Tečaj M V saloto 28. grudna (decembra) 1850. last 53. SI aro leto ali poboljšauje. Povest. nčica je bila do desetega leta starosti prav afezniva deklica in staršem naj večje veselje. Potem pa se je bila neke napake navzela^ kteri se pravi odljudnost, kije priljudnosti ravno nasproti. Jadljiva, nevsečna in zadresljiva je bila nastala, da nikdar tega. — Ako so ji starši kakšno pomoto, kakšen pregrešek očitali, je začela prec duše t i ali —vkakor tudi pravijo — šobo napenjati in kujati se. Ce se je kdo njenih reči le količkaj dotaknil, se je nad njim zaderla, kot da bi ga hotela vščeniti. Ako so ji kaj veleli, da se ji ni poljubilo storiti, je godernjala in iz stanice in v stanico hode jeze vrata zalopotavala, da se je hiša potresavala. Še več takih napak je imela. Včasi se je sicer svojih pregreh kesala- in zavoljo njih grenke solzice prelivala; ali resnično mar, poboljšati se, ji vendar le ni bilo. Zvečer na starega leta dan tistega leta, kterega se je bila Jelica tako sprevergla, nesd mati pokrito cajnico (^korbico) v malo stanico. Jelica hoče za njimi. Ali mati ji vkažejo zunaj ostati. Pri tej priči jo '-•> / 410 sopet jad (jeza} zgrabi; zalopne vrata za seboj, «1 okna zaškrebetajo. Čez pol ure jo mati v stanico pokličejo. Kako stermi, na mizi več lepili bukvic, robcev ali rut, in druge obleke viditi. „Jelica!" pravijo mati, pristopi in beri, komu so vse te lepe reči namenjene. Je lica bere na priloženem listku: Dar prijaznemu, priljudnemu detetu za njegovo voljno pokor-šino. Jelica pobesi žalostna oči rekoč: To ni zame, ljuba mati! „Tukaj je še en listek, povzamej<9» mati, beri tega. Jelica bere: Dar neprijaznemu odljudnemu detetu, ki svoje pregrehe spozna in se želi od danes za naprej resnično poboljšati. „To sim jaz, reče Jelica ganjenega serca, se verze materi v naročje in se milo milo joče. Tudi mati so se jokali nekoliko žalosti zavoljo popačene hčerke, nekoliko pa veselja, da ji je žal. „Vzemi tedaj", pravijo čez nekoliko, „kar ]s^M tvojega; Bog ti pomagaj doveršiti, kar si sklenilarf4^! , ¦.— 55Ne, ne, premila mati," odreče Jelica, „nobene-| stvarice nočem, dokler ne bom taka, kakor je naper- * vem listku zapisano. Prosim, spravite in hranite mi vse, in povejte mi, kedaj da naj vzamem." Te besede so mater silno razveselile. Spravijo vse reči v skrinjo, in dajo Je lici ključ rekoč: „Te-bi izročim ključ od skrinje, odpri ž njim skrinjo, sčim boš mislila, da jo odpreti smeš. Ze je bilo šest tednov minilo, da se ni Jelica čisto nič pregrešila. Objame tedaj ljubo svojo mater in vpraša natihoma: „Ali smem zdaj mila mati?" — „Smeš, odgovorijo vesela mati, ter jo ljubeznivo na persi pritisnejo. „Ali razodeni mi, kako si vendar ravnala, da si se svojih napak tako naglo znebila. —T „Nenehoma sim na nje mislila, jim odgovori, in pa, vsako jutro in vsak večer Boga prosila, da bi mi pomagal. Tako me je čedalje laglje stalo. Dobra mati so se vecdja zjokali. Jelica pa je vzela sebi namenjene reči iz skrinje in se je vadno tako obnašala, da jo je vse rado imelo. Ne smejo zamolčane biti njene besede, ki jih je vpričo matere 411 pregovorila, ko je bila drage darove iz skrinje dobila: „ Ljuba mati! pa ne mislite, da sim sklenila, vprihodnje le zato pridna biti, da bi od vas kaj lepega dobila, ampak zato, ker je to prav, iz ljubezni do Boga in do Vas. Da bi pač vsi otroci, ki so bili letos iiepridni a&elici enaki .ali podobni, na starega leta dan po njenem izgledu staro dušino obleko slekli in za novo leto novo, lepo, čedno oblekli. "Vožnja po železni cesti. (S podobo v dokladi.) Matiček, (pride na večer k sosedovim, ko so otroci ravno za božične potice orehe tolkli, stopi spodobno s klobukom v rokah v stanico in vošči dober večer. Zavoljo ropota ga nih-'če ne sliši, pa tudi ne vidi.) Mali. Oho, Jakec! pol orehovih jeder v pehar, pol pa v usta, tako ne bo nič. Ti ne boš več tolkel. Jakec (se prestraši in obljubi, da ne bo nič v usta metal. Mati mu sopet tolči dovolijo.) Matiček (pri vratih na glas): Dober večer vam Bog daj! Vsi. Bog ga daj. (Otroci mu skočijo naproti, rekoč)! Matiček! ali si že prišel iz Ljubljane nazaj? Ali nam boš povedal, kako se po železni cesti vozijo? Ali sta se z očetom kaj po njej dergljala, kakor si nam pravil, da so oče rekli, da se bosta? Povej no hitro, že komaj čakamo. Matiček. Prec bom povedal, saj sim nalašč zato nemudoma sim prišel, kakor sim bil obljubil. Ančica. Povej no berž, ali so se oče kaj vozili po njej? — in ti tudi ž njimi? — ali je bilo kaj lepo? Matiček. Obadva, — prav lepo. Ali popred sim si to reč, kakor ti, Blaže, vse drngači mislil. Midva, Blaže: sva menila, da kolesa na vsaki strani med dvema šinama po žlebu tečejo. Blaže. Ali ne tako, kako pa? 412 Matiček. Na vsaki strani ceste je samo ena sina v tla na lesene hlode pribita, kteri poprek nekoliko vsaksebi leže, s peskom pokriti. Kolesa ne tečejo tedaj po žlebih med dvema šinama, kakor sva jo bila midva popred vganila. Blaže. Kako pa morejo le po eni šini kolesa teči? Po tem takem je pa žlebek v kolesnem platišču? Matiček. Tudi ne; platišče ti je le na pol zarezano, tako, da je en rob dalji, eden pa krajši, kakor zgornji rob kakšne okrogle tobakire brez pokrova. Po svojem krajšem robu tečejo kolesa po šinah, dalji rob brani kolesom izmed šin. (Pokaže to s tobakirama, kteri sta mu sosed in njegov brat dala.} Blaže. A, tako je ta reč? (TUIU' oče in stric se čudita, ker si te naredbe popred tudi iako mislila nista). France (začne): Ali res — (Ančica pa se mu vtečV): Ali res tisti hlapon, kakor smo v Vedežu *) brali, po 10, 20 in še po več voz na sebi vleče? — ali ga res sopar goni? ¦— kakšen pa je? Blaže. Vse je tako, kakor smo brali. Da bote pa vedli kakšen da je, sim prinesel doklado Vedeža seboj, ktero so oče po nekem prijatlu še pred razposlanim listom dobili, v kteri je tudi podoba vožnje po železni cesti. Otroci: Oh, pokaži jo hitro. Blaže. (razgerne ijsf). vjjjte, to je hlapon, pervi voz, iz kterega se skozi dimnik dim kadi, za njim stoji dušek v podobi cevke, iz ktere se pa sopar kadi. Na sredi je pokrit lijak, skozi kterega se voda vliva, in za tim sta še dva duška, sopar izpustiti, ako ga ni več treba, ali ako ga je preveč, ali zato, de se hlapon v teku laglje vstavi. Enemu zadnjih dveh duškov pri možu, ki hlapon stoje" viža, se pravi brizgec, zato ker vižar ž njim, sopar izpuščaje, strašno brizga in tako čuvajem znamenja dajč, da ga že od daleč slišijo, in vejo, kaj da imajo storiti. — Za hlaponom je voz za derva, s kterimi eden *) Str. 53. II. polovice 1849. in sir. 37. leta 1850. 413 pod kotlom, ki je v hlaponu kuri, da se iz vode v kotlu sopar nareja in mašino goni, inašina pa kolesa verti. In po tem takem derči hlapon skoraj tako naglo kot ptica brez vprege, dalje ter vleče za seboj celo rajdo voz kakor celo vas. Tukaj sta- le 2 narisana, ker ni bilo več prostora j druge si morate zad priklenjene misliti. France. Kakšni so pa vozovi znotraj? Matiček. Vozovi perve verste imajo drago obšite stole in stene, vozovi druge verste malo manj drago in lepo, vozovi tretje verste pa imajo gole klopi in stene, toraj je v teh tudi naj manj plačati. Eni so pa za blago in živiHo brez sedežev znotraj, zaperti in pokriti ali pa ne. Ančica. Ali sta se vidva z očetom na vozu perve verste peljala? Matiček. Počasi5 perva je za gospodo in bogatine; za naju je bila zadnja dobra. Od Ljubljane do Litije se že tudi na goli klopi presedi. Blaže. Kako pa je bilo prec od kraja? kje sta se oglasila, plačala i. t. d.? Matiček. Potem, ko so oče na kolodvoru, kjer vozovi ostajajo, plačali in zagotovilo v roke dobili, sva čakala, da je v drugič zazvonil. Zdaj je bil zadnji čas; — vsedeva v voz z drugimi vred. Ko zvonček na kolodvoru tretjič zapoje, je vižar z brizgecein zabrizgal, hlapon izpustil in šli smo, da je bilo kaj iz kolodvora, ki je ves s šinami prekrižan, da se vozovi lahko sem ter tje prevažajo, in da se vlak vlaku ogibati zamore. Ob cesti pašo skozi in skozi po '/2 ure vsaksebi čuvajnice, to je hišice za čuvaje. Pri vsaki hišici visijo 3 rudeče okrogle čajne na visokem kolu, s kterimi čuvaj vižarju po njegovem brizganju na znanje daje, ali je cesta dobra, ali ne da vižar vozovlak vstavi, ako seje kakšna napaka primerila. Ančica. Oh, to je prav mično slišati. Jaz bi se tudi rada vsaj enkrat za poskušnjo peljala. Blaže, Jakec, France. Jaz tudi, jaz tudi, jaz tudi. Oče. No, če se bodete pridno učili in lepo obnašali, 9 se zna to, ker nismo daleč od Ljubljane, kmalo zjj; diti. Zdaj pa le spet po orehih, da bomo imeli dobro med iko. Otroci začnejo veseli sopet orehe treti, in tudi Mi. iček jim pomaga. Še marsikaj jim je od železnice in bele Ljubljane povedal. Jakec pa se je bil samo še enkrat zino^, da je del jedro v usta namesto v pehar. Papiga ali papagaj. (S podobo v dokladi.) Papige ali papagaji, tudi papagali jim pravijo, so ptice — imenitne po sprelepem svojem perju, sosebna pa po tej lastnosti, da se naučijo besede izrekovati, ktere slišijo. Ne more se pa reči, da zna papiga govoriti. Govoriti zna le človek, ki ima um, ki besede izrekovaje misli in ve, kaj daje rekel. Papiga zamore le človeški glas posnemati, ker je njen jezik tako vstvarjen; — mesnat je in debel. — Ali ona ne ve, kaj da izgovarja. Le tiste besede, ki jih velikokrat sliši, se nauči čvekati, in jih potem veduo trobi. Zgornji del ostrega in močnega kljuna je zakrivljen, dalji od spodnjega in se pregibuje, kar se pri drugih pticah ne vidi. Plezaje se papiga s kljunom tudi poprijema. Hodi težko. Perja je kaj lepega: zelenega, rudečega, višnjevega. Niso vse enake. Doma so v gorkih deželah. Pri nas jih imajo le po hišah ali v tičnicah. So naučljiva in kratkočasne, včasi pa tudi hude ptice. Njih naravni glas je zopern. Morska kropiva (kopriva}. (S podobo v dokladi.) Poglejte morsko kropivo v dokladi. Jelite, domislite, daje to kakšna rastlina ali zeliše? Ali temu ni 'fako. „Morska kropiva vam je stvar živa. Silno veliko je v Morju takih živali, ki bi človek na pervi pogled mislil, tj , so rastline; ali ako jih natanko pregleda, se prepriča, d so 415 živ«- stvari. Ravno zato pa, ker so rastlinam toliko podobne, Jim pravijo rastlinke. *) Take živali ležejo jajca, iz kterih se mladički izva-le, ali se pa na več kosov razcepljujejo, in izvsak kosa nas( ine potem nova živalica, ki zase živi. Tudi če jih čl^ >ek po dolgem ali širokem umno na več delov raz-deli' se to zgodi. Ali ni to čudno? Kdo bi ne slavi neskončno modrega stvarnika? Morska kopriva je podobna cvetlici, ki v posodi raste. Vsaka bilka je posebna živalica, ki se terdega podstavka derži in po koncu stoji. Te" so zelene, in njih žlez na koži skeli, kakor kropiva. Od tod njih ime. Na zgornjem koncu imajo ustica in tipavnice; z zdolnim se der-že podstavka tako terdno, da jih popred pretergaš kot od-tergaš, ako nočejo popustiti. Čuda vredna je tudi ta njih lastnost, da se jim mladički iz jajčic v želodcu izvale in skozi ustica izležejo. Zelene morske koprive so tudi za jesti dobre. Srebro. Srebro je belo, na pol lažje od zlata, se tudi lažje stopi, in lepo zvoni. Tudi srebro se pod zemljo dobiva in koplje. Le s kako drugo kovino zmešano se najde. Iz sre-bra^delajo mnogoverstno srebernino in denarje. Zlato in srebro nikdar ne zarujavi. Živo srebro. Ako je živo srebro samo na sebi, je tekoče, da se ahko razlije, in se vedno trese. Zato so mu nadeli „žh<>" srebro. V hudi zimi zmerzne, se da kovati in rezati. Kakor ga mraz vidno skerčuje, tako ga gorgota raz-teziije. Zato se lahko z živim srebrom mraz in gorkota po stop ijah merita, če se živo srebro umno v dobro cevko jz stekla spravi. Take cevke z živim srebrom napolnjene * .'flanienthiere (Zoopliyla), tudi „Polypi." 416 imajo gospoda na oknih. „Gorkomeri" jim pravimo po slovenski, ker g or k o to merijo. Tudi vreme nikr kj vreme kažejo, narejajo iz živega srebra v cevkah, jj Pa tudi v terdi podobi se nahaja živo srebro ak je, namreč z žveplom zmešano, in takemu pravijo cinoNfer. Naj bogatejši rudnik živega srebra je v vsi E: >ojti Idrijski na Krajnskem. Kazim rabe za gorkoiu.tsfcv in vremenike ga rabijo za posrcbrovanje v ognju, za' pod-stavo zerkal (špeglov) itd., kakor tudi za zdravilo. Osemnajsto in zadnje pismice. Sin, učenec 3. male v Ljubljani, vošči staršem na kmetih prečo za no- leto. V Ljubljani 27. grudna 1850. Premih starši l Staro leto se iztekaj zdaj in zdaj bo novo nastalo. Kako rad bi Vam pač, preljubi moji starši! toliko ljubezen in dobroto, ki sle mi j&vseskozi skazovali, povernilj Ali lega še ne rihrem; le zahvalili se zumo-rem. Sprejmite mojo serčno zahvalo prijazno in všečno. Mili Bog Vas poživi, kol dosihmal zdrave in vesele tudi drugb%i še veliko veliko let, ter Vam poper-M sloterno vse, kar ste meni dobrega^ storili. Nikdar Vas naj nar manjša nadloga ne ^Biščej vsakega belega dneva zlata zora naj Vam vedno le srečo napoveduje, da bodete nenehoma veseli in popolnoma zadovoljni. — Pohlevno Vas poprosim, da bi hoteli vroli meni tudi zanaprej tako dobrotljivi bili, kot dos' imul, jaz obljubim vnovič, da se bom na vso moč prizadeval, Vas, lepo se obnašaje in dobro se uče, zmiraj po za-služenju razveselj&vUli in vreden biti Vaš hvaležni ,# ;i Bluze. Zastavica. Kedaj je mlinar, brez glave v mlinu? •npsjB vBdfu »t ou}[0 tssos/s jnpdji 'biiiibS | Z današnjim listom, kteremu so glavni list, kazalo, doklads zadnje četerti leta in zavitek pridjani, je dovcršen Vcdežev III. tečaj. Seična hvala Ysim častitim gg. prejemnikom in pisavcem, ki so Vedcža d0> ihmal podpirali. Bog daj, da bi vaše blagovoljno prizadevanje dober nasledek imelo. Priporočimo se unim in tim spodobno tudi za drugo leto. Povabilo na naročijo je v predzadnjem listu. Prosimo, z naročili hiteti. —' ' ¦ '" —» Založnica RozaLija Ejjcr. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. 1 DofflaJa S0. -i. Vedei./m Vezn/ajiO' z&l&Md eedto. 4. Janiaa ccU p&f JJlidetcitfi