Stav. 236. V Trstu, v Mrtak Hm 14. bi ■ m Letnik XXXIX, Uhaja vsak — ruka nadaljnn vnla............. Mai oglat* po 4 vinarje M, najmanj pa 40 vftMffcv. Snaaralnl oddelek opravi »rta. M^i aa te ~ ~ la ta* »v Rnrava bilka ri nši i srtiii Klari pri Knpju ib reki Dri Noše čete zavzele ob Mol vrt važnih pddj. - Vpid posameznih otokih In &no$onldli čet v Bosno. Brezuspešne nkcije francoskega brodouja pri Ulsu, Pelagosi in pri Kotoru. nemim podmorski foln „O r v boju z angleškimi vojnimi ladjami. Z Ml DUNAJ. 23. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 23. septembra opoldne. Na ruskem bojišču se zadnje dni« raz v en nekaterih nebistvenih kan on a d, ni bojevalo. Razpoložene naših čet je kljub trajnemu neugodnemu vremenu izvrstno. Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer. generalmajor. Z inžneso bojišča. DUNAJ. 23. (Kot.) Uradno se poroča: Dne 23. septembra opoldne. V Srbiji se bojujejo naše balkanske čete z največjo vztrajnostjo za uspeh. Zelo važne pozicije so že v naših rokah. V tej bojih so bili osvojeni tudi topovi DUNAJ, 23. (KorJ Uradno se poroča: Dne 23. septembra zvečer. Iz ravnokar d oslih poroči z balkanskega bojišča se laliko razvidi, da se nahajajo obvladujoče v Bine zapadno od Krnpanja (Jagodnia-BHjeg-Crni vrb), za katere so je vršil boj več dni. vse v naših rokah in da je tu odpor Srbov strt. Da se je tekom teh bojev glavcega dela naših balkanskih čet, posrečilo posameznim srbskim in črnogorskim tolpam, u dreti v notranjost našega ozemlja, kjer so ostali le posamezni orožniki in neobhodno potrebne varnostne posadke, ne more pri značaju dežele nikogar presenetiti Namestnik sefa generalnega štaba, pL Hofer, generalmajor. Francosko brodovle v Jrtmrckem morju. DUNAJ 23. (Kor.) Uradno se poroča: Francosko brodovje, ki je od zadnjega brezuspešnega bombardiranja Pun te d'O-stro. dne 1. septembra, ostalo zunaj Jadranskega morja, je izvršilo v zadnjih dneh nova velika dejanja. Dne 19. t m. ob 6 dopoldne se je brodovje zopet pojavilo pred Boko Kotorsko in obstreljevalo celo uro atrdbe s topovi najtežjega kalibra, ki so zadeli trikrat in ranili enega topničarja. Nato je celo bro-dDvje, skupno 40 enot, od plulo proti otoku Visu, obstreljevalo ob 10 dopoldne se-maforno postajo in svetUjntk in ranilo dva moža. dočim je zamogto napraviti le začasno škodo. O lavni del brodovja je do S popoldne operiral v vodovju pred Visom, nakar Je odplul v jugozapadni smeri. Pri povratku so se pojavili deli brodovja še pred Pelagozo. Tudi tu je bil obstreljevan svetUinik. Po uničenju zastav in zamazanju pitne vode od strani izkrcanih mornarjev in po konfiskaciji neznatnega provijanta ubogih svetflfciških čuvajev kakor tudi nekaj kosov perila, je tudi to brodovje zapustilo Adrfjo. SIvtflJ kolere h HitU. DUNAJ. 23. (Kot.) Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča: Bak-teriiologijna preiskava je dognala na Dunaju en. v gališki občini Lisko pa dva slučaja azijske kolere. Na Dunaju gre za nekega ranjenega oficirja, ki je prišel dne 16. septembra s severnega bojišča na Dunaj in je bil odposlan takoj v bolnišnico. 1 udi oba slučaja v Lisku se tičeta vojaških oseb. Odrejene so bile potrebne odredbe. Heitti Dodusnki (Hi jr potopa tri m\tSkt Krttarke, BERLIN. 23. (Kor.) »VVoffiov urad« po-roča uradno: Nemški podmorski čoln »U 9« je dne 22. septembra zjutraj, približno 20 ntflj saverozapadno od Hoeck van Hotand, potopil angleške križarke •ftogan«, »Abonkar« In »Cressy«. Namestnik šefa adndrainega štaba: »Pathfinder*, ki se je dne 5. t. m. potopila pri Firth of Forthu. pripisovati nekemu nemškemu podmorskemu čolnu. Bil je to podmorski čoln »U 21« pod poveljstvom na d poročnika Hersinga. AMSTERDAM, 23. (Kor.) »Handels-bladc poroča: Kapitan parnika »Titan« je videl včeraj ob 4.50 tri vojne ladje, ki so se potopile teko« četrt ure. »Titan« je prispel na mesto ob 9.20 In je našel le še razbite kose, kakor tudi veliko število ponesrečencev. Spustil je takoj čolne, ki so rešili več mornarjev. »Titan« je odplul ob 11.45 proti Hoeck vaa HoUandn. Ob 12.40 je prišla angleška torpedov ka »Lucifer«, ki je prevzela del rešencev na krov. Angleži, ki so bili pod varstvo« nizozemskega vojaštva, so bili odposlani v taborišče, kjer bodo Internirani. Posadka krttmfce »Abonkir« je znašala 900, križarke »Hogue« 999, križarke Kakor poroča »Wotffov urad« t uradne strani, je tudi izgubo angleške križarke »Cressy« pa 832 mož, večinoma rezervistov. BERLIN, 23. (Kor.) »Wotffov urad« poroča: Napad nemškega podmorskega čolna »U 9« na tri angleške oklopne križarke se je izvršil včeraj ob 6. uri zjutraj ob jasnem vremenu in sicer najprej proti »Aboukirju«, ki se je potopil tekom petih minut Obe ostali oklopni križarki sta se najprej udeležili reševanja. Po nadaljnih treh minutah se je potopila druga križar k a »Hogue«. Tretja križarka »Cressy« se je potopila ob 8. uri zjutraj. Podmorski čoln »U 9« je ušel zasledovanju od angleške strani. Upa se, da je dospel konečno ua varni kraj. Vesti z druge strani, da je bila pri napadu pet nemških podmorskih čolnov in da so bili trije podmorski čolni potopljeni, so napačne. Faktično se je izvršil napad le na podmorski čoln »U 9«. Posadka imenovanega podmorskega čolna je iznašala le 20 mož. Njih imena bodo objavljena. Posadka treh angleških oklopnih križark je znašala po 755 mož, skupno 2265 mož. Približno dve tretjini vseh se je potopilo, torej okoli 1700 mož. AMSTERDAM 23. (Kor.) List »Das Allgemeine Handelsblad« poroča: Kapitan ladje »Flora« poroča: Vozil sem s svojo ladjo iz Rotterdama v Leith, ko sem zapazil v daljavi 8 milj križarko s štirimi dimniki, ki se je nagniia in počasi potapljala. Ko sem se bližal križarki, sem zapazil veliko rešilnih čolnov, Sam sem se od 9 do lOVjj vdeležii rešilne akcije. Nato so priplule druge angleške vojne ladje. Zapazil sem tudi nekaj nemških podmorskih čolnov, zato sem se hitro odstranil. Neki angleški mornar križarke »Cres-sy« pripoveduje: Tri križarke so se nahajale ob V& zjutraj ravno 30 milj od ho-landskega obrežja na višini nove vodne poti. Vreme je bilo megleno. Kar naenkrat je bilo čuti eksplozijo. Kmalo na to se je videlo, kako se »Aboukir« nagiblje na stran. Obe drugi ladji sta spustili čolne. Pol ure pozneje je bilo slišati tri eksplozij v bližini »Hogue«. Četrt ure pozneje je torpedo zadel »Cressy«, ki se je v štirih minutah potopila. BERLIN 23. (Kor.) Glasom brzojavk danskih listov iz Kopenhagna, se je polastilo angleškega prebivalstva po naznanilu poročila o uničenju treh angleških o-klopnih križark, neopisno razburjenje. Strahu pred Zeppelini se je pridružil sedaj še strah pred nemškimi podmorskimi čolni. O uničenju križark poročajo poročila iz Rotterdama: Morje je bilo pokrito z razbitimi kosi in okoli plavajočimi preži-večimi. Mnogo je bilo ubitih ali ranjenih vsled eksplozije municijskih zalog. Kapitan Sells od »Aboukirja«, ki je bil rešen, pripoveduje, d ase je nahajal tri ure v morju. Skočil je raz krov potapljajoče se ladje in je bil rešen od križarke »Hogue«, ki jo je kmalu nato zadel torpedo in se je pričela potapljati. Sells je skočil vnovič v vodo in je bil rešen od križarke »Cressy«, ki jo je istotako kmalu zade! torpedo, tako da je moral Sellls tretjič skočiti raz krov. ReŠH ga je nato »Titan«. Njegove prve besede, ko je prišel k zavesti, so bile: »To je bila strahovita plavalna tura!« DUNAJ, 23. (Kor.) Z zanesljive strani se poroča, da je ostal podmorski čoln »U 21«, ki je dne 5. septembra potopil angleško križarko »Pathfinder«, pri tem nepoškodovan. Bitka mod angleško In nemško križarko. KAPSTADT 23. (Kor.) O bitki angleške križarke »Pegasus« in nemške križarke »Konigsberg« se iz Zanzibarja poročajo sledeče podrobnosti: »Konigsberg« se je bližala v nedeljo ot< 5. uri zjntraj z veliko hitrostjo in napravila angleški stražni čoln s tremi streli nesposobnim za boj. Križarka je potem začela streljati iz daljave 8000 metrov na Pegaza ter nadaljevala streljanje iz vedru manjše razdalje do 6000 metrov. Širša stran Pegaza je bita pod vplivom ognja in je »Pegasus« v 15 minutah utihniL Po 5 minutnem odmoru je ladja »Konigsberg" zopet začela streljati; streljanje je trajale 15 minut. »Pegasus« ni mogel več odgovarjati Skoraj vse zgube Angležev so se pokazale pri topovih na zgornjem krovu. Ladja, ki je bila večkrat zadeta pod vodno linijo, se je precej nagnila na stran. Angleška zastava je bila dvakrat odstreljena. nakar so jo angleški mornarji držali visoko v rokah. Križarka > Konigsberg« je bila, kakor se domneva, poškodovana samo neznatno ali nič. Mine v Velikem Beliu? KOPENHAGEN, 23. (Kor.) Na vesteh, ki jih razširja »Agence Havas« po »Temp-su« o danskih minah v Velikem Beltu, pripominjajo tukajšnji listi: Izjava »Tempsa* kaže, da si je list popolnoma na jasnem, da je zatvorjenje Belta z minami v vsakem oziru upravičena nevtralitetna odredba. Z ozirom na druge trditve lista pa moramo naglašati, da smo si tu na Danskem na jasnem, da ohranimo lojalno nevtralnost in da stojimo na stališču, da morajo to nevrtlnost respektirati vse države. Konnbke tele no evropskem nrcd. LONDON 23. (Kor.) Kanadski domobranski minister naznanja, da hoče od poslati 31.200 mož kot pomožni armadni zbor, torej 10.000 mož več, kakor je zahteval angleški vojni minister lord Kitche-ner. Istotako odpošlje Kanada tudi 300 strojnih pušk. General Botha vrhovni poveljnik ekspedicije proti nemški jugozapadni Afriki. KAPSTADT, 23. (Kor.) Vrhovno povelj-ništvo ekspedicije proti nemški jugozapadni Afriki prevzame general Botha. Z nemiko-francoskega bojišča. BERLIN. 23. (Kor.) Listi poročajo k bitki nn zapadnem bojišču, da so se vršili zadnje dni naitiuteHi boji. Noč in dan so se vršili neprestani napadi. V petek se je razpočila neka granata v angleškem glavnem stan« In jo povzročfla veliko zmešnjavo. Vendar pa se je angleški generalni štab zamogel reški. Nemci so postavili na desnem krilu najtežje topove na gričih. Streljanje je bilo dostikrat tako strašno, da ni bilo mogoče spraviti mrtvecev in ranjencev z bojišča. Poškodbe ▼ tu Lowen. BERLIN 23. (Kor.) Konservator umetnin nemške generalne gubernije Bruselj poroča, da je v mestu Lowen natančno preiskal vse cerkve, rotovž. biblijoteko in druge znamenite vrednosti. Vse dragocenosti se nahajajo na rotovžu pod nadzorstvom poveljnika. Rotovž je popolnoma nepoškodovan. Streha cerkve sv. Petra je močno poškodovana. Videti je tnale luknje. Cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Jakoba s Hubertovo kapelo in cerkev sv. Jerice niso poškodovane. Fasade lepe bi-blijoteke so močno poškodovane, a se za-morejo restavrirati. Ena šestina mesta je razrušena. Hiše okoli rotovža in cerkve sv. Petra so bile na ukaz mestnega poveljnika razstrelje-ne, da se prepreči razširjenje požara. Nemški oficirji In podoficirjl so rešili umet- nine iz cerkve sv. Petra. Slike, zadnja večerja in sv. Erazem od Diricka Bout-sa, so nepoškodovane. Razrušena poslopja, iz katerih se je streljalo, so popolnoma moderna poslopja, brez zgodovinske vrednosti. V Luttichu so vse cerkve in umetnin-ske zbirke nepoškodovane. Cerkev sv. Pavla je le lahko poškodovana na nekem oknu. Cerkveni zaklad in muzeji so nedotaknjeni. V mestu Huy je kolegijatna cerkev nepoškodovana. Štiri skrinje z relikvijami so bile po izjavah duhovščine odpeljane v Antwerpen. BRUSELJ 23. (Kor.) Wotffov urad poroča: Iz gorečega Gebetause v Eppegher-nu pri Mechelnu je rešil neki nemški oficir dve veliki altarski sliki starih flamskih mojstrov, ki jih je odposlal upravnemu še-fu pri generalni guberniji, ki jih je izro-HI potem upravi belgijskih muzejev. > tanje nemškega cesarja In prinčev na bojišču dobro. BERLIN, 23. (Kor.) O stanju cesarja in cesarskih prinčev pri armadi, imamo, hvala bogu, dobra poročila. Princi se udeležujejo vseh naporov, kakor čete, ki so *im podrejene. Rana princa Joahima se normalno zdravi. Tam, kjer je kroglja izšla, se rana že začenja celiti, mesto pa, kjer je kroglja vdrla, je že popolnoma izravnano. Belgijski begunci na Angleškem. LONDON, 23. (Kor.) Od 27. avgusta do 17. septembra je prispelo v Folkestone 57.800 beguncev, večinoma Belgijcev. Nemci v Belgiji. BERLIN, 23. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz Bruslja: Nemška civilna uprava Belgije je dala mestu Charleroi, ki se je udalo, na razpolago žito, da se zamore preživeti delavsko ljudstvo. Enako se pripravljajo odredbe za sosednje kraje, kakor Mons, Hal i. t. d. Uprava rudnikov v Luksemburgu. BERLIN. 23. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: »Rheinisch-West-phaelische Zeitung« objavlja privatno vest iz Luksemburga od dne 10. septembra, glasom katere so se od nemške strani zaplenile zaloge belgijskih in francoskih rudnikov na manganskih rudah. To domnevanje je povsem neosnovano; temveč so se v okraju Briey ležeči rudniki v interesu teh samih prevzeli le v varstveno upravo na račun lastnikov. Pravilna uprava vsebuje tudi izkoriščanje obstoječih zalog, da se jih obvaruje pred pokvar-jenjem vsled dolgega ležanja. Zaščitna u-prava je v interesu rudnikov samih, da se prepreči potopljenje. O zapleni privatne lastnine ni govora, še manje pa o kaki maščevalni odredbi radi pretveznega nasil-stva na nemški privatni lasti po Angliji. Originalni vjetniški transport. MUEHLHAUSEN, 22. (Kor.) List »Neue Muehlhausner Zeitung« poroča o nekem originalnem transportu vjetnikov sledeče: Včeraj popoldne je pripeljala kolesarska patrulja štiri lahko ranjene Francoze v mesto. Vsakemu kolesarju je stal po en Francoz zadej na kolesu ter se trdno držal kolesarja. Tako so vozili čisto prijateljsko proti lazaretu. Odlikovanje dveh nemških vojakov. BERLIN, 23. (Kor.) Miha Schwarz iz Oberfrankena, sedaj brambovec, je dobil 9. t. m. železni križec za posebno hrabrost, pogum in vztrajnost. Pomembno je, da je bil Schwarz pred poklicom pod o-rožje priznan vodja socijaJnodemokratične mladinske organizacije na Bavarskem. Neki prostovoljec z imenom Breiten-bach, ki se je vsled amnestije povrnil od francoske legije tujcev, se je v zadnjih .bitkah tako izkazal, da je bil povišan v podčastnika in je dobil železni križec. Cena dajatev za erar. DUNAJ, 23. (Kor.) Pred kratkim je bUa objavljena naredba vojnega ministrstva, ki določa, da se morajo vse pritožbe vojnih dobavnih tvrdk proti računanju na podstavi dosedanjih dobavnih cen glede na zakon o vojnih dajatvah zavrniti. Dotične tvrdke je bilo obvestiti, da zahtevajo višje cene po izvršeni demobilizaciji in sicer samo v takih slučajih, če se na podlagi dokazil lahko doiene, da je tvrdka imela z dajatvijo efektivno škodo. Da bi se ta naredba ne tolmačila napačno, razglaša vojno ministrstvo sledeče: Smoter tem naredbam nikakor ni oškodovanje ali zanemarjanje interesov industrijalcev ali obrtnikov, temveč edinole v višjem državnem stališču utemeljena sila, vsled katere naj se davkoplačevalci vsled višjih vojnih doklad rešijo takih obremenjeni, ki jih povzroča večji dobiček vojnih daj atelje v. Po nazorih vojne uprave bi se morali vojni dajatelji iz patrijotičnih vzrokov zadovoljiti z manjšim dobičkom in sicer z ozirom na one državljane, ki vsled vojne ne plačujejo samo krvnega davka, temveč morajo nositi še druga bremena, ne da bi imeli na kak drugi način kot na primer vsled dajatev i. t. d. kaj dobička. Vojna uprava stori le svojo dolžnost, ako pri svojih plačilih gleda na kvaliteto in strogo varčnost ter ekonomijo. Da se v onih, gotovo redkih slučajih, kjer vladajo glede na pripravo surovin i. L d. posebno težki odnošaji, vojni dajatelji obvarujejo efektivne škode, je nameravalo vojno ministrstvo komisijonelno preskušnjo glede podnešenih eventuelnih višjih zahtev. Ti preskušnji so podvržene vse cme priloge, ki naj dokažejo efektivno škodo. Namerava se k tej komisiji pritegniti tudi veščake industrijske in obrtne stroke potom prizadetih ministrstev. Ni treba posebej povdarjati, da nižji dobiček kot bi se bil dosegel v mirnem času, ni smatrati kot efektivno škodo. Veliko število industrijalcev in obrtnikov. ki so s svojimi v humanitarne svrhe danimi denarnimi in drugimi darovi svoj patrijotizem izvanredno pokazali, bodo gotovo znali ceniti v polni meri namen vojnega ministrstva, ki gotovo noče o-škodovati interesiranih krogov ter tega namena ne tolmačili drugače kot v obči blagor. Velikodušen dar. DUNAJ 23. (Kor.) Filip vitez Oomperz je daroval za razne patrijotične namene 100.000 K. Angleška mornariška misija odpotovala iz Carigrada v Sebastopol. FRANKOBROD, 22. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleška mornariška misija pod poveljništvom admirala Limpusa, ki je pred nekaj dnevi izstopila iz turške službe, je dobila povelje, da naj se poda v Sebastopol in se tam stavi na razpolago ruski mornarici. V Sebastopolu so zaposleni tudi drugi mornariški častniki, od katerih je en del prišel v Sebastopol že pred izbruhom vojne. Neresnične vesti o nedostojnem postopanju s člani japonskega poslaništva na Dunaju. DUNAJ, 23. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« poroča: Angleški listi poročajo, da se je s člani japonskega poslaništva na Dunaju od strani avstrijskega prebivalstva postopalo jako neuljudno. Ta trditev bo gotovo tudi zunaj Avstrije vzbudila začudenje, ker je povsod znano, da bi tako postopanje ne odgovarjalo o-bičajem našega prebivalstva. Mi ne vemo, kdo je dal japonskemu zunanjemu ministru taka poročila, ki so ga prisilila, da se je tako izjavil. Kdorkoli je to storil, se je zlagal. Res je, da vlada v Avstriji splošno raz-burjejne radi postopanja Japonske; vendar pa ni prišlo nobenemu človeku na misel, da bi izražal to svoje nezadovoljstvo z neuljudnostjo napram članom poslaništva. Vse prebivalstvo Dunaja in ne samo domaČe, je priča, da se ni zgodila zastopnikom Japonske nobena neprilika. In tudi zastopniki nevtralnih držav bodo lahko potrdili, da so vse nasprotne vesti gola izmišljotina. Odprava kapitulacij v Turflj!. CARIGRAD, 23. (Kor.) V izvrševanju odprave finančno gospodarskega dela kapitulacij določa neki zakon, ki bo objavljen v uradnem listu in so ga priobčili že danes vsi jutranji litsi, da se z dnem 13. oktobra ponoči zviša 11 odstotna carinska postavka na blago na 13 odstotno; 8 odstotna carinska postavka na blago pa na 12 odstotno._ JlttaBd proti Eafld prit, DRAC 23. (Kor.) Zborovanje v Tirani se je izreklo proti povratku generala Es-sad paše. Stran IL .EDINOST- it. 236 V Trstu, dne 24. septembra 1914. Kri vojvoda Fran Saiv2tor v Pragi. PRAGA, 2,3. (Kor.) Nj. c. in kr. Visokost, generalni nadzornik prostovoljne sanitetne oskrbe, nadvojvoda Fran Salvator. je princi danes ob pol 8. uri zjutraj po severni železnici semakj ter bi! na kolodvoru \ sprejet od namestnika kneza Thuna in predsednika deželnega pomožnega društva * Rdečega križa* grofa Ervina No-stitza. Dopoldne je obiska! nadvojvoda v spremstvu grofa Nostitza rezervno bolnišnico usmiljenih bratov in iazaret v telovadnici sokolskega društva v Žižkovu. Nadvojvoda Fran Salvator. Ministrski predsednik grof Tisza. DUNAJ. 23. (Kor.) Generalni inšpektor dobrovoljnega sanitetstva. nadvojvoda Fran Salvator, se je včeraj odpeljal na jn-spiciranje naprav Rdečega križa na Ce-Ško. v Moravsko in v Galicijo. Ministrski predsednik grof Tisza je danes zjutraj dospel semkaj iz Budimpešte. Princ Licbtenstein za lahko ranjene Častnike. DUNAJ, 23. (Kor.) Deželni maršal princ IJchtenstein je ponudil štiri sobe v svoji palači za lahko ranjene častnike in se istočasno izrekel pripravljenim, skrbeti za njihovo postrežbo ter plačati zdravnike. Nadalje je princ Licbtenstein stavil na razpolago namestniku grofu C!aryju svoj v Purgstallu na Štajerskem ležeči grad za lahko tanjene častnike ter izjavil, da je tudi v tem slučaju pripravljen nositi stroške za oskrbo m zdravniško postrežbo. Boćarski list proti Rusiji. SOFIJA Zl. (Kor.) »Rabat niše vsk i Vest-nikt. navaja članek pariškega socijalistič-rega organa Humanite«. glasom katerega oznanja ruska vlada na zunaj osvobodilno vojno, na znotraj pa urejuje svojo vlado s siio in sarnovoljstvom in proti vsem svobodomiselnim elementom postopa na tak način, kot za časa protirevolucije. List pripominja, da despotna Rusija ostane vedno ista: zavratna in silna. Za francosko fronto. Slike iz bojev ob reki Marne. »Arbc-tcr Zeitang« prinaša sledeči opis francoske fronte ob reki Marne, ki ga je poslal italijanski žurnaiist Bitetti svojemu liste ^Corriere della Sera«. Bitetti se je dne 10. in 11. septembra, torej neposredno po umaknitvi desnega nemškega krila, odpeljal iz Pariza v ozemlje okoli Grand Morina in naprej proti vzhodu. Prišel ie na 100 kilometrov dolgi vožnji do neposredno za francosko fronto: ravnokar zapuščeno in s krvjo napojeno bojišče. V okolici Pariza, tako opisuje Bitetti. sploh ni nobenega sledu o kaki vojni. Dežela je bila tako mirna, da je prvotno mislil, da se pelje v napačni smeri. Ceste so bile popolnoma zapuščene; videti ni bilo niti vojaških transportov. V okraju Brie med Lagnyjem in Crecyjem, vzhodno od Pariza, so skoro vse hiše zapuščene. Ono malo število prebivalcev, ki so tekom nemške okupacije ostali na svojih mestih, so bili popolnoma zadovoljni s svojo usodo, kajti Nemci so zahtevali po naseljenih hišah le jedila in vodo. V Coulommiersu našel Bitetti sedež angleškega generalne-' a štaba, tu, kjer se je mudil dan poprej ^tab nemškega generala pl. Klucka. Cou-lommiers je imel že hude dneve za seboj: med tem. ko je bil general Kluck s svojim štabom pri mizi in je pregledovaJ zemljevid, je nenadoma ugasnila luč. Seveda je nastal takoj sum. da so prebivalci zaprli plinovo napeljavo. Sli So takoj po žu-' pana in nato v spremstvu večje čete k plinarni. pri čemer je župan svaril prebivalce. naj bodo mirni in naj nikar ne streljajo, sicer bi bil on ustreljen. Prebivalci so o>taii pametni. V plinarni se je namreč izkazalo, da jc šlo samo za neko nepravilnost pri plinovih aparatih. Iz Coulommiersa se je odpeljal Bitetti v La Ferte Gaucher in našel strahovite sle- dove bitke. Povsod so bile hiše razbite od k rogelj, ob potih so ležala smrdeča konjska trupla, polja, polna pese in koruze, so bila poteptana, drevesa povsod posekana. Na poljih so ležali patronski stroki, sive nemške suknje, kosi angleških oblek in rdečih francoskih hlač. Povsod je bilo videti sveže grobove. V okolici kraja je bilo opustošenje strahovito. Zlasti dve mali vasi, Courtacon in Bethon, ste bili popolnoma uničeni. Kmetje, ki jih je našel Bitetti sredi razvalin, so vsi prisostvovali bitki, ki jih je popolnoma iznenadila. Pripovedovali so ,da so hiše razstrelili Francozi, češ, da so bile postavljene na hišah in zvonik;h nemške strojne puške, ki so odtod streljale na francosko pehoto. Nemci so se tako trdovratno branili, da je morala francoska artiljerija uničiti hiše. Požar, ki je izbruhnil, je potem še spo-polnil uničevalno delo. Pri malem mestu La Ferte je imel Bitetti priliko, opazovati neko delo nemških pijonirjev. Francozi so namreč zastrelili oba mostova čez Gran-de Morin, nakar so Nemci postavili zasilne mostove iz lesa. Postavili so stebrišče sredi vode in sicer s tem, da so vrgli v vodo pet avtomobilov, eno motorno kolo, eno lokomotivo in par vozov in jih naložili enega vrh drugega. V La Ferte se je prebivalstvo od pre-stanega strahu že nekoliko pomirilo. Ko so prišle nemške čete v mesto, so napravile ob glavi cesti dve liniji in naperile puške proti oknom, da branijo svojce pred eventuelnimi napadi od strani mestnega prebivalstva. Neka gospa, pri kateri je stanoval Bitetti, je izjavila, da so se obnašali Nemci jako korektno, zlasti napram otrokom. Nato se je peljal italijanski časnikar mimo kupov grobov, kjer spe nemški in francoski vojaki skupno večno spanje. Ob državni cesti pri Sezanne so bili videti sledovi nemškega bojevanja. Izvedel je od posameznih prebivalcev, vse mogoče podrobnosti o boju. Tako so mu pripovedovali, kako velikanske žrtve so imeli Francozi, predno so dospeli v Esternay. Boj se je pričel s strahovitim artiljerijskim ognjem na obeh straneh, čez nekaj časa so Francozi mislili, da so že uničili nemško artiljerijo in da zamore pričeti infanterija bajonetu i naskok. Toda francoska pehota je drvela naravnost proti žrelom zavarovanih nemških strojnih pušk, ki dotedaj niso streljale, sedaj pa pričele Francoze čisto dobesedno kositi. 63. infanterijski polk je bil baje pri tej priliki skoro popolnoma uničen. Končno naj omenimo še junaški boj neke nemške artiljerijske baterije, o kateri pripoveduje Bitetti sledeče: Neka nemška artiljerijska baterija s 15 cm topovi, ki je zašla v bližini Sezanna v neko močvirnato o-zemlje, se nikakor ni hotela udati Francozom, ki so jo obkolili od vseh strani. Postavila se je kmalu v dobro bojno pozicijo in je ves dan strahovito streljala, da se brani pred prodirajočimi sovražnimi četami. Junaška in obupna obramba je ponehala šele pozno na večer, ko so utihnili že vsi topovi in je bilo že vse moštvo mrtvo ali ranjeno .... DomaČe vesti. Transporti ranjencev v Zagreb. — Dne 20. septembra ob 8 zvečer je došel na zagtebški kolodvor transport 564 ranjencev, med njimi 80 težko ranjenih. — Takoj za tem vlakom je došel drugi vlak, v katerem je bilo 384 ranjencev, med njimi 120 težko ranjenih. Dne 21. septembra zjutraj je prispelo zopet 100 ranjencev, ob 7 zjutraj pa je šel skozi Zagreb vlak, v katerem je bilo 600 ranjencev, ki so jih peljali v Gyekenyeš na Odrsko. Med ranjenci, ki so vsi z južnega bojišča, je bilo tudi 50 oficirjev. Prihod ranjencev. Predvčerajšnjim je dospelo v Trst samo osem ranjencev. Od teh so bili spravljeni v prostore društva »Austria« Peter Carara. prostak S. stot-nije 97. pešpolka; Fran Fumis, prostak 9. stotnije 87. pešpolka; Vid Roman, prostak 11. stotnije 7. pešpolka in Josip Cepar. prostak 10. stotnije 97. pešpolka. V pro- PODLISTEK Vihar in tišina. Prevel is laičine H. C 17. Naslednjega dne sem bil šel po Fulvio, da jo spremim na kolodvor. Ker sem vedel, da drugi nje oboževalci stoie istotako, sem dal nekemu izvozćeku tolar napitnine z nalogom, naj pride s svojim najmanjšim broughamom pred hotel in naj odstrani zadnji sedež. Ko so nam naznanili, da voz ie stoji pripravljen, smo šli vsi doli, toda prostora je bilo le zame in za Fulvio. Rekel sem prijateljem, naj pridejo za hama na kolodvor in — odpeljalala sva se... Trebalo je pa še polno uro do odhoda vlaka. Med vožnjo je Fulvia jokala neprenehoma. Obljubil sem jej, da pridem naslednjega dne v Reggio. Ta skok se mi je zdel zelo prijeten ! Potovati za njo na skrivnem, jo videti zopet na skrivnem potem, ko sem jo tako dolgo javno gledal in ostentativno spremljal. Ta vrst romantike me je dražila in mi je dajala slutiti konec absurdne platonične prijateljske komedije, za katero sva slabo skriva';» svoja prava čutstva — svoje resnično stremljenje, svojo vzajemno svobodo. Fulva je na kolodvoru v navzočnosti Jurja zopet kazala svoje odkritodušno, nekoliko zasmehl ivo bitstvo, ali za njenimi grižljivimi aovtipnimi besedami s^m slutil solze, ki so Jej padale nazaj v srce. Imela je priti v Reggio ie istega večera, a jaz naj bi s'edil naslednjega jutra s prvim vlakom. K ko sem izvei to? Kako sera držal svojo besedo? Ć -tim, da ne bi igral l*-- ---bi to pripovedoval! Veliko pozneje, dolgo potem, je slučaj prinesel dnevnik Fulvie v moje roke Naj me torej čitatelj odslej presoja po njenem nazoru. Proučila je mojo dušo, razkrila je cesto moje egoistične misli in moje hladno srce, ali v vsem je vendar imela do mene vt liko več prizanesljivosti, nego je občutim za-se jaz sam. 18. Dnevnik Fulvie. Odhod iz Milana mi je bil manje težak, nego sem pričakovala. Nada, ta velika tola-žiteljica in istotako velika goljufinja mi je obetala Še lepših dni. Massimo bi imel priti v Reggio! Videla bi ga samega in na samem. Ne bi ga predstavila nikomur novih znancev, ki mi jih je naložilo življenje umetnice. Vstop v svojo hišo bi dovolila le njemu. Odtegni v Ši se tako dragim opominom kratke minolosti, sem obrnila oogled — ne nazaj, ampak pred-se, v bodočnost. Nisem bežala proč od njega, marveč njemu nasproti, in zdelo se mi je, da žvižg stroja zasmehuje vse tiste, ki so me obžalovali, ali pa se morda veselili na tem, da bi me radi končane ljubavne epizode videl nesrečno, dočim sem videla jaz, srečna ha Čista, kako vzhajajo na horizontu slasti nagnenja, vročega in omamljivega kakor ljubezen in čistega kakor prijateljstvo! Misel, da bi razvezala svojo zaroko z VVelfardom, ali da bi se le najmanje dotaknila njegovih pravic — ta misel je bila tuja mojemu srcu. In če mi je vest očitala, da pre-živo občutim pretežje Massima, da s prevel ko slastjo mislim na njegovo plemenito sirastveno ljubezen, s katero mi je bil ponudil svojo roko, pa sem se čutila opravi- store nemškega telovadnega društva »Eintracht« so pa bili spravljeni Alojzij Košjančič od 5. stotnije 97. pešpolka, sanitetni prostak Marij Vencel in prostak 37. pešpolka Fran Bandič, od 10. stotnije. — Včeraj predpoldne je pa z raznimi vlaki južne Železnice dospelo v Trst 12 ranjencev, od katerih so lc enega spravili v prostore nemškega telovadnega društva ; Eintracht«, dočim so druge, ki so imeli v to dovoljenje, pustili domov. Ti so: Fran Vekjet, Josip Glinšek, Karel Zaler in Peter Demarchi, vsi doma iz Trsta; Mihael Cattuner iz Villanove, Jurij Bartole iz Pirana, Štefan Smolice iz Motovuna, Erme-land Rocco iz Zadfa ter Peter Frandić in Peter Demori, oba iz Galežana. Prošnja. Prejeli smo: Moj sin Alojzij Tence je padel v cvetoči dobi 24 let na severnem bojišču, hrabro boreč se za ljubljeno domovino in je prva žrtev, ki počiva v domači grudi. Zapustil je svoje stariše, brate, revno ribiško družino — ki jej je bil on v davno oporo — v pomanjkanju; zapustil je mlado ženo na porodni postelji, umirajočo v o-bupu; zapustil le v bedi siroto, ki je tri dni pred očetovo smrtjo zagledala luč sveta. Obračam se do usmiljenih src z uljudno prošnjo, da bi blagovolila pomagati iz stiske, ako ne siromašnim starišem, pa vsaj nesrečni vdovi in nedolžni siroti, ki steza proti vam svoji drobni ročici, proseč vas milosti v svojem imenu, kakor tudi v imenu vdove in sirote. Iz dna srca se vam zahvaljujem za vsak milodar, bodisi še tako majhen. Sv. Križ, dne 21. septembra 1914. Ivan Tence. Ženska C. M. podružnica ima dne 24. septembra ob 5Va pop- sejo na Acquedottu • št. 20, l. nad. Prosi se, da se odbomice polnoštevilno udeleže seje. Aretiran vojaški begunec. Crnovojnik 5. stotnije 27. črnovojniškega polka, 30-letni Jakob Zdravić, doma iz Banjaluke, je minoli pondeljek izginil iz vojašnice. Predvčerajšnjim so ga pa našli skritega v oni utici, ki se nahaja pri vhodu na vrt pred mestno bolnišnico. Seveda je bil takoj aretiran in izročen vojaški oblasti. — Zdravić trdi, da ni nameraval pobegniti, pač pa, da se je minoli pondeljek preveč napil in potem ni znal več nazaj v vojašnico. tatvina z vlomom v dvorcu stotnika, ki se nahaja v vojni. Stotnik 20. lovskega bataljona, g. Friderik pl. Hartlich, je pred izbruhom vojne stanoval s svojo družino v lastnem dvorcu v ulici della Ferriera št. 55. Ko pa je bila odrejena mobilizacija in so potem izbruhnile razne vojne napovedi, je moral stotnik s svojimi lovci v vojno: zaprl je torej dvorec in poslal svojo družino na deželo, dočim se je on podal, kamor ga je klicala dolžnost. Bil je pa tako nepreviden, da je pustil v dvorcu vso srebrnino in vse dragocenosti svoje soproge. — Pred nekaj dnevi je pa neki gospod, ki stanuje tam blizu, videl kasno po noči priti iz dvorca nekega sumljivega človeka, ki je nosil na rami težko vrečo. — Ta gospod je šel na bližnji policijski komisarijat in tam povedal, kaj je videl. Policijski funkcijonarji so se pa kmalu za tem uverili, da so bili v dvorcu stotnika pl. Hartlicha tatovi. Policija je nato o tem obvestila stotnikovo družino, ki je seveda takoj prišla v Trst. In tedaj se je konstatiralo, da so tatovi odnesli vso srebrnino in vse dragocenosti, Na podlagi rezultatov uvedemn poizvedb, je policija aretirala tri osebe, ki so osumljene, da so se vdeležile te tatvine. Za družino padlega Alojzija Tenceta v Sv. Križu so darovali: Vojaki v Sv. Križu, stanujoči pri g. Maganja, K 90.41. vas Sv. Križ je tudi naklonila dar. — Potom uprave »Edinosti«: Vdova Gregorič in M. Celan po 2 K. Vsem najiskreneja zahvala v imenu nesrečne rodbine. Umrli so: Prijavljeni dne 23. t. m. na mestnem fizikatu: Benčič Emilija, poldrugo leto, Čarbola zgornja št. 433; Pahor Terezija, 75 let, Greta št. 9. — V mestni bolnišnici dne 21. t m.: Solazzi Alojzij, 60 let: Memon Josip, 28 let. Zo Rdeti križ. Darovali so: Ivan Furlan, Sv. Sobota K 2. Alojzij pl. Faveri K 3. Florian Bisatz K 10. Anton Pogorele, Greta K 20. Anton Covacich K 1. Jean Zibell & Co. K 50. Adolt Rot in sin K 20. Ahilej in Viktorija Palombi K 50. C. S. K 2. Tvrdka Roth in Olivetti K 100. Potom „Piccola" K 532.80. Dr. Olivier bar. pl. Kober v počaščenje spomina pok. gospe Marije Struppi K 30. Ćrnovojnisko moštvo v Piranu K 145. V blagu: Adelajda Matcheusche, Emil Metzger, Karlina Dabcevich in družina, Zadružna klet v Bujah 100 butiljk * ina, okrajno glavarstvo v Kopru 5 sodčkov \ina in perilo. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi frahcescokbedhar TRST — ustanovljena I. 1878 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19 Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. 10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). Mi imm Mo TRST, ulico Lflzzoretto veccbie 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vioavsko, dalmatinsko In isr.sko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorklmi in mrzlimi ledili. POSTREzBA TOČNA. čeno po misli, da sem odklonila to ponudbo, ki je pomen jala za-me srečno bodočnost. Svojo dolžnost sem storila, česa naj bi zahtevali še od mene? V Reggio sem dospela pozno zvečer. Naslednjega dne, čim sem ustala, sem dala obvestiti imprezarija o svojem dohodu. Ob enajstih je prišel k meni. V šestih dneh naj bi nastopila. Dogovorila sva se vse radi vaj z glasovirjem in orkestrom ; in po tem, kakor je določil ure, ki jih moram posvečati gledališču, sem mogla izračunati, koliko mi jih ostane za Maksa. Ko je imprezarij odšel, se Je odpeljal hotelski omnibus z dvorišča, da gre po potnike na kolodvor. Manjkalo Je še pet minut do prihoda vlaka. Ottala sem pri oknu s katerega sem videla na dvorišče hotela in sem gledala, kako hlapci čistijo vozove. Srce mi je totklo tako močno, da sem občutila, kako se mi stišče skupaj, ko sem slonela ob desk! okna in razmišljala, kako je možno, da se tisti hlapci bavijo z vozovi, in da tisti tujci, ki sem jih videla bkozi okno dvorane v prizemlju, morejo tako mirno jesti z tako nemirnim srcem ? Meni se je zdelo, da morajo vsa srca nemirno tolčil Slednjič sem čula voz iz daljave. .Omnibus je I* sem si mislila. In hitela sem k vratom ter bežala doli po stopnjicah. V prvem nadstropju me je srečal eden natakarjev, Id me Je začudeno pogledal, kajti bila sem brez klobuka. Potem pa je mislil na kak možen vzrok, radi katerega tako hitim doli, in me Je vprašal: .Ali greste k zajutrku ? Obedovalnica je na desno." Zardela sem radi tega svojega nastopa, kakor radi kake nedostojnosti. Toliko moč ima star običaj tudi nad najstrastnejšimi značaji I (Dalje.) s: MALI □□ □a □□ se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti kaue besede se računajo enkrat več. — Naj manj S« : pristojbina zn&3a 40 stotink. : □□ fleUlouana soba najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, ITI. nadst. 4000 Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Seiselič, Trs ulica Istiluto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno dipbu u ništavi v Firrace. Peče !-e fin in navadt-n kruh trikrat na dan. I/.bera sladčie, vina > st klenicuh. prepetVncev t bi cott m) konfekture itd. Sprejema naročila za poroke in krst3 ter vsakovrstno patfvo ter po« streže tudi na dom. - ZMSRME CENE. IfVlFff štajerska po 1, 8, !> %inaijev komad. Pi-JUjlU Sčanci po K 180. Kokoši po 2 K kilogr. Carducci 39 Ronco 6, KandJcr 8. 921 Slovenska družina in stanovanje. Kdinosti. Naslov pove Inseratni oddelek 999 Pftfeff mebl rana, svetla in solčna se odda takoj «Uiitl v najem pri slovenski družini, eventuelno tudi s hrano. — Naslov: Via Galileo Galilci šr.v 8, IV. n. 4001 Dr. PETSCHNIOG TRST, UIA S. CfiTEBlMA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 in špccijalist za kožne in vn''nfi fsnolne^ t ti i,—j ~ Bellemo Giouannl rfar T Trsta-oLUgo Foscolo štv. 6, se pri- poroča cenjenemu občinstvu. 1024 HfV nun rini s0 sodi, vporabni za belo vino od nQ prUUUJ 2 do 7 hektolitrov. - Cena nizka. Obrniti se: Kavarna Moncenisio, Vidali. 1029 Drflrfrtfn f O takoj 3 p- lce in klopi za teste-rlUUuJU nine, 1 voziček, table za proda- jalno iestvin. Cena 150 kron. - Pojasnila v Trstu, jalno jestvin ulica Carpison štv. 16. 1030 {ftUff s prostim uhodom se odda enemu ali dve-aUfeJU zna go podoma Ulica Belvedere štev. 25, II. nadstr., vrata IG. 1031 Zaloga obuvala in lastna delavnica If ISENTI TkST, Glosuč Carducci Številka 27. Podružnica s ulica Riguiii St. ?1 („Al Buon Operaio") :: Velika salona rnoSkSh in Ionskih Čevljev. Posravlja !«?<*© en solidno. Zmerne cene. j Molstarelša In glavno potniška pi- « i sarna in denarna menjalnica J j I. N. FERIĆ j TRST, Via Lazzaretio veccfiio štv. 4 ^ (pasproti Excelsior Pclace-Botel) J Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domačega društva iz Trsta in to v Ameriko in Kaaado. Odhod vsako soboto, a v pondelj-kih odhod z železnico iz Trsta čez Ha vre, Bremen, Rotterdam in Ant-werpen v New-York in dalje z amerikansko Železnico do zaželje-nega mesta. Za najhitrejše, najcenejše in sigurno potovanje jamči. Da mora vsakdo takoj odpotovati, treba zaeotoviti si mesto z 2 K are. potflja brezplačno Trstu. : treba zagotovil Vsa pojasnila : gori omenjeni njena pisarna v crro 6 S^OJl K SVOJIM ! = i Ferdinand teUoc | Trst, nlica Malin a vento (Ručni) 25 f| S priporoča cenj. občinstvu svojo SS I trsoulno jestvin:: In 1 | kolonijalnoga: i\m 1 S kakor tudi ŽGANJARNO. ~ H ° L Blago vedno sveže. - Postrežba na dem.---Cene zmeme in solidne. Umstno-fofogrančni etelie Trst. ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trsi IzvTšuje vsako fotoerrafično delo kakor tudi razjedo, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE F070GRAPIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročni kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. >€> C ❖ Trst ul. tlel Rivo šteu. 41 umetni zomm PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV sCI BOLE« Dr. j.čermAk o.tdsches v. K OH C. trst UUCJl CASERMA. 13IL nad. Velikaška zaloga pohtttoa In tapetari] Paolo Gastwirtli, Trst ulica Man st 6 ihtta siedoltt£a Fenlte). ncJBoI) usoden tir za naka^anjg bodisi $leđc ten ^jj (j Jy ---w mm-mm V m* 14