LETO XXXIV. — Številka 48
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
2. decembra 1982 Cena 5.— šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Krščanska kulturna zveza v Celovcu, SPD „Danica“ v Št. Vidu in SRD Rož
vabijo na
mladinsko
gledališko predstavo
MAGNETNI
DEČEK
(glej stran 5)
VVagner povabil Slovence na razgovore:
Priča kujemo reševanje Ron-kretnih vprašanj
UVODNIK
Vsaka ustanova mora vsaj ob določenih časih položiti račune Pred svoje člane. Ti naj potem strogo in trezno presodijo, ali je ustanova delovala v redu ali ne, ali so tisti, ki jo vodijo, še vredni zaupanja ali ne. Po „obračunu“ naj zbor določi in zbere tisto vodstvo, kateremu zaupa v svojih pričakovanjih in predstavah.
Zadnji občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev je bil novembra 1979. Bil je to hkrati prvi
Z optimizmom na delo
občni zbor po smrti prvega predsednika ravnatelja Joška Tischler-Ja; njemu so zaupali tisti, ki so ustanovili NSKS 28. junija 1949.
Po pravilih naše ustanove mora biti občni zbor vsaka tri leta. Osrednji odbor NSKS je zato skleni1 na seji 19. novembra 1982, da bo letošnji občni zbor v soboto, 18. decembra. Za pripravo občnega zbora prireja NSKS srečanja po občinah. Namen teh srečanj je, da se izvolijo ljudje — delegati, ki bojo na občnem zboru soodločali o Prihodnosti naše organizacije. Pozimi in vigredi letos je bila že vrsta naše organizacije. Pozimi in vigre-■ letos je bila že vrsta krajevnih sestankov po občinah; na tistih sestankih so obvestili predstavniki SKS člane, somišljenike in prija-eUe o osnovnih vodilih naše narodnostne politike, o prizadevanjih za uresničitev varstvenih določil c ena 7 ADP in za dosego vse-8 ranske enakopravnosti naše narodne skupnosti. Na teh sestankih J® bil° Povedanih tudi dosti kritič-|b pripomb na račun politike o eh osrednjih organizacij. To je
Deželni glavar VVagner je v imenu koroške deželne vlade povabil obe slovenski osrednji organizaciji na pogovor, ki naj bi bil 9. decembra. Narodni svet je že vedno zagovarjal reševanje odprtih vprašanj na podlagi razgovorov med zastopstvom manjšine in pristojno vlado. Zato se bo tudi temu vabilu odzval. Vendar je treba tudi poudariti, da moremo Slovenci najti zaupanje v politiko vlade le tedaj, če le-ta dokazuje svojo voljo in pripravljenost za reševanje konkretnih, za Slovence življenjsko važnih vprašanj v smislu člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Vendar pa bi pogovori utegnili biti neuspešni, če so mišljeni zgolj iz volilnotak-tičnih razlogov.
K napovedanim razgovorom z deželno vlado je zavzela stališče tudi ZSO. Razgovori s koroško deželno vlado, napovedani za 9. december, morajo po mnenju Izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij končno dati tudi konkretne rezultate. To terja cela vrsta nerešenih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa tudi
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev sklicuje v smislu pravil
Redni odeni zbor
Narodnega sveta koroških Slovencev
v soboto, dne 18. decembra 1982, ob 13.30 uri v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu, 10.-Oktober Str. 25.
SPORED:
1.	Pozdrav predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Izvolitev predsednika občnega zbora.
3.	Politično poročilo predsednika NSKS.
4.	Poročilo osrednjega tajništva.
5.	Razprava.
6.	Odobritev delovnega poročila osrednjega tajništva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Poročilo predsednika nadzornega odbora ter predlog za razreš-nico.
9.	Volitev predsedstva NSKS.
10.	Volitev osrednjega odbora NSKS.
11.	Volitev nadzornega odbora NSKS.
12.	Nagovor novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev.
13.	Odobritev predlaganih resolucij.
Dr. Matevž Grilc predsednik
Jože VVakounig osrednji tajnik
napeti mednarodni položaj, je ugotovil Izvršni odbor. Vodstvo ZSO je ugotovilo tudi, da razgovorov ne smejo obremenjevati volilnotak-tične špekulacije strank pred državnozborskimi volitvami prihodnjo pomlad, na vsak način pa mora njihova podlaga biti člen 7 avstrijske državne pogodbe.
K manjšinskemu vprašanju sta ta teden zavzela stališče tudi deželni poslanec Uster (ČVP) in državni poslanec Haider (FPO). Oba kritizirata, da Slovenci ne vstopijo v sosvet, „kljub temu pa dobijo večjo finančno podporo" (tako Haider). Konkretno se Haider razburja, da sta prejela Mohorjeva družba in Dom v Tinjah v resnici malenkostno podporo: Za Haiderja je to „ein starkes Stuck" ter ..protizakonito". Kaj hočeta Uster in Haider s tem reči? Če naj so te izjave izhodišče napovedanih razgovorov, potem se vprašujemo, če večinske stranke zares želijo resne razgovore z manjšino, razgovore, ki naj bi omogočili reševanje konkretnih odprtih vprašanj.
Ob priliki jugoslovanskega praznika so obiskali zastopniki koroških Slovencev ter koordinator narodnostnih skupin v Avstriji dr. Franci Zvvitter jugoslovanskega ambasadorja na Dunaju Milorada Pešiča. Med drugim so ga informirali o stališčih koroških Slovencev k zadnjim gospodarsko-poli-tičnim ukrepom beograjske vlade in poudarili, da je s temi ukrepi prizadet predvsem tudi maloobmejni promet.
Kot se je zvedelo, tudi avstrijski zvezni kancler Kreisky razmišlja o tem, da bi koroške Slovence po skoraj triletnem premoru povabil na razgovore, potem ko jih je maja
meseca kratkoročno odpovedal, baje zaradi kolodvorske akcije slovenskih dijakov. O datumu takega razgovora ni še nič znano.
—v,,,j,n uigamzacij. iu je
Prav tako; kajti člani naše narodne upnosti, ki kritično in trezno pre-°jajo naš celotni položaj, so naj-h u jamstv°. da se bo delala v * osrednjih organizacijah polica v resnični blagor naše skupno-
U«llir OulilGlf Vilni
Včeraj zvečer je bila v mali dvorani Slomškovega doma v Celovcu diskusija z avtorjem Thomasom Rluchom, avtorjem filma „Vas ob meji — Das Dorf an der Grenze“. Na diskusijo sta vabila Mohorjeva družba in Naš tednik in je bila izredno dobro obiskana, kar je dokaz, da je bil razgovor o filmu in z av-je bil razgovor o filmu in z avtorjem scenarija potreben. Pluch je najprej bral nekaj stavkov iz scenarija, urednica Karntner Kir-chenzeitung Maria Halma pa je preudarno vodila razgovor.
Navzoči so brezdvomno priznali avtorju precej poguma, da se je lotil tematike koroških Slovencev — pač v televizijski igri, vendar so opozorili na dejstvo, da so v filmu popolnoma manjkali podatki za zgodovino in nadaljnji razvoj koroških Slovencev, važni datumi kot konec vojne, leta 1955, 1958 podpis držav-
Thomas Pluch in Marija Halma, ki je vodila diskusijo.
ne pogodbe, gonja hajmatdinsta proti dvojezičnemu pouku, šolski štrajki in odprava obveznega dvojezižnega pouka. Motila jih je v filmu močna'polarizacija samo
v dveh osebah — Karničar in pa Šelander. S tem v zvezi je Pluch opozoril že na tretji del filma, ki bo marca prišel na televizijski program, kot tudi prva dva dela.
Avtor je dejal, da se je iz filmsko-tehničnih razlogov moral opreti na dve osebi, da pa mu je zelo žal prikaza dogodkov okoli šolskih štrajkov, ki so v scenariju, pa so izpadli iz filma.
Na vprašanje, kaj meni o Wa§-nerjevi trditvi, da filmi služijo zgolj profitu, je dejal Pluch, da je treba pobarati deželnega glavarja, če tudi on opravlja politično funkcijo samo zaradi denarja. VVagnerjevo pod-tikovanje je režiserja Fritza Leh-nerja zelo prizadelo. Rekel pa je tudi, da so se po prvem delu filma mnogi zamislili in da so po drugem filmu na Dunaju mnogi bolje razumeli koroško-sloven-sko problematiko.
Med drugim so sledili diskusiji predsednik NSKS Grilc, predsednik KEL Karel Smolle, bivši predsednik ZSO Franci Zvvitter, predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji Janko Urank, zastopniki tiska in pa delegacija hajmatdinsta na čelu s profesorjem slovenščine in predsednikom koroških abverkempferjev dr. Valentinom Einspielerjem.
Jože VVakounig
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Franc Wakounig
V poslopju Združenih narodov v New Yorku stoji velik kip delavca, ki kuje iz meča lemež. V podstavku je vklesan rek: Prekovali bodo svoje meče v leme-že (Mihej 4.3)“ Mladina po svetu, ki noče prepustiti miru in svobode tehnokratom, generalom in tistim, ki kujejo vedno hujše in groznejše orožje, nosi danes nalepke in značke s tem svetopisemskim izrekom.
Povedati pa je treba, da so mladini v enem delu Evrope prepovedali nositi te nalepke, ker
Torej izganjanje hudiča z belce-bubom.
Dejstvo, da je posebno mladina spoznala metodo šahovske tekme oz. tek med zajcem in ježem na polju oboroževanja, nekaterim močnim krogom na odru svetovne politike in za njenimi kulisami sploh ni pogodu. Informiranje o nevarnostih oboroževanja tem krogom hudo meša štreno.
Zato stremijo za tem, da mladino očrnijo in ji navesijo vse mogoče grde pridevke, s kateri-
Bomo preživeli... ?
je to menda izpodkopavanje vojaške morale in državnih temeljev. Na drugem pa jo postavljajo in rinejo v ideološki kot, da bi mirovno gibanje laže zmleli. Nacistični režim je brez števila smrtnih in drugih krivičnih obsodb utemeljil z izpodkopavanjem vojaške morale.
Obračunavanje in podtikova-nje je v svetovni oboroževalni tekmi priljubljeno in na žalost zelo krepko sredstvo za utemeljevanje oboroževanja. Ena stran očita drugi, da ogroža s svojimi raketami, nemoralnimi in groznimi vojaškimi sistemi svetovni mir, lastnega oboroževanja pa noče videti in ga hvali kot miroljubno in edini garant za svetovni mir.
Argumentacija, da je edinole z raketami vseh vrst in zmogljivosti mogoče ohraniti blaginjo in mir svetu ter ohraniti človeštvo pred dokončnim poginom je podobna tisti, ki pravi, da je edinole z alkoholom mogoče nekoga ozdraviti alkoholizma.
mi mladino oblatijo in škodujejo njenemu prizadevanju za mir. Ena stran ji obesi na vrat političen avanturizem, ideološko nezanesljivost, druga pa še, da izpodkopava temelje države in družbe. Obema pa je mladina, ki hoče mir, nevarna, ker se ne da vpreči pred voz, na katerem so nabasane rakete in ki drvi proti prepadu uničenja.
Številke, koliko stane oboroževanje, so tako srhljive in se gibljejo v takih višinah, da si je to težko predstavljati. Prav tako srhljivi pa sta beda in lakota in si je ju le težko predstavljati.
Prodajanje orožja revnim deželam zagovarjajo v našem viso-korazvitem svetu s skrbjo za delovna mesta. Gre pa samo za oblast in interesne sfere.
Kako že stoji pri Mateju (26,52): „Zakaj vsi, ki za meč primejo, bodo z mečem končani Ce bo šlo tako naprej, bodo tudi tisti pokončani, ki orožje izdelujejo in ga drugim prodajajo. Vse za ljubi kruhek in za mir — ali pa ... pokoj... ?
Bilo je pričakovati: politikom, ki nočejo resnične enakopravnosti koroških Slovencev, je Alternativna lista Avstrije trn v peti. Še več — za predsednika koroške FPČ Fer-rarija ne obeta podpora Alternativne liste koroškim Slovencem „koroški večini nič dobrega". Ferrarija boli, ker se je ALO v resoluciji, ki jo je sprejela na svojem ustanovnem občnem zboru v Gradcu (5. 11.) izrekla proti zakonu o narodnih skupnostih ter proti tristran-karskemu paktu. Boji se za „mir na Koroškem", predvsem pa ga očitno boli, ker je pred nedavnim prišlo do prvih pozitivnih kontaktov med zastopniki ALO ter slovenskih organizacij. O tej Ferrarijevi bolezni smo brali zadnji petek v glasilu koroške FPČ »Karntner Nachrich-ten“.
Za Ferrarija je tristrankarski pakt oz. zakon o narodnih skupnostih sveta krava. „S tem pa se je
podal na področju politične groteske, kajti tristrankarski pakt še dolgo ni sveta krava avstrijske politike, ki bi jo moral vsak državljan spoštovati in upoštevati. Tako je odgovoril predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. VVarasch na Ferrarijeve trditve. VVarasch: »Ferrari se bo moral spoprijazniti z dejstvom, da je v Avstriji vedno več ljudi, ki priznajo, da se manjšinsko vprašanje ne bo dalo rešiti z zakonom o narodnih skupnostih ter s tristrankarskim paktom.11 Tako je npr. pravni strokovnjak za narodnostna vprašanja dr. Felix Emacora pred kratkim priznal na neki prireditvi politične akademije OVP, da je Avstrija s trenutno zakonsko ureditvijo manjšinskih vrašanj zašla v slepo ulico.
Na vsak način pa je treba tudi to poudariti: Ferrarijeve živčne izjave niso samo dokaz njegovega strahu, da bi „sveta krava-tristran-
karski pakt" lahko zgubila svoj svetniški sij. Ti napadi na ALO so hkrati tudi izraz tega, da so predstavniki etabliranih strank v resnici zbegani zaradi jasnega stališča ALČ glede manjšinskega vprašanja. In gotovo ni Ferrari edini, ki zaradi tega reagira tako zbegano.
Pa še to: medtem se je tudi KPA s svojim različnimi glasili uvrstila med tiste, ki skušajo s propagandističnimi sredstvi napadati ALO, ker je le-ta sklenila v Gradcu resolucijo v podporo narodnih manjšin v Avstriji.
Hrvati: siti praznih fraz
Hrvaško kulturno društvo (HKD) na Gradiščanskem je v nedeljo 21-novembra imelo v Šuševu pri Velikem Borištofu svoj redni občni zbor, na katerem je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri HKD opozarja na zaskrbljujoč položaj gradiščanskih Hrvatov.
Drugo leto bo minilo 450 let, odkar so se Hrvati naselili na Gradiščanskem in njegovi okolici: „Še nikoli v naši težki zgodovini pa proces asimilacije ni bil tako silen kot zadnja desetletja", izpoveduje HKD v resoluciji in opozarja, da je Avstrija v senžermenski in dunajski državni pogodbi sprejela obveznosti za zaščito narodnih skupnosti. Teh obveznosti pa ni izpolnila.
„Kako dolgo še bodo zbujali v nas prazno upanje z lepimi, a na žalost že desetletja praznimi obljubami, ki jih beremo vedno znova v skupnih avstrijsko-jugoslovanskih komunikejih ..." vprašujejo Hrvati in nadalje, zakaj da še nobeno določilo člena 7 ADP ni izpolnjeno, čeprav sta zadnje čase celo gradiščanski deželni glavar Kery in avstrijski zunanji minister Pahr obljubljala, da je treba narodne skupnosti ščititi’
Komunistični velesili Sovjetska zveza in Kitajska se približujeta.
Karikatura: »Frankfurter Allgemeine Zeitung“/Hanel
Sami smo odgovorni za svoje delo
Bodočnost je v malih, preglednih strukturah, ki so blizu človeku
Slavnostni govornik na prireditvi ob priliki 75-letnice PoBo, ki je bila zadnji četrtek, je bil dr. Zdravko Velik, sedanji predsednik nadzornega odbora PoBo. Govor objavljamo v izvlečkih.
Samopomoč, so si dejali ustanovitelji, možje preudarnosti in splošnega zaupanja, je edina čvrsta možnost, da si v gospodarsko težkem času medsebojno pomagamo pri reševanju vsakodnevnih denarnih problemov.
Naša sedanjost je, da delujemo v industrijsko-obrtnem središču široke regije s kmečkim in delavskim obeležjem, ki je istočasno tudi most v sosedno Jugoslavijo in Italijo. Pogoj za prilagoditev na potrebe gospodarstva in trga, je stalno pridobivanje znanja in hitro odločanje ter ukrepanje, rezultat teh lastnosti pa je velika rast in poslovni uspeh naše PoBo.
Naša sedanjost je, da smo zadružna banka slovenske narodne skupnosti.
Spoznanje, da z večinskim narodom sedimo v skupnem čolnu in da potrebe
reševanja gospodarskih problemov zadevajo vse, nam je dalo moč za našo
širokost in odprtost nasproti narodu sosedu. Naša samozavest in neomaj-nost, delavnost, zaupnost in bližina do človeka nam je odprla zaupanje in priznanje pri večinskem narodu, ter ponos in ulged pri lastnem.
Naša sedanjost je, da smo samostojni. Samostojna zadružna enota, prostovoljno vključena v Zvezo slovenskih zadrug. To pa pomeni tudi, da smo samoodgovorni za svoje delo in v okviru zakona in pravil neomejeno gibčni in fleksibilni, kar nas usposablja, da smo enakopravni partnerji na vse strani.
Naša sedanjost je, da smo zadružna organizacija, kar pomeni, da smo osnovani na širokem članstvu, in s tem povezani z interesi, težnjami, problemi in hotenji široke demokratične javnosti.
In kako je z našo bodočnostjo?
Besede recesija, inflacija, stagnacija, nezaposlenost, kriza, nam vsak dan udarjajo iz zvočnikov naših radijev in televizorjev. Lagali bi samemu sebi, če bi trdili, da se to naše države ne tiče, da naša država ni v težavah; seveda ne v takšnih kot druge, ali to nas ne razvezuje, da razmišljamo o problemih, ki so otipljivi že danes in katerih pravilno spoznanje je ključ za bodočnost. Če govorimo o krizi, to ni samo gospodarska kriza ali kriza zgrešenega ma-nagmenta, če gremo stvari na dno, potem spoznamo, da gre za krizo celotnega političnega sistema.
Država je človeku obljubila, da mu bo odvzela skrb, da razmišlja o svoji vsakodnevni eksistenci, o svojem vsakodnevnem obstoju, češ problem delovnega mesta je njen problem, skrb za socialno varstvo je njen problem.
Dokler je država lahko gradila pa vsakoletni rasti gospodarstva, je svojo obljubo tudi lahko držala, državljan pa je postajal čedalje bolj brezbrižen. Nasprotno danes terja dano obljubo od države, danes jo terja od dežele, danes jo terja od občine.
iz zagate država išče v tem, da za vsako ceno poskuša obljube uresničiti. Rešitev išče v velikih gospodarskih strukturah, v financiranju velikih industrijskih kompleksov, ki na videz na mah rešijo problem, dokler se na drugem koncu ponovno ne odpre. Da se odpre, pa že danes odgovorni vedo. Odpira se še hitreje tudi zato, ker do-beršen del k temu doprinaša negibčno in dostikrat neodgovorno uradništvo ter birokracija v vodstvu takšnih velikanov.
Kljub temu, da parola o zaščiti delovnih mest dobro zveni v naših ušesih, moramo ostati budni!
Prepričani smo, da je podlaga za smelo korakanje v bodočnost kar se da pravilna in neusmiljena ocena sedanjosti. Prav bodočnost naše PoBo, našega gospodarstva, naše regije, v kateri skupno z našimi, nemškogovore-čimi sodeželani krojimo svojo usodo, nam mora biti posebej pri srcu in zanjo se čutimo soodgovorne.
Kamor se oziramo po svetu, povsod opažamo, da se nekoč tako slavljene
velike organizacijske strukture utrujajo.
Tu mislim na velike občine, ki zaradi svoje prenapihnjenosti nimajo več dostopa do človeka.
Tu mislim na velike tovarne, v katerih je delavec odtujen od predmeta poslovanja in končnega proizvoda.
Tu mislim na velike koncerne, kjer je denar samemu sebi namen, človek pa številka.
Takšne okorne strukture so kajpada zelo neodporne proti kriznim valovom.
Bodočnost, tako ugotavljajo znameniti možje in znanstveniki, je v malem, v malih, preglednih strukturah, ki so blizu človeku in do katerih človek najde bližino, ki jih preprost povprečen sočlovek lahko sooblikuje in kontrolira in za katere lahko nosi tudi soodgovornost.
V	takih strukturah kar naenkrat človek ne stoji več ob strani križem rok, ampak tu najde svoje mesto, tu krepko poprime in zaviha rokave. Tu tudi ni več v ospredju samo osebni materijalni interes, tu stopa v ospredje skupna korist, skupna zavest.
In prav tukaj je danes mesto naše PoBo in zadruge in tu bo v bodoče še tem bolj.
Ker smo mali, osebni, neanonimni, z odprtim posluhom za vsakega posameznika, zato uživamo vaše zaupanje, zato se v PoBo počutite kot doma.
H gospodarski bodočnosti naše PoBo pa tole:
V	okviru zadružne mreže moramo v zadružnem duhu premagovati strah pred bodočnostjo.
Če je v času ustanovitve veljala samopomoč kot vogelni kamen za delo, potem to danes pod drugimi pogoji velja v isti meri.
Sami si moramo pomagati pri iskanju novih gospodarskih modelov v naši regiji, sami si moramo pomagati Pri povečanju naše gospodarske baze in sami moramo nositi odgovornost za napake.
V okviru teh gesel vas vse prisrčno pozivamo k sodelovanju.
Tako bomo vedno močnejši in v čim večji meri sposobni partnerstva, kateremu se odpiramo na vse strani.
S tem bomo lahko aktivno in enakopravno sodelovali pri reševanju skupnih problemov z nemškogovorečimi sodeželani. Državi s tem ne bomo v breme, ampak v oporo.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023.
JLLh
naš tedniki
Dr. Pavle Zablatnik -70-letnik
Dr. Pavle Zablatnik je znan vsakemu koroškemu Slovencu. Pa tudi preko maja in pri narodu sodeželanu uživa velik sloves in ugled. Skoraj ne bi verjel človek, da praznuje bivši ravnatelj Slovenske gimnazije, nekdanji predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik po različnih farah, v soboto, 4. 12. 1982 svojo 70-letnico. Rodil se je pred sedmimi desetletji pri Kumru v Bil-njovsu, zavedni in katoliški družini. V šolo je začel hoditi prav v plebiscitni dobi in njegova prva učiteljica je bila Slovenka. Po plebiscitu pa je spet nastopila utrakvistična šola, ki je ponemčevala naše vasi, ker je bil slovenski pouk samo sredstvo za učenje
nemškega jezika.
nekaj tednov ostal v Št. Lenartu, a jz tega je postalo več kot pol leta. V Št. Jurju pri Doljnem jezeru, kamor so nacisti pregnali bogoslovce, je dokončal študije in že 1. julija 1939 prevzel faro Šmarjeta za Velikovcem, kjer je ostal sedem let.
Šmarješka fara je bila slovenska, a nacisti, njim na čelu učitelj Ibounig, so se zagnali proti vsemu slovenskemu. Hud režim so imeli v šoli, ki je bila po zakonu utrakvistična, a so jo kratko-malo naredili za nemško. Dr. Zablatnik je poučeval slovenskim otrokom verouk v slovenščini in zaradi tega ga je nadučitelj Hugo Ibounig, poznejši gestapovec, napadel. Župnik Zablatnik se mu je postavil po robu, ga opomnil na zakonske predpise, a vse ni veliko pomagalo. Dne 28. 12. 1939 mu je vaški šolski svet (Ortsschulrat) trušenjske šole poslal pismo, da je šola nemška, in da to velja tudi za verouk. Slovenske molitve v drugem in tretjem razredu naj bi popolnoma utihnile, edino v prvem razredu naj bi še v prvem semestru bila dovoljena molitev slovenska, v drugem pa bi že morala biti nemška.
šola mlademu Pavlu nikoli ni delala težav, knjig in branja pa se je vedno bolj oprijemal, tako da so ga starši na Prigovarjanje učitelja in župnika dali v šole. Šel je na humanistično gimnazijo v Celovcu, stanoval pa je v Marijani-šču. Takrat je bila že pot iz Bilnjovsa v Celovec prava rajža. Njegovi sošolci na gimnaziji in sovrstniki v Marijanišču so bili med drugim tudi sedanji prošt Brumnik, Travnik, Kanauf, Franci Zwit-ter, Jandl in drugi. Dijaki so imeli v Marijanišču svoje sestanke, česar vodstvo doma ni rado videlo. „Spomi-niam se, kako smo bili lačni slovenske besede" in zato so se združevali, izdajali rokopisni list „Zvezda“ in si tako v nemškem in dokaj slovenstvu sovražnem duhu krepili slovenski dijaki svojo narodno zavest in značaj. Marsikdaj so buli očitke, da so neolikani, ker govorijo med seboj slovensko, tako da jih brugi ne razumejo. Ti očitki pa slovenskih dijakov niso preveč ganili, ker 80 prepoznali perfidnost takega besedičenja.
Brez težav je zapustil dr. Zablatnik gimnazijo in šel po maturi leta 1933 v bogoslovje. Slovenski bogoslovci so se zbirali v Akademiji slovenskih bogoslovcev. Prav posebno se spominja slavljenec kaplana Antona Kuteja, človeka kremenitega značaja in dobrega srca, ki je zaradi svoje stanovitnosti moral v KZ Mauthausen in od tam v Dachau. Bil je močne narave in bistrega duha ter jeklene volje. Kar se je na-
menil, je tudi izpeljal. Kutej je končal v Dachauu.
Novo mašo je dr. Zablatnik pel leta 1938 v Bilčovsu. Dan po anšlusu marca 1938 je bil posvečen za diakona. Živo se še spominja, kako jim je tedanji apostolski administrator Rohracher dejal, da se bližajo hudi časi.
Po posvečenju je prevzel faro Št. Lenart pri Sedmih studencih, čeprav še ni imel zaključenega bogoslovnega študija. Šentlenartskega župnika Franca Sadjaka so nacisti zaprli. Očitali so mu nepošteno vodenje posojilniških poslov. Obtožnica je bila iz trte zvita, samo da so ga lahko vrgli v ječo. Dr. Zablatnik je bil prepričan, da bo samo
Zablatnik se za to ni veliko zmenil, je pa dobil 17. 1. 1940 od okrajnega šolskega sveta v Velikovcu pismeno prepoved, da ne sme več poučevati — in to zaradi političnega zadržanja — verouk (glej faksimile). „Stal sem skozi vso vojno z eno nogo v Dachau-u,“ je dejal med pogovorom. Hudo se je sporekel z vaškim nacističnim mogotcem, ki je zahteval, da morajo izginiti vsi slovenski napisi, ki so v pristojnosti cerkve. Zablatnik se je temu ostro uprl in šele na grožnjo gestapa med nekim zaslišanjem „Wenn die Aufschriften nicht verschvvinden, da kommen sie das nachstemal hier nicht mehr hin-aus“ (če napisi ne bodo zginili, potem
Čil in zdrav dr. Pavle Zablatnik še poučuje in piše.
drugič tu ne boste prišli več ven) je dal prelepiti napise s papirjem. Po osvoboditvi, 8. maja 1945 pa so v Šmarjeti napise spet odkrili nepoškodovane.
Iz zdravstvenih razlogov je moral slavljenec oddati faro in je po zdravniškem naročilu zaprosil za dopust. Po razgovoru s škofom Kostnerjem se je odločil za študij slavistike, filozofije in stare filologije na graški univerzi. Škof ga je zato podprl v študijskih namenih, ker je hotel, da bi gimnazija na Plešiv-cu, ki je bila že takrat samo ekspozitura celovške gimnazije, postala samostojna škofijska gimnazija. Ta načrt se ni dal uresničiti in tako je dr. Zablatnik po končanem visokošolskem študiju prevzel pouk v Celovcu. V Gradcu pa je dizertiral v slovenščini o slovenskih navadah, običajih in ljudskem izročilu. Narodopisje ga je odslej tako pritegnilo, da je postalo skoraj njegovo glavno delo. S profesorjem dr. Ivanom Grafenauerjem je prerajžal vse naše kraje, posebno pa Žilo in tako spoznal tiste ljudi, ki bi mu lahko največ povedali o običajih. In ni se zmotil. Objavljal je svoje študije v raznih revijah, 15 let je delal za slovenske oddaje celovškega radia in reševal pozabe narodno blago.
Ko je leta 1957 odprla svoja vrata Slovenska gimnazija, je dr. Pavle Zablatnik takoj prevzel mesto profesorja za slovenščino, latinščino, pozneje še grščino, ruščino in stenografijo. „To je bil eden mojih najbolj srečnih dni", je opisal vzdušje tistih dni. Profesorji in 101 učenec so se zbrali okoli svojega ravnatelja in očeta Slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja. Nekaterim nemškim sodeželanom pa je bila gimnazija trn v peti in naročili so šolskemu slugi, naj šteje čevlje. Naštel jih je čez sto...
„Vzdušje na naši gimnaziji je bilo edinstveno. Ravnatelj Tischler je vedno pravil, da moramo na naši gimnaziji vzgajati otroke z ljubeznijo," tako je dr.
Zablatnik opisal vzgojna načela na Slovenski gimnaziji. Ko je govoril o akademijah — „te so bile letno spričevalo naše gimnazije in so nam prinesle veliko prijateljev in ugleda" — se je s spoštovanjem spomnil tudi dr. Franceta Cigana, glasbenega pedagoga in vzgojitelja, ki je bil gonilna sila in duša akademij in ki se je dejansko ves razdajal za slovensko mladino na Koroškem.
Leta 1968 je prevzel ravnateljstvo gimnazije. Prvemu ravnatelju dr. Jošku Tischlerju se izpolnila velika želja lastnega poslopja. Tudi novi ravnatelj se je vpel v to nalogo in po dolgem se je končno nekaj zmigalo. Država je začela graditi gimnazijo. Leta 1975, tik pred maturo pa je bil prvi pouk v lastnem poslopju in to hkrati tudi prvi dopoldanski pouk na Slovenski gimnaziji. Še tik pred tem pa so nekateri metali polena pod noge, a niso uspeli. 16. junija 1975 je ravnatelj dr. Pavle Zablatnik prevzel od ministra za pouk in prosveto, dr. Sinovvatza zlati ključ za gimnazijo.
Za vse pedagoško delovanje je dobil še naziv dvorni svetnik.
S kulturnim življenjem koroških Slovencev je bil dr. Zablatnik kot predsednik Krščanske kulturne zveze najožje povezan in za zasluge je dobil lani Ti-schlerjevo nagrado.
Nemogoče je v enem samem članku opisati življenje in delo duhovnika, učitelja, narodopisca in neumornega kulturnega delavca kot je dr. Pavle Zablatnik. Svojih talentov nikoli ni zakopal, ni skrival svojega prepričanja in nikoli ni tajil svoje ljubezni do materine besede in domače kulture.
Naj mu bo to v zahvalo, čeprav precej borno in pičlo. Slavljencu pa želimo še na mnoga zdrava leta — ad multos annos. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Pripravil Franc VVakounig
Dr. Pavle Zablatnik in dipl. inž. Katnig po predstavitvi letošnjih mohorjank
V četrtek, 25. novembra je vodja založbe Mohorjeve družbe v Celov-c_u, dipl. inž. Franc Kattnig predstavil javnosti Mohorjev knjižni dar za et° 1983. Posebej je ob tej priliki opozoril na knjigo „Od zibelke do 9roba“, ki jo je napisal dr. Pavle Zablatnik, ki letos obhaja svojo 70-etnico. V pomenku z Našim tednikom je Kattnig dejal, da ob 130-letnici Mohorjeve v knjižnem daru
niso kaj posebnega izdali, ker bo izšla posebna jubilejna dvojezična knjiga, ki jo ravno pripravljajo in ki bo vsebovala predavanja ter diskusijo na simpoziju ob 130-letnici DS M, ki je bil letos junija. Predavanja so pripravili priznani raziskovalci in znanstveniki.
Knjižni dar obsega običajen koledar in pratiko, letošnje večernice so prvi del življenjepisa škofa in indijanskega misijonarja Friderika Barage. Pisec je Karel Mauser. Baraga je kot znano napravil slovar in gramatiko očipvejskega jezika. Knjiga „Od zibelke do groba" je vodji založbe posebej pri srcu, ker je priročnik za vsakogar, in v kateri je avtor postavil našo kulturo v širši evropski prostor. Knjiga se bistveno razlikuje od podobnih nemških knjig, ki so ozko nacionalistično usmerjene. Pred plebiscitom je Mohorjeva, tako Kattnig, izdala precej mladinskih in otroških knjig in je kot prva prevedla iz angleščine — 3 leta po originalnem izidu — knjigo „Hiša strica Toma". Letos je za otroke izdala knjigo „Otroci enega sonca", ki jo je napisal glavnošolski ravnatelj Herman Germ. Za odrasle pa je akademski slikar Jože Boschitz iz Metlove ilustriral „Divjo jago“. Knjiga je dvojezična, nemški prevod je prisrkbela dr. Helga Mračnikar. To je prva knjiga serije, ki jo hoče DSM ponuditi bralcem. Kattnig pra-
vi, da je precej možnosti, izdajati tako serijo.
Posebna skrb vodje založbe je sodelovanje tudi z avstrijskimi in ameriškimi založbami, tu pa bo potrebno še nekaj časa in potrpljenja. O sodelovanju z drugo slovensko koroško založbo Dravo je dejal, da koroški slovenski založbi skupno predstavljata knjige na različnih razstavah, nadalje sta skupno predstavili poleti založbo Slovenska ma-
tica. Ožjega sodelovanja na založniškem področju pa zaenkrat še ni. Precej zanimanja za mohorjanke je v Sloveniji, vendar pa jugoslovanska zakonska plat še brani uvoz knjig. To, tako Kattnig, ni vsebinsko ampak zgolj zakonsko vprašanje. Vendar pa upa, da se bo tudi tukaj kmalu stvar obrnila na bolje, ker je prizadet ves zamejski tisk. Je pa DSM razstavljala svoje knjige že v Sloveniji oz. Jugoslaviji in sicer
marca, ko so se predstavili v Cankarjevem domu koroški Slovenci in sedaj decembra v okviru avstrijskega tedna, ko bojo predstavljene vse novejše izdaje in bo zastopana tudi DSM v Cankarjevem domu.
Zelo razveseljiva, tako Kattnig, pa je bila udeležba pri literarnem natečaju ob 130-letnici Mohorjeve in 80-letnici Milke Hartmanove. Žirija, dr. Vospernik, dr. Zablatnik, dr. Prunč in Horst Ogris do sedaj še ni mogla veh 36 prispevekov do kraja obdelati, ker so nekateri zelo obširni. Zato upa vodja založbe, da bo v božičnem času mogoče razglasiti končni rezultat. Ker avtorji imensko nikomur še niso znani, jih založba do sedaj ni mogla obvestiti, zakaj da izid natečaja še ni objavljen.
Naslednji načrti Mohorjeve založbe so pesniška zbirka našega rojaka Janka Ferka in knjiga o kulturni in cerkveni zgodovini dekanije Pliberk, ki je bila najdena v zapuščini dekana Singerja. Pripravlja pa se že knjižni dar za leto 1984, v katerem hoče izdati Mohorjeva večerniško zbirko sodobne avstrijske literature.
Letošnji knjižni dar DSM nosi pečat vodje založbe in z veseljem lahko opažamo, da je dar v primeru s prejšnjimi leti pester, zanimiv in se zapažajo že novi, pogumni koraki. Ob 130-letnici naše najstarejše slovenske in tudi avstrijske založbe to vsak pozdravlja.
Piše: Franc VVakounig
rr	n
|naš tednikj	
PLIBERK
ADVENTNO SREČANJE
„S svojim življenjem prižigaj plamen ljubezni!"
Prireditelj:	Katoliška mladina
Pliberk-Žvabek-Suha Kraj: Farna mladina v Pliberku Čas: nedelja, 12. 12., ob 14.30 uri Sodelujejo: Moški zbor Suha (E. Logar); Otroški zbor Suha (P. Krop); Pevsko-instrumentalna skupina Žva-bek (R. Katz); Otroške skupine iz Žvabeka (Vida Krištof, H. Pistotnik); Otroške skupine iz Doba (P. Oman, M. Trampuš), iz Božjega Groba (M. Riedl), Libuč (G. Grilc, S. Mandl), Vogrč (K. Krajnz), Mladina iz Doba (K. Sumnitsch): „Božič 1982“, Ju-gendchor Bleiburg (E. Schvvanzer), Ansambel flavt (H. Logar in O. Wut-te), Skias Margit „Dona..." — solo, gitara
Razstava mladinskih knjig
ŠT. J ANŽ
Igra Alda Nikolaya STARA GARDA Prireditelj: SPD „Št. Janž"
Kraj: pri Tišlerju (Gabriel) v Št. Janžu
Čas: nedelja, 12. 12. 1982, ob 19.30 Gostuje: Oder 73 SPD „Edinost“ iz Pliberka
OBVESTILO
Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je slovenska planinska postojanka — „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči od decembra do konca aprila odprta samo ob nedeljah in praznikih, (v ostalih mesecih pa kot po navadi tudi ob sobotah).
Člani Slovenskega prosvetnega društva imajo seveda možnost tudi med tednom, ko ni dežuranja, obiskati oz. uporabljati kočo. Ključi se dobijo pri gospodarju koče Tončiju Korenu v Št. Jakobu v Rožu. (tel.: 04253/8119).
OBIRSKO
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Kraj: pri Sriencu na Obirskem Čas: sobota, 4. 12., ob 19. uri Obdarovanje otrok Nastopili bodo tudi domači vižarji: Berti, Šimej in Otmar.
ŠT. PRIMOŽ
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu
Čas: nedelja, 5. 12., ob 14.30 uri Na sporedu bosta prizorčka „BI-SERNA KANGLICA" in „ MIKLAVŽEVI ANGELČKI" ter obdarovanje otrok.
OBIRSKO
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: pri Kovaču na Obirskem
Čas: nedelja, 5. 12., ob 10. uri (po maši)
GLOBASNICA
MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 5. 12., ob 14.30 uri
SELE
MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 5. 12., ob 14. uri Na sporedu bodo: ples, petje, igra: „PARKELJEV KOŠ" in obdarovanje otrok.
Š KOCIJAN
Otroška mladina iz Škocijana vabi na
MIKLAVŽEVANJE
ki bo v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v farni cerkvi. Vsi prisrčno vabljeni!
pravkar v veljavo. Po leml» i$U i& treha m
J »* »rkrM	j” '“'•r * »V vROV
no
■ ■
I	1—r«	A.	JV j
|	TwwwllVy	Jv j
F *'irnr»it *v 'iftKVMU	W I
ko dodusti oo
P v©k za odreditve ki služilo do* J
Ji! Lilt.,1 no prireditve sii po do prijav
zamudti oz. rte do predložit
vstopnic, lahko računa po §12
omenjenega zakona s k: do	šilingov«
Vodstvo Kluba le oredlaoalo
>; ■ :
Tešinja pri
Št. Jakobu v Rožu
Tiho, skrito je živela Žofranova mati Terezija Serajnik, rojena Baumgartner iz znane Primkove družine v Gorinčičah. Rojena leta 1903, se je leta 1932 poročila z Andrejem Serajnikom, po 42 letih postala vdova in letos stopila v 80. leto življenja. Čutila je težo let in se pripravljala na smrt. Opravljala je dobra dela, bila dobrotnica farne cerkve in misijonov. Mnogo je molila in prosila, da bi ji Bog prihranil dolgo bolezen. Bila je uslišana: zadela jo je kap in četrti dan je obnemogla. V petek, 5. t. m. smo jo pokopali. Po pogrebni sv. maši smo jo položili v možev grob. Naj v miru počiva.
Kotmara vas
Na svoji tretji letošnji seji v ponedeljek, 29. novembra 1982, je kotmirški občinski odbor razpravljal mdr. o dodatnem rednem in izrednem proračunu. Zaradi del pri razširitvi vodovodnega omrežja (celotna investicija stane 12 milijonov šilingov) se je celotni proračunski okvir dvignil na 21.033.300.— šilingov. Kljub varčnemu gospodarjenju je bilo treba skleniti to povišanje tudi zaradi nepredvidenih investicij (npr. nakup vozila unimog in snežnega pluga).
Občinski odbor je nadalje odobril nastavitveni' načrt za leto 1983, vzel na znanje poročilo nadzornega odbora (denarni položaj občine je zelo napet) in sklenil božične doklade za občinske nastav-Ijence in posebno denarno priznanje dolgoletnemu občinskemu uradniku Valentinu Mossvvitzerju, ki bo odšel s koncem leta iz zdravstvenih razlogov v predčasni pokoj; z naslednjim letom se bo tudi povišal prispevek za odvoz smeti (19,50 šil. za vrečo).
SVEČE
MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: Farni dom (pri Miheju) v Svečah
Čas: sobota, 4. 12. 1982, ob 19. uri Pri tradicionalnem sveškem miklav-ževanju bo sv. Miklavž obdaroval otroke.
LOČE
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah
Kraj: pri Pušniku (VVrolich) v Ločah Čas: nedelja, 5. 12. 1982, ob 19. uri Miklavža, ki bo obdaril otroke, bodo pozdravili: tamburaški zbor Loče, otroški pevski zbor, šolarji z recitacijami.
BOROVLJE
Igra Alda Nikolaya STARA GARDA Prireditelj: SPD „Borovlje"
Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: nedelja, 12. 12. 1982, ob 14.30 Gostuje: Oder 73 SPD „Edinost“ iz Pliberka
Med razpravo o spremembi prostorskega načrta je odbornik EL Jože VVakounig načel tudi kočljivo vprašanje pločnika ob deželni cesti v Trabesinjah pa med Šentkan-dolfom in Kotmaro vasjo. Župan Josef Struger je odgovoril, da se bo občinska uprava potrudila, da se bo ta stvar kar se da zadovoljivo uredila. Kot zadnjo točko je občinski odbor odobril nakup ozvo-čevalne naprave za kotmirško osnovno šolo; dobavila jo bo fa. Kapsch (pribl. 37.000.— šil.).
V	začetku seje je odbornik Jože VVakounig v imenu EL načel naslednja vprašanja: Kako je bilo mogoče, da so 8. oktobra 1982 namestili na stari šoli ploščo, na kateri piše, da se je znani koroški jezikoslovec dr. Primus Lessiak rodil v stari šoli, čeprav to ni res. Kaj bo z regulacijo kotmirškega potoka. Kako je s prepovedjo parkiranja pred vojaškim spomenikom. Ob koncu je župan prebral tudi naslednja dva predloga EL: Občinske seje naj bodo bolj enakomerno razdeljene čez vse leto. Treba bo urediti odtok vode s prostora pred mrtvašnico.
V	zadnjem času je smrt nadvse kruto pobirala v kotmirški fari. V teku osmih dni so bili kar štirje pogrebi. O Feliksu Pavliču, Motajdlnu iz Kotmare vasi, in o Alfredu Robi-nigu iz Čahorč smo poročali že zadnjič.
V	soboto, 27. novembra 1982, so položili k večnemu počitku Osvalda Halleggerja, pd. Mikšeja z Vrdi. Bil je star 79 let. V nedeljo pa je bilo slovo od Matilde Goritschnig, pd. Žlajnarce iz Kotmare vasi. Umrla je v četrtek, 25. novembra. Bila je stara 49 let. Več let je hudo trpela. Maks Michor se ji je še posebno zahvalil za verno sodelovanje pri službah božjih.
Naj vsi rajni počivajo v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
ŽVAB EK
MIKLAVŽEVANJE IN ADVENTNO SREČANJE Prireditelj: KPD „Drava“ in Katoliška mladina Žvabek Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Čas: nedelja, 5. 12. 1982 po večerni sv. maši
Sodelujejo: otroška skupina Žvabek, pevsko-instrumentalna skupina Žvabek, šolarska mladina
ŽELEZNA KAPLA
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 5. decembra 1982, ob 15. uri
V spevoigri „Miklavž prihaja" bodo nastopili angelčki, parklji, Miklavž pa bo obdaroval otroke.
Vabljeni otroci, starši in vsi, ki se nimajo česa bati.
IZLET
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo
Zbirališče: nedelja, 5. decembra
Pečnica - Ledince
V nedeljo, 22. novembra je bilo prvo farno srečanje v lepi dvorani novega kulturnega doma v Ledin-cah. Bilo pa je tudi res prijetno popoldne in lepo število faranov je sledilo prijaznemu povabilu. Pa tudi pri kulturnem programu so sodelovali vsi sloji v fari. Mladna je pripravila igro „Trije nosovi", za pevske točke pa so poskrbeli otroci iz doma pohabljenih, cerkveni pevci, moški zbor in tamburaši društva Jepa-Baško jezero in mešani zbor ledinške Dorfgemein-schaft. Po prireditvi pa so še gospodinje iz fare postregle mladim in starim prav praznično s kavo in pecivom, ali pa tudi s kozarcem vina, kar je bilo seveda marsikateremu faranu bolj po volji in je sprožilo in pospešilo prijeten pomenek med sosedi.
Bilčovs
17. novembra je bila seja občinskega odbora. Uvodoma je župan Ogris prebral tri predloge Enotne liste in sicer uvedbo naziva častni občan zaslužnim občanom, namestitev tabel za plakatiranje ter naročilo županu, da zamenja piktograme v novi ljudski šoli z napisi. Vse predloge bo obravnavalo najprej občinsko predstojništvo.
Nadalje je občinski odbor soglasno odobril pogodbo s stanovanjsko zadrugo „Karntner Heim-statte" za gradnjo 12 stanovanj v neposredni bližini vasi Bilčovs. Občina bo dala na razpolago ustrezno zemljišče ter ima pravico, da po 80 letih odkupi stanovanjsko poslopje po razmeroma ugodni ceni. Najemnina pa bo znašala približno 25.-— za m2, tako da bo stanovanje s 80 m2 stalo ca. 2500.— mesečno. Z gradnjo pa bodo začeli verjetno še prihodnje leto.
Občinski odbor je obravnaval na tej seji tudi razne predloge za pre-namembo zemljišč in se v skoraj veh primerih pridružil mnenju deželne ustanove za planiranje in prostorsko urejevanje.
Žitara vas
SPD „Trta“ Žitara vas razpisuje v skladu z društvenimi pravili tečaje slovenskega jezika.
1.	Slovenski jezik za začetnike brez znanja dialekta.
2.	Slovenski jezik za začetnike z znanjem dialekta
3.	Slovenščina — dopisovanje, pravopis in slovnica.
Tečaj številka 1 se prične 16. decembra 1982 ob pol sedmih zvečer. Vsak tečaj traja 20 ur (desetkrat po dve uri). Podrobnejše informacije daje ravnatelj ljudske šole Žitara vas F. Kukoviča.
1982, ob 8. uri v planinski postojanki pri koči nad Arihovo pečjo na Bleščeči. Odvisno od vremena je v načrtu več možnosti, kam bi se lahko povzpeli (Jepa, Komnica, Grače-nica...)
BLATO
Klub KDZ na Blatu vabi na
MIKLAVŽEVANJE
ki bo v soboto, 4. 12. 1982, ob
19.30.	Sv. Miklavž bo prišel ob
21.30.
Vsak naj prinese s seboj majhno darilce. Klub bo malenkost dodal in tako bo potem sv. Miklavž razdeljeval darila. (Pridne bo pohvalil, hude pa pokaral.)
TINJE
Klub prijateljev lova vabi na
PREDSTAVO PESNIŠKE ZBIRKE NAŠEGA ČLANA — PESNIKA IN LOVCA TONETA HADERLAPA
ki bo v petek, 10. 12. 1982, ob 18. uri v Domu prosvete v Tinjah. SPORED:
— Trobentači iz Trga (Feldkirchen otvorijo predstavo z lovskimi signali.
Svojo 80-letnico je praznovala Barbara Spendier pd. Mišivčinja v Papračah pri Škofičah. Čestitamo!
60-letnico praznuje Gitti FleiB v Škofičah. Čestitamo!
Andrej Kelich, pd. Bošnjakov oče iz Sel je praznoval svoj 90. rojstni dan. Čestitamo!
Hilda Kvedrič iz Beljaka je praznovala svoj 85. rojstni dan. Čestitamo!
Andrej Kotnik, pd. Juričev oče, Dobje pri Bekštanju, je obhajal svojo 85-letnico. Čestitamo!
Katarini VVarmuth, Limarče pri Šmohorju, naše iskrene čestitke z 80. rojstni dan.
Elizabeta Čuden z Bistrice je obhajala svoj 72. rojstni dan. Čestitamo!
Mariji Roblek, pd. Grosovi mami iz Sel vse najboljše za 70. rojstni dan.
Svojo 70-letnico je obhajala tudi Urši Hribernik iz Sel. Čestitamo!
Katarini Pip z Zilske Bistrice vse najboljše za 60. rojstni dan.
Johana Ožgan, Dvorec pri Maloščah, je praznovala svoj 50. rojstni dan. Čestitamo!
Kebrovi mami in očetu iz Lepene naše iskrene čestitke za 30-obletnico poroke.
Herta in Hanzej Kropfitsch iz Velinje vasi sta obhajala 25-letnico poroke. Čestitamo!
★
Katarina Mandl je prejšnji teden praznovala svoj 50. rojstni dan. Zvesti bralki NT iskreno čestitamo!
Iščemo tehnično organiziranega predstavnika za okolico Južne Koroške.
Najmanj 25 let, znanje obeh deželnih jezikov, odslužen vojaški rok.
Interesenti naj se pismeno obrnejo na upravo Našega tednika pod šifro ..kmetijstvo".
Plača po dogovoru. Vstop takoj možen.
—	Moški pevski zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple zapoje dve pesmi.
—	Pozrav predsednika Kluba prijateljev lova — Mirka Kumra.
—	Miha Travnik, predsednik SPD „Zarja“ predstavi pesniško zbirko.
—	Beseda avtorja.
—	Pevci in trobentači zaključijo prireditev.
—	Družabni večer.
Tečaj za spretne roke:
STENSKE ZVEZDE
Čas: v soboto, 4. 12., od 9. do 17.00
Voditeljica: sr. Lucija Klemenjak
MEDITACIJA ZA SREDNJEŠOLCE
Čas: od sobote, 11. 12., 15. ure do nedelje, 12. 12., 17. ure Voditelj: mag. Stefan Kramer, mag. Paul Olip, mag. Franc Igerc, mag. Anton Boschitz.
DUHOVNE VAJE za starše duhovnikov, semeniščnikov, laiških teologov in veroučiteljev, slov. ■
„Viri duhovnega življenja"
Voditelj: žpk. Ivan Antolič
Ob 75-letnici PoBo
Praznik za vso občino
Že v zadnji številki Našega tednika smo poročali o 75-letnici Posojilnice Borovlje. Zadnji četrtek zvečer pa je bila slavnostna prireditev, na kateri je PoBo počastila zaslužne člane ter podarila svojim članom in prijateljem koncert ansambla Avsenik. Boroveljska mestna hiša je bila Polna do zadnjega kotička.
Slavnostne prireditve se je udeležila vrsta imenitnih gostov. Predsednik ravnatelj Erik Užnik, ki je v svojem govoru podal kratek zgodovinski oris Po Bo (o vsebini smo poročali že v zadnji številki NT), je mdr. lahko pozdravil: predsednika koroškega deželnega zbora Guttenbrun-nerja, župana in drž. posl. VVoschit-za, sodnika dr. Partla, žendarmarijo, carinike, župane Baurechta, Ogrisa ter Hribernika, predsednika osred-
njih organizacij dr. Grilca in dipl. inž. VVieserja, predsednika ZSZ župana Hanzija Ogrisa, predsednika NO ZSZ Antoniča, dr. Mirta Zvvittra, dipl. trg. A. Milloniga ter vse predsednike in odbornike sosednjih posojilnic. Župan VVoschitz je v svojem dvojezičnem govoru čestital PoBo v imenu občine Borovlje ter po-
udaril, da to ni samo slovesnost za PoBo, temveč za celo občino Borovlje." Slavnostni govor je imel dr. Zdravko Velik. Izvlečke tega govora objavljamo na str. 2. Kot rečeno, so zaslužni člani PoBo prejeli od rav. Erika Užnika in dr. Zdravka Velika priznanja in sicer: častni predsednik Ferdinand Turk, Janko Oitzl, Johan WeiB, Matevž Šlemic, inž. Danilo Kupper, Melhior Verdel in dr. Mirt Zvvitter. Priznanja je podelil tudi dr. Zvvitter (v imenu Zveze slovenskih zadrug), mdr. poslovodjema Floriju Dovjaku ter inž. Ludviku Dovjaku.
Slavnostno otvoritev je olepšal poleg ansambla Avsenik domači moški zbor, ki ga vodi Roman Ver-. del.
Predsednik PoBo rav. E. Užnik je podelil priznanje. Mdr. častnemu predsedniku N. Turku .. .
Svojevrstna prireditev v Pliberku
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost“ v Pliberku je eno prejšnjih sobot Priredilo v Schvvarzlovi dvorani v Pliberku kulturni večer. Poleg moškega zbora "Edinost", so nastopili še gostje — moški pevski zbor iz Radelj na Koroškem.
Kulturni večer pa ni bil zgolj name-nien petju. Zlasti je bila tokrat vabljena mladina, saj je predsednik nadzornega odbora ZSO, domačin Lipej Kolenik v svojem govoru predvsem pozdravil mladino, ki pa je je bilo tokrat malo. V svojem govoru je Lipej Kolenik med drugim dejal, da se mora mladina vpre-ol v delo za narod ter da ne sme nikdar kloniti.
Med posameznimi točkami je povezoval predsednik Edinosti Jožko Hudi, 1 ie hotel navzočim predstaviti vsa slovenska društva v občini. Mislimo, a dl bilo prav, če bi se povezovalec za ak° podajanje pripravil nekoliko bolje, sai ie, da navedemo le en primer, popolnoma „prezrl“ mlade slovenske Iju-i, ki se dnevno zbirajo na Blatu v klu-u KDZ, kjer imajo razna predavanja in ruge prireditve. Gospod Hudi je prav ako nezadovoljivo ocenil Katoliško mladino v občini, ki da „vzgaja mladi-a° k vernosti". Na vsak način drži tudi 8 u9°tovitev. Govornik pa tudi točno Ve’ da se v teh skupinah trudijo ljudje za nadaljnji obstoj slovenskega naro-a' — Z delom pričenjajo tedaj in tam, tar se krivo deblo še lahko postavi po-0nci in se preusmeri — pri otrocih. Ze/o pa je povezovalec „.povzdignil" M, „ki se vedno bolj uveljavlja", če Se društva oz. organizacije ocenjujejo, Potem bi moral oceniti govornik „slabo uh dobro" tudi ostale.
Zupan občine Pliberk, Franc MF p.Sah /e "Postavil" mestno občino merk. Poslušalci so lahko slišali: ko-' 0 km oeste je v občini, koliko prebi-a cev ima občina, nekaj o „jormaku“, 0 lko ie mandatarjev, celo koliko je nsžil v šolah občine!
Mislimo, da bi bilo prav omeniti vsaj v enem stavku, koliko je v občini Slo-encev, kakšni so problemi in zakaj so J.° lemi. To bi bilo za nekatere mla-mce z Madžarske, Italije, Jugoslavije lo,° b0li- zanimiv°- ln verjetno bi bito Ud' b01! zanimivo za domačine. Zale bil tudi prikaz občine sicer na zu-Po x°ber- Mjub temu pa je bil zelo vršen. Zupan je govoril v obeh dežel-
nih Jezikih.
II r9anizatorji tega večera bi si mora-„ a e stvari premisliti prej. Župan je lnPraV'1 t'st0’ kar je bilo njemu prav.
m napravil nič napačnega. Krivda je zm °r?anizatoriu’ ki se zopet enkrat ni tret!111 Za "malenkosti". Tak večer je b 8 Pripraviti resno in dobro. Sicer d . 0 °stale take prireditve to, kar je la neki Poslušalec: „Fajn su peli".
.. . ter nasledniku Turka Janku Oitzlu.
14. Koroški kulturni dnevi
Letošnji, 14. Koroški kulturni dnevi bodo od 27. do 29. decembra 1982 v Slomškovem domu celovške Mohorjeve družbe. Na sporedu so mdr. predavanja predsednikov obeh slovenskih organizacij o položaju koroških Slovencev ter predavanji o gorskih kmetih oz. o razvoju kmetijstva na Koroškem po letu 1945. Celoten program 14. KKD bomo objavili v naslednjih številkah NT.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu, SRD „Danica“ v Št. Vidu in SRD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
vabijo na	,
mladinsko gledališko predstavo	t»
(Milan Dekleva)
v torek, 7. .decembra 1982, ob 15.30 url, v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
v sredo, 8. decembra 1982, ob 14.30 url, v kulturnem domu Danica v Št. Primožu
Gostuje Slovensko ljudsko gledališče lz Celja, Vabljeni otroci, mladinci, seveda pa tudi starejši
Literarni večer

»Kopljem studenec, da se do svojih izvirov dokopljem" —- piše Tone Kuntner v svoji zbirki »Slovenske Gorice".
Pavček, u istim imenom, pa pravi v zbirki »Zapisi" o sebi tole:
»Na rob dni in njihove stiske, naravnan nase in vase ujet, pišem obrobne zapiske ob begu ljudi in let."
Narahlo smo začeli kopati tudi mi, medtem ko smo vsrkavali svežo vodo iz vrstic, ki sta jih nam brala pesnika.
Sobota svečer v Št. Jakobu.
Oba Toneta v svojih pesmih opisujeta človeka, ki si je pustil iztrgati svoje korenine, pozabil je na svojo dediščino, ker se ne čuti več povezanega s tistimi ideali in s tistimi življenjskimi držami, kot so jih imeli njegovi, z zemljo povezani predniki. Tako izrut, z nagnitimi koreninami, nima dosti moči za odpor proti vetrovom; zgubi sleherno sliko človeškega bitja — ne zna biti preprost, prost in odkrit, trden a vendar čuteč in odprt.
Večer v društveni sobi nad Posojilnico, se je razvil v prijetno, tiho, a vendar zrahljano prireditev, za kar je predvsem
poskrbel Tone Pavček s svojo dolenjsko preprostostjo in zgovornostjo. Bral oz. recitiral je zelo različne pesmi — resne in igrive, otroške, katerih ljubkost nas je posebno razveselila.
S klasičnimi melodijami in narodnimi vižami, sta večer okrasili sestri Marja in Lucija Feinig.
Rahlost, zlomljivost in globokost je bilo še veliko bolj čutiti, ko je Tone Kuntner svoje pesmi na prav tak način tudi bral. Čutiti je bilo, da ne bere teh pesmi igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, temveč pesnik, zaverovan v tisto zemljo, ki jo je še njegov oče obdeloval, njemu pa daje le še snov za pisanje.
Pesmi so bile torej za vsakega razumljive in izpovedne; vzdušje je bilo tako prijetno, da so se petju domačih pevcev pridružili tudi drugi poslušalci. Prvi poizkus takega večera v Št. Jakobu je uspel, čeprav stoli niso bili zasedeni. V zadnem času ostajajo stoli na prireditvah večkrat prazni, zdi se, da ljudje ne znajo več ceniti dela in truda društvenikov, ki zanje pripravljajo kulturne večere. Kljub temu pa ta večer ni bil zadnji. Take poti je nujno treba nadaljevati.
ROMA
Vprašali smo Micko Demšar in Nužeja Tolmajerja, kako jima ugaja „Magnetni deček". Micka in Nužej sta si zadnji četrtek ogledala v Celju to mladinsko igro celjskega Slovenskega ljudskega gledališča.
NT: Kako je bito v Celju?
Micka Demšar:	Predstava
celjskega Slovenskega ljudskega gledališča mi je bila zelo všeč, scena, mimika, tehnični efekti ter razne domislice, ki jih je režiserka Helena Zajc vpletla v to igro — vsega tega ne moreš opisati, to moraš sam videti. Zlasti pa so me očarali igralci celjskega gledališča. Zelo me veseli, da nam je uspelo pridobiti celjsko gledališče za naše prireditve ob letošnjem 8. decembru: prepričana sem, da bodo naši društveni igralci spoznali marsikaj novega in gotovo bodo kaj pridobili za svoje delo na domačih odrih.
Nužej Tolmajer:	Slovensko
ljudsko gledališče Celje je letos že tretjič v naših gosteh. Bralci se bodo gotovo še spominjali Župančičeve »Veronike Deseni-ške“ ter »Umora v katedrali": tudi ti dve igri je predstavilo celjsko gledališče.
Naš tednik: Zakaj je KKZ letos povabila Celjane z „ Magnetnim dečkom"?
Nužej Tolmajer: KKZ posveča veliko skrb otrokom oz. mladini bodo organizirali prevozna sredstva.
Micka Demšar: Če smem še na kratko obrazložiti vsebino
različne starosti. Mdr. želimo približati našo mladino odrskemu jeziku poklicnih igralcev. Za to pa je mladinska igra »Magnetni deček" zelo primerna, prav tako tudi poklicno Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Prepričan sem, da bodo nastopi Celjanov v Št. Primožu in Št. Jakobu nagovorili vsakogar. Povezali smo se tudi z voditelji mladinskih in otroških skupin, ki igre: Junak igre je Netek, ki se počuti zelo osamljenega in zapostavljenega, neprivlačnega. Nihče ga ne mara — vsaj tako misli, nihče se ne mara z njim igrati — vsaj tako misli, doma in v šoli ga kar naprej karajo — to pa je res. In tako se iz tega upravičenega občutka osamljenosti zateče k sejmarskemu čarodeju Albertu, ki naj bi ga odrešil vseh tegob. Albert Net-ka namagneti v Magnetka. Stvari se takoj obrnejo na glavo in še zapletejo. Magnetek privlači prav vse, kar leze in gre mimo njega: bahavega ptiča pava, tatiča, policaja pa še samo tovarišico in nazadnje še arhivskega straha. Vsa ta nenavadna druščina, prilepljena na Magnetka, sreča na koncu deklico Ljubico, ki pa se za čuda ne prilepi. Magnetek je ne zna in ne more pritegniti. Vrne se k Albertu, ki izumi zanj sanjsko rožo, in šele z njo najde pot do Ljubice.
Naš tednik: Hvala za ta kratek pogovor in prepričani smo, da si bodo vsi, ne samo mladi ljudje, ogledali „Magnetnega dečka". Celjani se okrito veselijo Vašega obiska!
DOMAČIN
6/branje	Tl,"	2. decembra 1982 nas tednik,	—
n	1	 			:	. 		-=S
Petek, 3. decembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba. — Spominjamo se.
Sobota, 4. decembra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 5. decembra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 6-decembra
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo (F. Buchvvald:
Opravila, šege in običaji v decembru nekoč in danes).
16.00—16.15 R. Vouk: Pregovori in reki (slov. šolska oddaja za šolarje od 4.-8. šolske stopnje).
Torek, 7. decembra:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mlada grla — Otroci, poslušajte.
Sreda, 8. decembra:
07.05—07.35 Praznična oddaja (V. Zaletel: „Vitez Brezmadežne").
Četrtek, 9. decembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
»Utopija«, »Latinščina«, ... zvoki Jadaganov
Koroški pop — ansambel JA-DAGANI s svojim ustvarjanjem ne preneha. Znani zvoki „Latinščine" in „Utopije“, katerim ste lahko že neštetokrat na sprejemnikih prisluhnili, so tudi že zadoneli v ušesih nemškogovo-reče mladine. Tako ni čuda, da so Jadagani vzbudili pozornost pri ustvarjalcih koroškega radia. Po uspešnih posnetkih so se, kar je enkratno v zgodovini koroških Slovencev, oktobra 1982 predstavili v koroškem regionalnem programu v oddaji „Ju-gendtreff". Morda je bila s tem zgrajena odskočna deska za še večjo publiciteto Jadaganov.
Misel, da bi ustanovili ansambel pod sedanjim imenom Jadagani, se nam je porodila v Marijanišču v Celovcu. Kljub začetnim, in moram reči še obstoječim težavam glede naprav in instrumentov, smo nastopili kadar in kjer nam je bilo možno. Po drugem letu našega obstoja in delovanja lahko pišemo o docela zadovoljivem razvoju našega ansambla. Višek našega ustvarjanja smo pa nedvomno do-
segli z oddajo „Jugendtreff“, v tej oddaji smo imeli možnost, predstaviti našo glasbo širši publiki ter preko meja Koroške.
Porodila se nam je misel, da bi lahko z Vašo pomočjo zaigrali v oddaji, ob sobotah zvečer „Tanzmusik auf Bestellung". Zato prosimo Vas drage dijake Slovenske gimnazije in vse s podeželja ter vse, ki berete ta članek, da bi vsak teden kupil poštno karto (3.— šil.) ter napi šali željo pesmi: če le gre, zaže lite pesem Jadaganov „Utopi ja“. S tem Vašim prispevkom bi bilo možno, da večkrat prisluhnete slovenski pesmi v „Tanzmusik auf Bestellung".
Naslov:
ORF-Studio Karnten „Tanzmusik auf Bestellung" Sponheimerstr. 13 9020 Celovec/Klagenfurt
Člani ansambla „Jadagani“: Janez Gregorič, Janez Kassl, Daniel Bogataj, Gabriel Lipuš in Niko Kupper
„ Glas manjšin" na 1. programu RTV Ljubljani
Redna oddaja o življenju zamejskih Slovencev
Vsak torek se javi na 1. radijskem programu RTV Ljubljana od 6. do 7. ure »glas manjšin«. Oddajo, ki so jo začeli pred tremi leti, skupno pripravijo v Murski Soboti, Mariboru, Kopru in Novi Gorici, v njej pa steče beseda o slovenski narodni skupnosti v Raliji, na Madžarskem in na Koroškem. Pred kratkim seje v Mariboru sestala uredniška ekipa oddaje, Naš tednik pa je izrabil priložnost, da se pogovori z nekaterimi uredniki te oddaje, ki predvsem poroča o dogodkih »na terenu«.
Lojze Kos: „ A/e forumska poročanja — ampak spremljanje življenja na terenu. “
O „filozofiji“ redne oddaje smo spregovorili s pobudnikom »Sotočja" Lojzetom Kosom, ki je sedaj dopisnik RTV v Celovcu: »Oddaja je nastala iz ugotovitve, da se je o življenju in delu Slovencev poročalo preveč enostransko, lahko bi rekli ,forum-sko‘. Poslušalci so počasi dobivali občutek, da npr. koroški Slovenci iz dneva v dan samo protestirajo, hodijo na shode in zborovanja, vodijo dialog z zvezno in deželno vlado ...“
O čem naj torej poroča oddaja, ki sprejema dogodke na Madžarskem, v Italiji in Avstriji? „V Sotočju smo se odločili, da damo prednost kmetu, delavcu, mladini, da pred mikrofon povabimo starejše ljudi, da zbiramo spomine, da obujamo vse tisto, kar počasi zaradi asimilacije in drugih vzrokov tone v pozabo," pravi Kos, ki tudi razmišlja o nalogah novinarja v zamejstvu: »Mislim, da je osnovna naloga nas novinarjev v zamejstvu, da poleg spremljanja aktualnih dogodkov predvsem odgovorno in resno sodelujemo z najširšimi sloji prebivalstva na terenu." Na tej osnovi bo 1. januarja prihodnjega leta štartala na Ijub-
Uredniški odbor „Sotočja“ sega od Murske Sobote do Celovca.
Ijanski televiziji tudi mesečna polurna televizijska oddaja, o njej pa bomo spregovorili še kaj drugič. Naj le omenimo, da bo prihodnja oddaja Sotočja namenjena življenju in delu koroških Slovencev v škocijanski občini.
Iz Murske Sobote se javlja Jože Graj. Pravijo, da je osebno spoznal kakih 200 družin, v katerih še govorijo na Madžarskem slovensko. Prav dobro po-
zna tudi težave porabskih Slovencev, kot jih imenujemo. »Načelo je, da so porabski Slovenci zastopani v vsaki oddaji, čeprav je težko pripraviti daljše prispevke z živo besedo, saj ie med njimi le peščica, ki tekoče govori knjižni jezik," pravi Graj-Slovenci živijo v devetih vaseh, trdnjava slovenstva je Gornji Senik, kjer obstaja 44 let pevski zbor, delujejo pa še trije popularni narodnozabavni ansambli-
—
4.
Žgurja je stisnilo v grlu. Prestopil se je, kakor da bi iskal steno in se hotel nanjo nasloniti, kmalu pa se je zbral in z narejenim mirom dejal: »Človek božji, smrti si kriv. Zaradi tvojega obvestila je padlo toliko in toliko ljudi, Italijanov in Slovencev, mladih in zdravih ljudi."
»Take obtožbe ne morem sprejeti, “ je naglo odgovoril Tone.
»Zakaj ne?“
»Ker ljudje niso padli po moji krivdi. Jaz sem kvečjemu povod, ne pa vzrok. Dobro veš, da so Italijani na premeten način napadli, da si nas nasilno osvajajo, da načrtno prodirajo v naše vasi in da se vtihotapljajo v naše ljudi. Prisiljeni smo, da se pred takšnim sovražnikom na vse načine branimo. Storil sem le svojo bojevniško dolžnost."
Žgur se je prestopil in lokavo dejal: »Zelo dobro!" V hipu ga je zapustila
togost. »Govoriš kot vojak. To mi ugaja. Borec je že sam po sebi izpostavljen smrtni nevarnosti, zato pač tudi računa z njo. Tako delaš tudi ti." Pomolčal je za hip: »Tega nisem pričakoval od tebe. Takšno stališče te mi približuje."
Tone je trznil z očmi in se presenečen zagledal v črno postavo: »Kaj hočeš reči? Odgovornost si hočeš olajšati?"
»Tudi jaz sem vojak."
»Ne preklinjaj! Ti ne moreš biti vojak, ti ne smeš biti vojak! Najmanj pa na sovražni strani!" Glas se mu je tresel od razburjenja.
Kaplan pa je odgovoril preračunano mirno: »Preveč preprosto gledaš, danes se je življenje mnogo bolj zapletlo. Meje tečejo vedno bolj nejasno, razlike so se spremenile, vrednosti so se zamenjale. Tvoj sovražnik ni moj sovražnik in moji prijatelji niso tvoji. Celo v sebi smo razdeljeni. Bojujemo se drug zoper drugega."
Tone je zakričal: »Govorim o nespremenljivi človekovi dolžnosti!"
»Ti si ugotovil svoje dolžnosti in jaz svoje. Nihče nama ne more biti za razsodnika. “
Tone je znova sedel na mrtvaška nosila in se naslonil na svoja kolena. Nekaj časa je molčal, potem pa dvignil glavo in rekel: »Nihče? Jasno in ostro govoriš. Kri iste krvi sva, isti kruh sva jedla, iz iste revščine sva se skušala izkopati, isti jezik govoriva, iz iste zemlje in zgodovine živiva, pravico in svobodo hočeva svojemu narodu, celo v istega Boga verujeva, in zdaj si stojiva nasproti kot popolnoma različna človeka še več, kot sovražnika."
Žgur je še vedno premišljeno in določno izgovarjal besede: »Ostani vojak, ki izpolnjuje svoje dolžnosti in ne vprašuje brez potrebe. Tak vojak je srečen, kadar se žrtvuje. Ne bi ti rad skalil plemenitega občutka."
Ujetnik je prebledel, mišice na obrazu so mu zatrepetale, dvignil je roke in hripavo kriknil: »Norčuješ se!"
Kaplan je stopil korak naprej, dvignil desnico,- kakor da bi hotel z njo le nakazati iskrenost, ter dejal s spremenjenim glasom: »Bog mi je priča, da se ne norčujem. Kot človek si mi tuj, kot žrtev si mi blizu."
Nastala je tišina, gledala sta se iz oči v oči, minili so trenutki, nato je Tone rekel s tihim in nizkim glasom: »Zdaj šele vem, kaj se dogaja . . . “
Črna postava je rekla pretresljivo: »Verjemi mi, tvojo žrtev spoštujem bolj, kakor si misliš ..."
»Molči, nočem biti le žrtev, tudi v poslednji uri hočem ostati človek," je ostro odgovoril obsojenec.
Duhovnik je prizadevno vztrajal v svoji prepričevalni drži: »Nič ti ne pomaga, ti si žrtev, potrebna in dobro izbrana žrtev. Slovesna, obredna žrtev zgodovine. Bolje ti bo, če se boš tega zavedel."
Mladi fant se je vznemiril, stopil za korak predenj in ga vprašal z glasom, ki ga ni mogel več zadrževati: »Kdo si pravzaprav? Kaj hočeš od mene? Kdo govori iz tebe?"
Duhovnik je nadaljeval skrivnostno: »Na stotisoče in milijone ljudi končuje svoje življenje brez zavestnega napo-na in smisla, nešteti umirajo od bolezni in starosti, od nevednosti in dolgega časa, od strahu in revščine, od živalskega življenja. Večina ljudi pride na svet in odide z njega brez veličine in smisla. Vidiš, s teboj je drugače. Tvoja smrt je povišana, obdana je s smislom in slavo. “
Tone je začel močneje dihati, besede so ga napolnjevale s čudnim strahom in s sveto jezo hkrati: »Ti se ne norčuješ, ti me varaš! Ne ponarejaj smisla moje smrti!"
Bledi duhovnik se je prestopil in vzel oba konca štole v svoje roke: »Pravim ti, da si ena izmed žrtev, ki jih človeštvo skupno daruje, da se reši in odreši."
»Skupno?" je vprašal Tone hlastno.
»Morda si želim tvojo smrt prav tako kakor tvoji prijatelji. In obratno, tvoji prijatelji te darujejo in žrtvujejo prav tako kakor jaz. Med njimi in nami ni razlike." Duhovniku je glas prvič zadrhtel.
Tone je najprej požrl slino, nato pa hripavo in zateglo vprašal: »Kako?"
Zgur se je zbal in z ledenim mirom nadaljeval:	»Tvojo smrt opravičuje
strah pred nesrečo, ki človeštvu grozi do konca dni. S takimi žrtvami se človeštvo odkuplja ..."
Obsojenec je v hipni grozi, ki se mu je nenadno približala, pogledal skozi edino okno. Tisti hip je temno nebo presekala migetajoča bliskavica. Tema, ki se je zatem še huje zgrnila nad njiju, je hotela zadušiti tudi P®' trolejko.	v
Kriknil je pridušeno: »Pojdi proč ou mene, skušnjavec!"
Nenaden blisk je razparal nebo, čez hip mu je sledila bobneča grmljavica ter se votlo valila nad njima, da j® stresla staro mrtvašnico. Tone je za-čutil nenadno spremembo na sebi. postal je slep in gluh, spreletela ga J® močna zona, da je začutil kislino po® jezikom. Vedel je, da začenja v po5' lednjih trenutkih naglo živeti. Telo s® mu je začelo čudno presnavljati, n]®' gove celice so zaživele z noro močjo, možgani so mu skušali tuje spremeni' ti misli. Postajal je poln napetih sik duh se je razširil v brezbrežnost. v hipu je doživel, da nobena točka živ'
naš tednik
Vesna Čehovin: „Želim si skupno kaseto Primorska-Koroška-Porabje. “
Edi Pukšič: „ Proizvajalci kaset se Premalo poslužujejo naših oddaj."
»Na žalost pa govorijo tudi ved-no manj v narečju", obžaluje ®raJ> „večina staršev pač otrok ne uči materinščine, ker to Prepuščajo šoli. Izjeme so red-*e-“ Kljub temu Graju uspe, da Po načelu oddaje vedno tudi Preskrbi zanimiv prispevek iz Madžarske.
Dolgoletne izkušnje ima ured-[|'ca iz Kopra Vesna Čehovin. Poznajo jo tudi naši bralci, saj !e sodelovala tudi pri jubilejni številki Našega tednika, ko je Preskrbela zanimive zapise iz obalnih občin.
Ni je vasi, ki je ne bi poznala v videmski pokrajini. V Beneči-J°> Rezijo in Kanalsko dolino redno zahaja od marca 1976. fea_____	__________
„Na mojih prvih poteh v videmsko pokrajino, tja sem zahajala brez zemljevida in poznala samo slovenske nazive krajev, sem velikokrat spraševala po poteh. Presenetilo me je, kako so mi vedno odgovarjali v slovenščini. Kljub stoletni denacionalizaciji sem naletela na strnjene slovenske vasi in naselja," se Čehovinova spominja začetkov njenega dela v najbolj zapostavljenih krajih, kjer prebivajo v Italiji Slovenci.
Kot sad njenega dela je tudi nastala kaseta v dveh delih „Benečija včeraj, danes, jutri", ki je bila v najkrajšem času razprodana. Zanimive zapise z Benečije hranijo danes tudi na glasbeno-narodnopisnem inštitutu v Ljubljani. Kot vsi, ki delajo pri tej oddaji, je tudi Čehovinova navdušena ..simpatizerka" manjšincev: „Prevzelo me je, da to kar so mi Slovenci povedali, nihče ni prikazoval kot folkloristično posebnost, ampak kot del njihovega vsakdanjega življenja. Prevzela pa je tudi volja teh ljudi do ohranitve slovenske besede, njihova ljubezen do domače zemlje in njihova samozavest, ki želi spremembe sedanjega položaja."
Koordinator oddaj je Edvard Pukšič iz Maribora. Kot je povedal, želijo v sedanji strukturi izboljšati glasbeni program, tu pa naletijo na največje težave: „Radi bi izgradili glasbeni program, na žalost pa ne dobivamo kaset in plošč, ki sedaj izhajajo na Koroškem. Izjeme so tiste produkcije, ki jih dobivamo po osebnih vezah" — namig torej K KZ in Dravi, da se bolj poslužuje oddaje za populariziranje svojih produkcij. Kot je čuti, odmevnost oddaj ne gre podcenjevati, to potrjuje tudi Toni Gomi-šček, ki se javlja iz Nove Gorice: „V Italiji pokrivamo z našimi oddajami Goriško od Doberdoba do Gorice Krmina, v centralni Sloveniji pa me večkrat ogovorijo prav zato, ker me poznajo iz Sotočja."
Na Koroškem pa sprejemamo oddaje povsod, kamor segajo oddajniki, teh pa je na žalost še premalo.
Borut Sommeregger
ienia ni bila več varna in da so se mu nasprotja začela tesno prepletati. Zno-va se je zabliskalo in silovito zagrme-°> strela je udarila v bližini.
Roke je sunkovito stegnil v temo in zakričal: „Kje si?"
Medel glas mu je odgovoril iz teme: »lukaj ..." Bii0 ga je slišati iz glu-ne daljave.
Obsojenec je kričal sredi novega grmenja: ^,Ti si iz starega zakona, ler sta živela sila in sovraštvo, jaz ,em iz novega, kjer naj vladata ljubezen in svoboda ..."
Skozi edino okno je presunljivo zapisalo po zelenju in vlagi. Bile so Poslednje minute pred dežjem, ki je ezak visel v oblakih. Tone je naen-fat obstal. Nosnice so se mu razširi-■ prijelo ga je, rad bi se čimprej re-. nazai v prvine. Tisti hip pa ga je rosei vzgib tesnobnega duha, spom-se je stavka iz knjige, ki si jo je ekoc dajal pod nočno vzglavje: Strah omotica pred svobodo . . .
Kaplan je prav tako dvignil glas in y voni v temo: „Strah božji je temelj 'Jenia' strahovanje je edina pot do reda v človeški družbi ..." vnH°netu se ie naenkrat zazdelo, da Ql slepca po nevarni poti. Oprijel se stene in se mu približal. Zunaj se usul gost in močan dež, spustil se m na[avn°st na zemljo in širil oma-h n sum- hladna vlaga je začela pri-jati v valovih skozi okno. Spregovo-" skoraj šepetaje:
»Pazi! Tvoj strah pred Bogom je
strah pred človekom, strah pred samim seboj! Slabič si, zbežal si pred svojo svobodo! Ljubezen te je zmuči-la, pa si se vrgel sili v naročje!"
Tedaj je tudi kaplan spregovoril tiho, skoraj žalostno: „Nikoli ne boš mogel razumeti nesreče tistih, ki jim je zemeljsko bivanje le slutnja in prispodoba. Kadar veruješ in premalo upaš, postaneš zlahka neusmiljen nad končnostjo. Nikoli ne boš razumel, zakaj me slabost današnjega sveta sili h krutosti. Marsikaj moram uničiti, da. se obdržim."
Pomislil je in dodal: Judi tebe."
Obsojenec je sklonil glavo nad sklenjeni roki, ki si je z njima podprl brado, in dejal prizanesljivo: „Mnogo si mi priznal ..."
„Ne morem drugače. Človek je slab in nanj ni mogoče zidati." Čez hip je dodal: „Doživel sem, da je sila božanskega izvora in da je posebna oblika vere. Tako strašno verujem, da ne potrebujem ljubezni. “
Zopet je nastala tišina enakomernega dežja; v njej je bilo slišati dihanje dveh izmučenih bitij. Toneta je streslo. Pomislil je: fanatiki so neranljivi, sanjačev ni mogoče ubiti. Tedaj ga je obšla vznemirljiva misel na neznano enotnost. Prvikrat je nocoj začutil, da je v človeku neznanska sla po vesoljnem počelu. Umiril se je in slišal, kako se mu nočna daljava gromko bliža s hitrostjo, ki presega pošastne brzi-ne nebesnih teles.
(Dalje prihodnjič)
AVSTRIJA
PETEK, 3. decembra 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Ruščina — 10.00 Šolska TV —
10.30	Oče je slovit — 11.30 Avstrija II — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Halo Spencer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan op-tikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kotan — 21.20 Med deskami in di-lami — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 4. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Koga pa to potem zanima? —
11.10	Čas znanja — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.20 Zadnja ljubezen — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Športni abc —
17.30	Fliper — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 Šport — 22.25 Pesem časa —
23.10	Poročila.
NEDELJA, S.decembra: 10.30 Naša šola —- 11.00 Ura tiska — 11.55 Smuk moških — 15.20 Stan & Oliver — 16.30 Ena, dva ali tri — 17.15 Muminsovi — 1Z.45 Klub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 Pogovor v adventu —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Črni bumerang — 21.45 Šalom — 21.50 O čaru plesa — 22.55 Šport —'23.10 Poročila
PONEDELJEK, 6. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Prosim, za mizo — 10.00 Šolska TV — 10.30 Stan & Oliver — 11.40 Dogodki v živalskem vrtu —
12.00	iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bil je nekoč .. . človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 To je ostalo od orla — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Poročila.
TOREK, 7. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV —
10.30	Raji živali — 10.55 Smuk (ženski) — 12.15 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila,— 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Črni bumerang — 21.45 Prisma —
22.30	Šport — 22.55 Poročila.
SREDA, 8. decembra: 10.30 Ti bodi moja srečna zvezda — 13.25 Veleslalom (ženske) — 14.45 Ogabna krotitev — 16.40 Mali lord — 18.00 Teleski — 18.30 Paul Čelan —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Peter Alexan-der — 21.45 Slike v ogledalu —
22.00	Med dnevom in nočjo —
22.10	Vesper — 23.30 Poročila.
ČETRTEK, 9. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV
—	10.30 Nepal — 10.55 Smuk moških — 12.15 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Madita — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Z obema nogama trdo v oblakih — 21.15 O čaru plesa — 22.20 Šport —
23.10	Poročila.
PETEK, 3. decembra: 17.30 Naša šola — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v sliki — 20.15 „Prerezi" — 21.00 Raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Kavbojka.
SOBOTA, 4. decembra: 16.35 Kdo me hoče? — 16.50 Ljuba družina — 17.35 Prepoznate melodijo? — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Tartuff — 21.45 O življenju — 22.05 Vprašanja kristjana
—	22.10 Umor tenak mož — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 5. decembra: 16.30 Petje v adventu — 17.00 Julio Igle-sias — 17.45 O igranju s puško — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Sara T. — 21.50 Uporniki Liang Shan Po — 22.35 Kdo naj vse to plača? — 23.00 Sto mojstrskih del — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 6. decembra:
18.00	Perspektive — 18.30 Križarjenje svetovnega popotnika —
19.00	Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Muppet show — 21.05 Nevidne stranke — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Edith Stein.
TOREK, 7. decembra: 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Orientacija —
18.30	Križarjenje svetovnega popotnika — 19.00 Kam s strahom? —
19.15	Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Muppet show
—	21.03 Svojčas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dallas — 23.05 Tako je umrla Rjabušinska —
23.30	Sto mojstrskih del — 23.40 Poročila.
SREDA, 8. decembra: 16.20 Koncert v Vatikanu — 18.00 Skrivnostni tujec — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nevesta očeta — 20.15 Šport —
22.00	Stric George in njegovi morilci — 23.20 Sto mojstrskih del — 23.30 Poročila.
ČETRTEK, 9. decembra: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV —
18.00	Na poti po Avstriji — 18.30 Križarjenje svetovnega popotnika
—	19.00 Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali, dali — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
1
LJUBLJANA
PETEK, 3. decembra: 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Dvojčka — 17.55 Domači ansambli — 18.25 Obzornik —
18.40	Spoznavanje naše ■ naravne dediščine — 18.50 Za zdravo življenje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Nove Tigrove brigade — 21.00 Modni utrinki — 21.05 Zrcalo tedna —
21.25	Nočni kino: Noč na obali — 22.45 Poročila.
SOBOTA, 4. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Mladi virtuozi — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Pedenj-žep — 8.55 Samo Katka — 9.25 Dvojčka — 9.55 Pustolovščina —
10.25	Pozdravljena, Makedonija —
10.40	Beg — 11.10 Barvni svet Nikolaja Omerse — 11.45 Poročila — 12.55 Nogomet Osijek : CZ — 16.05 Poročila — 16.10 Rokomet Med-veščak : CZ — 17.30 Kolargol in čudežni kovček — 18.45 Naš kraj —
19.00	Zlata ptica — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Nočni ubijalec — 21.40 Glasba mojega življenja — 22.25 Poročila.
NEDELJA, 5. decembra: 9.25 Poročila — 9.30 Živ, žav — 10.20 Skag
—	11.10 TV kažipot — 11.30 Domači ansambli — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.20 Visok pritisk — 15.20 Poročila —
15.25	Vozovnica v eno smer — 16.10 Dekliški most — 17.40 Športna poročila — 17.55 625 — 18.25 Opera narave — 18.50 Ne prezrite
—	19.05 Risanka — 19.30 TVD —
20.00	Kože — 21.25 Športni pregled
—	21.55 Poročila.
PONEDELJEK, 6. decembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Povezave — 17.50 Tretje obdobje — 18.25 Obzornik — 18.45 Pop godba —- 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Jerca —' 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 V znamenju.
TOREK, 7. decembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.15 Šolska TV —- 16.30 Svetovni pokal v smučanju, ženske — 17.15 Poročila
—	17.20 Mišje prigode — 17.30 Praznični dnevi slovenske folklore
—	17.55 Pisani svet — 18.25 Podravski obzornik —- 18.40 Mostovi-Hidak — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Zavozlane finance — 20.40 Modni utrinki
—	20.45 Berlin-Alexanderplatz — 21.45 V znamenju.
SREDA, 8. decembra: 10.25 Veleslalom za ženske, 1. tek — 13.25 Veleslalom za ženske, 2.tek —
16.20	Poročila — 16.25 Ciciban, dober dan — 16.45 Samo Katka —-
17.20	Veleslalom za ženske — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Naša pesem — Srebrni Primorski — 19.05 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Trije bratje — 21.50 V znamenju.
ČETRTEK, 9. decembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 14.45 Šolska TV — 16.10 Poročila — 16.15 ZBIS: Modri zajec — 16.35 Zapisi za mlade — 17.10 Smuk za moške — 17.55 Mozaik kratkega filma — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Kozmos — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Odsevi vzhajajočega sonca — 21.45 V znamenju.
PETEK, 3. decembra: 17.25 TVD
—	17.45 Plavica — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Povečava — 20.45 Zagrebška panorama
—	21.00 Izbrani trenutek — 21.10 Nočni kino: Luther.
SOBOTA, 4. decembra: 16.00 Pusti me pri miru — 17.00 Dediščina za prihodnost — 17.55 Naša leta —
19.00	Narodna glasba — 19.30 TVD
—	20.00 Glasbeni oder — 20.30 Pisatelji revolucionarji — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota — 22.00 Iz klasičnega vrta.
NEDELJA, 5. decembra: 8.45 Test
—	9.00 Oddaje za JLA — 15.10 Test
—	15.25 Odbojka: Mladost: Loimu 79 —- 16.25 Rokomet: Steaua : Me-taloplastika — 17.40 Gimnastika za pokal mest — 18.10 Isaak Štern igra Pendereckega — 19.30 TVD —
20.00	Življenje na zemlji — 20.55 Poročila — 21.05 Lov za zakladom.
PONEDELJEK, 6. decembra:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno — 18.00 Narodne pravljice — 18.15 Govorica dotika — 18.45 Sedem stopnic do glasbe — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Pojem pesnike.
TOREK, 7. decembra: 17.10 Test
—	17.25 TVD — 17.45 Informativni mesečnik — 18.15 Branje — 18.45 Na obisku — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Spomeniki revolucije.
SREDA, 8. decembra: 17.10 Test
—	17.25 TVD — 17.45 Radost Evrope — 18.15 Obramba in samozaščita — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda
—	21.45 TVD.
ČETRTEK, 9. decembra: 17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Za mano, dečki — 18.15 Znanost — 18.45 Humor Vojvodine — 19.30 TVD — 20.00 Gibljive slike — 20.45 Poročila — 20.55 Jutri.
i n
naš tedniki
Trener Franci VViegele
Geslo srečanje mladine iz Roža in Žile se je glasilo ..srečanje". Svoj višek je dosegla razlaga o pomenu besede „srečanja“ in kako si je prireditelj srečanje pravzaprav predstavljal, ko je majhna deklica izjavila svoj „da“ k izrečenemu. Bilo je to veselo razpoloženje, spoznavanje nepoznanih, petje, premišljevanje, zabava, pogovarjanje v skupinah, spoznavanje Loške okolice v skiop-tičnih slikah . ..	V poteku tega poldneva se je vsakemu stavilo vprašanje, kako naj se poderejo ograje in kako se naj odprejo meje do sočloveka. Zdi se mi, da je vsakdo, ki je bil na tem srečanju, odnesel vsaj eno misel, ki ga bo bogatila in katera mu bo dala še dolgo misliti na to srečanje. Nekaj misli tega srečanja, ki jih je izrazila mladina bi tu rad kratko omenil. „Ne zahtevaj samo razumevanja, temveč se potrudi, da boš razu-
Srečanje mladine na Pečnici	
Zbralo se nas je v nedeljo, 28. novembra, nad 100 mladincev, večinoma slovensko govorečih mladincev. Zastopani pa so bili tudi otroci, ki so s svojimi nasmejanimi obrazi potrjevali srečanje. V manjših skupinah smo razpravljali o problemu zbliževanja in srečanja med ljudmi. Izkazalo se je, da mnogo ljudi potrebuje navodila, da se sploh znajo srečati, bodisi zaradi nesposobnosti načeti pogovor ali iz plahosti. Izkazalo se je tudi, da se s temi, ki jih ne maramo, ne znamo srečati in nočemo srečati, s temi pa, ki jih maramo in ki so nam naklonjeni, tem se pa približujemo. Čeprav je dobro, da je okvir čim širši, je zaradi tega bilo mnogo kaj prezgodaj ukinjenega, ker je sledila že druga točka. Manjkalo je nekaj sistema in občutka za razpoloženje. Morda je temu bilo krivo tudi slabo vreme. Mnogo zanimanja je zbudila tudi igra „trije dolgi nosovi", ki so jo uprizorili gostitelji pod režijo Petra Stickra.	mel sočloveka. Ne govori o svoji onemoglosti, prispevaj k skupnemu naporu. Očitaj si, kar drugim očitaš, dopusti drugim, kar sebi dopuščaš. Srečanje naj bo sreča." Za glasbeni okvir so skrbeli „Fantje treh planin" in tamburaši iz Loč, ki so s svojimi vižami sopri-spevali k dobremu razpoloženju. Skupno petje je vodil p. Ivan Antolič. Mladina je na glas prepevala in veselega razpoloženja ni hotelo biti konec. Ker pa človek ne živi samo od kruha, je bilo poskrbljeno tudi za dobro in obilno malico. Ob koncu pa se je sredi dvorane nabral kup majhnih papirčkov, na katerih so bila zapisana imena. Vsak je moral enega izvleči in temu, ki ga je zvlekel mora pisati ali se z njim srečati, tako, da se bodo vezi srečanja še utrdile. Vsak izmed navzočih je prispeval k temu popoldnevu srečanja svoje, tako da so se udeleženci v večernih urah le težko razšli. Fabian Hafner
Od decembra naprej, ko nogometaši že pospravljajo svoje čevlje in se pripravljajo na zimski počitek, bodo zopet skakalci pritegnili pozornost športnikov nase. Tako tudi Zahomčani, ki so skozi vso poletje pod vodstvom trenerja Francija VViegela pridno trenirali in so kratko pred pričetkom sezone že v zelo dobri fizični formi. Trener Franci VViegele, ki se že nad 30 let ukvarja s skakanjem, je tudi letos sistematično pripravil skakalce na novo sezono.
Zahomčani so poleti trenirali na prostem, kjer so „tankali“ kondicijo, in so se zdaj na zimo preselili v telovadnico zahomške šole. Poleg tega so skakalci trenirali tudi že na skakalnici. Poleti na „matah“ in pretekli teden že na snegu. Vse to priča o odličnem delu trenerja, ki je s svojim delom privzgojil že od-
lične skakalce, ki so pozneje odnesli ime kluba po vsem svetu.
z mladim skakalcem.
Te uspehe so omogočili predvsem z delom z mladinci in šolarji, ki so na mednarodnih prireditvah že večkrat slavili velike zmage. Zaradi tega Zahomčani pričnejo delo že s šest let starimi fanti in jih tako v teku let z intenzivnim delom privedejo do vrhunskih uspehov. Trenutno najboljši in najuspešnejši skakalec Zahomčanov je Hanzi VVallner, ki je član avstrijske reprezentance. Preteklo sozono je zmagal za Evropski pokal in tudi letos — po uspešnih pripravah z avstrijsko reprezentanco — upa v dober nastop.
V vrstah mladih sta preteklo sezono precej opozorila nase sin trenerja Franci VViegele, ki obiskuje šolo v Stamsu, ter Paul Erat, ki je zmagal za avstrijski mladinski pokal. Oba sta člana avstrijskega C-kadra in bosta letos nastopala na več pomembnih mednarodnih
prireditvah mdr. za pokal OPA in avstrijski pokal.
Z mladinci in šolarji je trener letos treniral mdr. tudi v Trbižu, kjer so dane nekoliko boljše možnosti kot doma, in upa, da se bodo letos na za naraščaj najbolj pomembni prireditvi na Štajerskem (v Schvvar-zachu), dobro odrezali. Vsi skakal-
ci po bodo seveda nastopili tudi na vseh prireditvah domačega društva, kjer bodo pred domačo publiko pokazali svoje znanje.
Predvidoma bodo letos v Zahorn-cu sledeče večje in pomembne prireditve:
14. decembra 1982: V okviru Pokala Elan, mednarodno šolarski skoki na 30-m skakalnici.
6. januarja 1983: V okviru Pokala Elan, mednarodni mladinski skoki na 60-m skakalnici.
29.—30. januarja 1983: Na 30-ifi skakalnici koroško prvenstvo šolarjev, na 60-m skakalnici koroško prvenstvo mladincev in članov ter mednarodni skoki za Zilski Pokal-
Meseca februarja: Mednarodni „Ojsternikov tek“.
Vse prireditve se bodo odvijale dvojezično in bodo s tem, kot doslej, pokazale, da v Žili še vedno živita obe narodni skupnosti skupaj in da lahko npr. na športnem področju odlično sodelujeta. Za-homškem društvu ter skakalcem, ki se bodo letos borili na prireditvah zase in za klub, želimo obilo uspeha. NT bo spremljal vse prireditve Zahomčanov in o njih poročal.
Iščemo servirko (če mogoče s prakso), celoletna služba od 1-1. 1983 naprej. Delovni čas in plača po dogovoru. Gostišče JUENA, tel.: 0 42 36 / 21 05 05, Čepiče 7, 9142 Globasnica.
Slovenska športna zveza objavlja
Smučarski tečaj Slovenske športne zveze bo od 13.—19- februarja 1983 v Saalbach-Hinterglemmu. V ceni 3100.— šil. je vključen tudi avtobusni transfer iz Celovca v Saalbach in nazaj. Ponudba obsega 6 polovičnih penzionov, tedensko vzpenjačo, v dopoldanskih urah pa je možen obisk smučarske šole. Prijave veljajo z vplačilom 700.— na konto Slovenske športne zveze pri celovški Posojilnici.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli
vabita na
Dan staršev in občni zbor Združenja staršev
ki bo v soboto, dne 11. decembra 1982. Ob 7.30 bo seja odbora, ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko pomenili skupno z razredniki ter profesorji.
Dnevni red občnega zbora:
1.	Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Poročilo predsednika in ravnatelja šole
3.	Poročilo blagajnika in preglednikov računov
4.	Debata in razrešnica starega odbora
5.	Volitev novega odbora
6.	Razno
Predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank
Ravnatelj dr. Reginald Vospernik
VValter Gutovnik,
predsednik SAK:
Odbor SAK je na svoji zadnji seji, ki je bila 25. novembra 1982, soglasno sklenil v tej zadevi prepoved. Prvi pa je izrekel prepoved trener Avdič, in sicer po tekmi v VVolfsbergu. Odbor se je priključil želji oz. stališču trenerja. Vsekakor pa smo mnenja, da je ta ukrep pameten.
SAK zaseda 1. mesto na lestvici, nevarnost za poškodbe je prevelika. Prepoved velja za 17 ljudi, vsi drugi imajo odprte v tej smeri vse možnsti.
Na isti seji smo govorili tudi o tem, kake bodo posledice za tiste igralce, ki se navodil ne bodo držali. Kake bodo posledice, je interna zadeva kluba in o teh stvareh ne morem in ne smem govoriti javno.
Da je oddal svojo funkcijo tehničnega direktorja naš odbornik Borut Sommeregger — to je njegova odločitev. Vzrok, zakaj je oddal svojo funkcijo, pa nikakor ne odgovarja vesti v KTZ.
Blaž Kordež, sekcijski
vodja:
Na mojo pobudo je letos igralcem (17) prepovedano igranje nogometa v dvorani. Nevarnost poškodb je prevelika. Sami med sabo lahko igrajo omenjeni nogometaši, ne pa proti ali z drugimi. Odbor je o tej zadevi sklepal soglasno in pri tem bo tudi ostalo. Ne bomo akceptirali nobenih izjem. Kdor se misli upreti, ta mora računati s konsekvencami. Poročilo v KTZ ne odgovarja resnici: Med odborniki ni bilo nobenega, ki bi glasoval proti prepovedi.
Prepoved — konsekvence?
Borut Sommeregger,
bivši odbornik SAK:
Zame je nogomet v dvorani bolj cirkus kot šport. Razlikujem pa tekmovanja tzv. gostilniških moštev in tekmovanja, ki jih prireja Koroška nogometna zveza. Nekateri naši igralci so hoteli sodelovati pri turnirju, ki ga lahko označim ..gostilniški turnir". Zato sem osebno proti sodelovanju v takem okviru, če pa gre za tekmovanja, ki jih prireja npr. nogometna zveza, pa je moje mnenje, da bi igralci lahko sodelovali. Bil sem za prepoved nastopov naših igral-
cev na raznih turnirjih, ker se SAK bori za 1. mesto in s tem za vstop v koroško ligo. Mislil sem, da so igralci tako pametni, da vedo za nevarnosti poškodb. Treba se je izogniti najmanjšemu riziku.
Po mojih informacijah je odbor tudi lani prepovedal igranje v dvorani, kljub temu pa so nekateri igralci ignorirali sklep. Hudo se je lani poškodoval neki igralec vzhodne podlige, ki je moral zaradi tega počivati pol sezone. To bi moralo našim igralcem biti svarilo. Oddal sem svojo funkcijo v odboru SAK za-
radi tega, ker me je način, kako nekateri igralci že vnaprej napovedujejo, da bodo ignorirali vsakršen sklep glede igranja v dvorani. To pa ni edini razlog moje odločitve. Če odbor želi, se bom še naprej posvečal vprašanju lastnega igrišča, toda ne več kot odbornik. Trenutno ima SAK na razpolago za treninge 4 igrišča. To pa je le prehodna rešitev. Prepričan sem, da nam bo uspelo dobiti lastno igrišče. Pogovori v tej zadevi že tečejo.
Prof. W. Ludescher, trener
celovške Avstrije
„V prejšnjih letih sem vedno opazil, da je celovška Avstrija igrala v pomladanski sezoni slabše kot pa v jesenski," tako uspešni trener celovške Avstrije v pogovoru z NT. „lskal sem vzroke ter opazil, da igralci, ki so pozimi z velikim veseljem brilirali na raznih turnirjih gostilniških moštev, nato pri treningu niso več kazali tiste pripravljenosti za trdo in neprijetno delo. Pozimi so pač treningi — zaradi mraza in drugih neprijetnih okoliščin — še težji. Zato sem že lansko leto prepovedal sodelovanje svojih igralcev pri takšnih turnirjih in uspehi v zadnji pomladanski sezoni mi dajejo prav." Vprašali smo prof. Ludescherja, kako bi glede tega postopal, če bi bil trener SAK. Ludescher: „SAK ima letos sijajno priložnost, da postane prvak podlige. Pravzaprav sem se že vedno čudil, zakaj SAK še ni v koroški ligi, saj ima odlično moštvo. Če se je trener odločil za prepoved, mislim, da je pravilno odločil."