrt v Bruslju in leta 1892. na med narodni razstavi za glasbo in gledališko umetnost na Du naju. — Precej obširen življenjepis Ign. Zupana je napisal dr. Kimovec v Cerkv. Glasbeniku leta 1916.) 1 Cerkv. Glasbenik, 1934, str. 191. Zupanove orgle v cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški 19. Alojzijeviška kapela. — Ko je škof Anton Aloj zij Wolf sezidal Collegium Aloysianum, je poskrbel, da je lepa alojzijeviška kapela tudi orgle dobila. Na redil jih je leta 1866. Franc Goršič. — Ko je Alojzi- jevišče (kot dijaški konvikt) prenehalo in je bil sezidan knezoškofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, so orgle podrli in jih prenesli v zavod, kjer danes stoje v pevski sobi. Približno 25 let je bil nato v alojzijeviški kapeli samo harmonij. Leta 1929. pa je orglarska šola kupila od župnega urada Loka pri Zidanem mostu majhne Brandlove orgle, ki jih je nekoliko predelal Jenko in jih postavil na kor alojzijeviške kapele. Imajo en manual in 6 registrov. 20. Kapela v umobolnici. — Ko je bila po potresu stara bolnišnica na Dunajski cesti podrta, so bile pre nesene (približno leta 1896.) iz tamošnje kapele male orgle v kapelo nekdanje prisilne delavnice, sedaj umobolnice na Poljanskem nasipu. Orgle je napravil slovenski orglarski mojster Franc Ks. Dev2 okrog leta 1860. Orgle niso slabe, dasi so stare preko 70 let. Nekateri registri so še lepi, mehki.'1 — Vseh registrov je 5, manual eden. Uprava umobolnice namerava orgle podreti, ker jih že nekaj let ne rabijo več, temveč imajo sedaj na koru lep Jenkov harmonij, ki za majhno kapelo res zadostuje, a orgel, čeprav majhnih, vendarle ne more nadomestiti. DODATEK Statistika orgel v ljubljanskih cerkvah je bila za ključena z letom 1934. — V 1. 1935. pa moramo ome niti sledeče spremembe: Orgle v evangelijski cerkvi. Postavil jih je l.1880. Fr. Goršič 8 Franc Ks. Dev se je rodil leta 1834. v Mokronogu, umrl v Ljubljani leta 1872. Izvršil je več orgel na Vipavskem (na Planini pri Vipavi 1861, v Št. Vidu pri Vipavi, tudi v Vipavi). Poročila v Zgodnji Danici in Novicah njegove izdelke zelo hvalijo. (Cerkv. Glasbenik 1919, str. 6—7.) :1 Nekoliko jih je že popravljal Fr. Jenko. — Odvzete pa so orglam pedalne tipke. 274 KRONIKA Brandlove orgle v Aloj- zijeviški kapeli Prav pestra je zgodovinska statistika orgel v ljub ljanskih cerkvah, pestra glede na starost orgel, glede na velikost, glede na orgl. mojstre, itd. Iz skromnih in neznatnih početkov, ki segajo tja v začetek 15. stol., se je naša orglarska umetnost in obrt sčasoma razvila do višine, ki ne zaostaja prav nič za drugimi narodi. Križman, Goršič, Milavec, Jenko so imena orglarskih mojstrov, na čigar dela smo in lahko vedno ostanemo ponosni. 1. Stare Devove orgle v umobolniški kapeli (na Poljanskem nasipu) ne stoje več. Uprava jih je dala po mojstru Jenku podreti. 2. Nanovo so bile 5. maja 1935 blagoslovljene orgle v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Postavljene so na vmes nem prostoru med ladjama cerkve sv. Krištofa in cerkve sv. Cirila in Metoda. Orgle so izvrstno delo orgl. mojstra Fr. Jenka. Zanimive so predvsem radi svoje preproste, a vendar zelo učinkovite zunanje oblike, ki je zamisel arh. J. Plečnika. Orgelska omara je le okrog 1 m visok lesen pas, iznad katerega se prosto dvigajo urejene vrste svetlih piščali. Orgle so Jenkovo 19. delo in po kakovosti prav odličen instrument. — Imajo 2 manuala in 20 regi strov. 3. Nove orgle je naredil mojster Jenko tudi za kapelo v Zavetišču sv. Jožeta. Imajo 2 manuala in 17 pojočih registrov. Tudi pri teh orglah je treba opozoriti na privlačno in zanimivo zunanjo obliko (orgelsko omaro). Nove orgle v cerkvi sv. Cirila in Metoda Orgle v kapeli zavetišča sv. Jožefa