v HODIM v četrtek M iMnarla 1922. Naročnina__ m lria«o SH8-» *bii mu oprti 01 o »e— m pol >«U . , «S- -8« liatr> tata « ., „ W-«t « sb mešan a ... »-M o u>nz»matro« aaloietnu Uln. 15(N-tnetaAoo ...... I2*S0 s Sobotna Izdaja: s « Jngti«invi|l . Um. 10 — «inozemstvo . . „ 80 — ^SdRlIld SlPV 50 por. s OtM lnseratom:EE !>ostolima petima vrsta tnali oglasi po K 4'— la IS—, veliki oglasi nad 45 aun vt-Stna po K 8 —, ooslua IML po K 12 —. Pri va6|em naročila pvpnst Izbaja vsak dan livzemil ponedeljka ln daeva po praa» nlkn ob 3. url cjntrai. Meaefina prllotja. (fastnfr SOL I ___ Uredništvo le t Kopltar|evl allol »let. 6/111. Kuk opisi se ne vračalo, aelrsnklrana plima se a« spre|ema|o. Uredn teleL Stv. SO, opran. 41». 328. Političen list za slovenski nard. Oprava t« v Hopltarlevl al. 6. — Račun poStne hran. ljubljanske 4t 650 za laročnino In it. 348 za oglaaa, sagrab c9.au, aata|av. 7563. praSke In dona|. 24.797 Počlpiliovalci. Pravičnost je temelj države. Vlade, ki delajo krivice in to celo po dobro preračun/enem in premišljenem sistemu, rušijo temelje države. Vsa borba, ki jo vodijo opozicionalne stranke in njene parlamentarne eksekutive v državi, je zgolj borba proti gospodarski eksploataciji, izkoriščanju izvensrbskih delov države, borba proti hegemoniji enega plemena nad drugimi, borba za pravičnost in enakopravnost. V lej borbi za pravičnost in enakopravnost, ki jo vodijo poslanci Jugoslovanskega kluba s hvalevredno odločnostjo in odkritostjo, so padli slovenski demokrati borcem za enakopravnost v hrbet in z naravnost neverjetno predrznostjo zagovarjajte, hvalijo in proslavljajo vsak udarec, ki ga dobi naš narod in prečanske pokrajine. Pri tem ra-zornem delovanju demokratov, ki vsak dan veča nezadovoljnost ljudstva, izžema predvsem produktivne stanove in podira temelje države, demokratom pridno pomagajo poslanci Samostojne kmetijske stranke. Naravno je, da se borba vsled tega zelo poostruje. Ministrski predsednik Pašič je v svojem ekspozeju naglašal, dja potrebujemo davčni zakon, ki bo za vse enak! Pesek v oči! Tako se samo govori, dejstva so pa druga. Zemljiški davek v Srbiji in Črnigori se je znižal na predvojno stopnjo, v vseh ostalih pokrajinah pa se je povišal v štirikratnem iznosu. Davek na vojne dobičke se v Sloveniji iztirjava v naravnost blazni višini tudi takim, ki med vojno sploh niso niti vinarja zaslužili. Te vrste davčni vijak je tak, da bodo morali obrtniki kratkomalo zapreti svoje delavnice. V Srbiji pa tega davka niso nikjer iztirjavali, v Belgradu, mestu milijonarjev, pa sploh ni bil razpisan. Pred nekaj dnevi smo utrdili, da zahteva finančni minister brez zakonite podlage za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1921 kot poslovni davek en odstotek od vsote, za katero je trgovec ali obrtnik svojce blago v tem času prodal. To pomeni najmanj desetkratno povišanje prvotnega poslovnega davka. Delegat finančnega ministra je na naše tozadevno vprašanje izjavil, da je zgolj eksekutivni organ finančnega ministrstva, ki mora ukaze ministrstva izvrševati. Povsem pravilno! Za to nezakonitost je odgovorno finančno ministrstvo, pa tudi tiste stranke, tisti parlamentarci in tisto časopisje, ki finančnega ministra in njegovo nezakonito ali neenako, izkorišče-valno davčno politiko podpira, brani in zagovarja, celo hvali. Poslanec dr. Gosar je na nedeljskem shodu SLS v Ljubljani dal duška razpoloženju slovenskega ljudstva, med katerega seveda ne štejemo slovenske uskoke vladnih strank, in je navedel v dokaz nelo/alne in državo uničujoče politike vlade in njenih strank par kričečih številk. Na vse točne številke je slovensko vladno časopisje molčalo, le na številke, ki jih je šele ob koncu svojega govora povedal iz proračuna ministrstva za socialno politiko, je »Jutro« dvakrat odgovorilo in pri tem izlilo na dr. Gosarja polno golido svoje gnojnice. Gospod Ribnikar se je postavil v bojno pozicijo in zavihtel nad dr. Gosarjem svoj leseni rapir, ki se je pa zlomil ob prvem zamahu. Vsa modrost tega centralističnega zagovornika, ki je centralistični korupciji dolžan hvaležnost za svoj četrti činovni razred, obstoja v trditvi: Proračun je sestavljen tako, da ne izkazujejo oddelki za prečanske pokrajine vseh postavk, ampak so n. pr. materialni izdatki za zaščito dece v Hrvatski in Slavoniji, Bosni in Hercegovini Icr Sloveniji preliminirani centralno pod pogl-i.vjem Srbija in Črnagora. Na ta način prihaja gospod Ribnikar do zaključka, da je dr. Gosarjeva trditev, da izkazuje proračun ministrstva za socialno politiko za Srbijo in Črnogoro 1 mi-Ijnrdo 332 milijonov kron, za vse ostale pokrajine pa 113 mili/tonov kron, falzifika-cija proračuna. Če Jutro oziroma gospod Ribnikar že •govori o falzifikatih proračuna, bi mogli mi prav resno trditi isto z milejšim izrazom "ktivni proračun. Številke, ki jih je navedel dr. Gosar, ne odgovarjajo samo reka-pitulaciji v proračunu ministrstva za socialno politiko na str. 96, ampak tudi posa- meznim poglav/em za prečanske pokrajine, ki jih ni v vsej njihovi specificiranosti sestavil dr, Gosar, ampak finančno ministrstvo. Ta poglavja izkazujejo. Tako izkazuje poglavje za Slovenijo izdatke 45,528.262 K, Bosno in Hercegovino 30,698.783 K, Dalmacijo 13,927.085 K, Hrvatsko in Slavonijo 64,532.067 K in za Ban? t, Bačko in Bara-njo 10,402.760 K skupaj 165,088.957 K. V tej svoti so obseženi redni in izredni izdatki, dr. Gosar je pa v svoji številki upošteval samo redne izdatke. Ako sc gosp. Ribnikar izgovarja, da so nekateri izdatki za prečanske pokrajine postavljeni centralno v poglavje za Srbijo in Črnogoro, bi ga opozorili na sledeče: Ako imajo prečanske pokrajine svoja specificirana poglavja, bi morali biti vsi izdatki zanje tam postavljeni. Ako so pa nekatere postavke za prečanske pokrajine postavljene v poglavju za Srbijo in Črnogoro, se nanašajo skoro izključno le na plače uradništva, vse drugo jc pa povedano tako na splošno, da more ministrstvo vse preli-minirane svote uporabiti izključno za Srbijo in Črnogoro. Ker se gospod Ribnikar med drugim sklicujte ravno na izdatke za zaščito dece, ugotavljamo, da se n. pr. na str. 28 določa v to svrho svota 13,650.000 dinarjev, ni pa prav nič označeno, koliko da odpade od le svote na prečanske pokrajine. Dejansko najbrž niti ficek. Da je naše mišljenje pravilno, nam potrjuje dejstvo, da so za vse panoge, ki jih navaja gospod Ribnikar, v poglavjih za prečanske pokrajine pač natisnjeni naslovi prejšnjih postavk kakor Staranje za mlade?^, -zaštita radništvazraven pa stoji mesto svotc beseda »ukinuto«, pri nekaterih pa »predvideno u gl. ministrstvu-«. Se-li nc pravi lo proračun fingirati? Zalo je imel g. dr. Gosar prav, da se je v svojem govoru oziral le na številke, ki so za prečanske pokrajine v proračunu zabeležene le v poglavjih za prečanske pokrajine. Vse drugo jc le pesek v oči, vreden toliko, kolikor Pašičeva napoved o izenačenju davkov. Besede, prazne besede, ki zadostujejo pač demokratskim koritar-jem, ki izdaja/o ljudstvo, ako je le peščica njih pri koritu, mi pa na besede, na prazne besede, ne bomo več verovali, ampak samo dejanjem, dejstvom, ki pa sedaj dajejo nam prav! Kralj se hočs poučiti. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Kralj Aleksander je za jutri zvečer povabi! na obed načelnike vseh parlamentarnih klubov. Kralj se hoče poučiti o političnem položaju in o željah posameznih strank. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 5. popoldne. -Najprej prečita tajnik Vukosavljevie zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april. Ta zakonski predlog se odstopa proračunskemu odboru. Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja na vprašanje poslanca Milana Pri-bičeviča glede pomoči onim krajem, ki so trpeli vsled toče in suše, posebno v Liki in na Hrvatskem. Minister pravi, da je ministrski svet odobril kredite za Hrvatsko in Slavonijo v iznosu 10 milijonov dinarjev, za Hercegovino pa je dal potrebni kapital za nabavo potrebne množine koruze, za Črno goro pa šest milijonov dinarjev. Tudi za ostale kraje, zlasti za Dalmacijo, Bosno, Srbijo in Slovenijo, so odrejene potrebne vsote. Živila se bodo v teh krajih prodajala po nabavni ceni, razen siromakom in onim, ki ne morejo plačati te cene, tem pa j>o znižani ceni. Ministrski svet je tudi uvi-del, da mora država prevzeti del izdatkov za prehrano teh pasivnih krajev na svoje breme, in sicer za Črno goro in Hercegovino v znesku 1 milijona dinarjev, za Liko 1 milijon, za ostale kraje pa se prispevek države giblje v onih mejah, kakor v proračunih za leti 1920 in 1921. Ministrski svet je razen tega odobril kredit štirih milijonov dinarjev za nabavo semen, ki se bodo prodajala po lastni ceni in dajala brezplačno onim osebam, ki so trpele ško- taklave. Rim, 31. ian. (Izv.) Jutri se bo opravil v sikstinski kapeli zadnji rekvijem za pokojnega papeža. V četrtek predpnldne bo maša, ob 16. uri popoldne pa bodo kardinali prisegli na volilni red in se zaprli v konklave. Atentat na reškega načelnika Zanelld. Reka, 31. jan. Danes popldnc se je vršila tretja seja reške konstituante. Načelnik vlade Zanella je obširno poročal o političnem in gospodarskem položaju mesta ter je razvil program o nameravanih javnih delih, ki se izvrše s posojilom 350 milijonov lir, sklenjenim v Italiji. Večina Jc Zanelli viharno pritrjevala, manjšina pa je vpadala s protivnimi medklici. Zanella je nato jel ostro prijemati nacionalistične elemente in jim očitati, da so izpraznili vse blagajne in spravili Reko na boben. Vmcšaia se je tudi galerija, ki je viharno klicala proti manjšini: »Vun z manjšino, izbacnite jo!« Seja je potekala skrajho viharno. Za do vsled toče ali suše. Minister za promet Stanič odgovarja na vprašanje poslanca dr. Šečerova o železniškem prometu v Banatu. Pravi, da se je z ozirom na sedanje finančno stanje naše države trudil, da se dosežejo boljše zveze z Banatom. Tako se sedaj proučava načrt nove železniške zveze med Sento in Čoko. Gre za progo Senta-Čoka-Karlovo-Velika Kikinda, ki je imela doslej lokalni značaj, v naši povečani kraljevini pa je po pre\ratu postala glavna proga I. razreda. Ker je bila la proga doslej le lokalna, je naravno, da ta železnica ni preveč trdna in ni porabna za brzovlake. Na vsak način pa moramo skrbeti, da bo ta proga tudi sposobna za brzovlake, ker je ta proga zelo ugodna zveza z Rumunijo. iMinistrstvo je v tem pogledu žc porabilo znesek šestih milijonov dinarjev. Razen te proge, ki veže Banat z Bačko, se ministrstvo za promet bavi še z eno progo, in sicer med Titelom in Karlovom. V to svrho je predviden znesek desetih milijbnov dinarjev. Zbornica preide nato na dnevni red. Prva točka je volitev odbora za zakonski predlog poslanca dr. Korošca in tovarišev z dne 23. oktobra 1921 o ukinjenju § 18 zakona o zaščiti države. Zbornica izvoli potrebno število poslancev za ta odbor. Seja se nato zakljčui ob 6.10. Prihodnja seja v petek, 3. februarja ob štirih popoldne. Dnevni red: Interpelacije, ki niso bile rešene na današnji seji. manjšino so govorili Belassich, dr. De Poli in prof, Susmel.Večina je sprejela predlogo o začasnem proračunu, manjšina je glasovala proti. Nato se je seja zaključila. Žc med sejo so se na Dantejevem trgu zbirali nacionalistični elementi, ki so skušali šiloma vdreti na municipij, a so jih karabinierji zadrževali. Ko je Zanella s predstavnikom pod-občin Antonom Supcrino in tajnikom Ste-cichem v avtomobilu zapustil municipij, so ga nacionalisti sprejeli z žvižgi in viharnimi grožnjami. Na voglu Ceste 30. oktobra je pa priletela proti avtomobilu bomba in se s silnim pokom razletela. Steklo na avtomobilu je šlo v kose; šofer in Superina sta bila ranjena, Zanella sam jc pa ostal popolnoma nepoškodovan. Avtomobil je z največjo naglico nadaljteval vožnjo. Nadalnjih napadov ni bilo. IvONCANA STAVKA KOVINARJEV NA ČEŠKEM. Pragu, 1. febr. (Izv.) Kakor poroča ?Prager Tagblatte, je stavka v sevemoče-ški kovinski industriji končana. Od 1. aprila dalje se bodo plačevale manjše, v Li-beicu veljavne mezde. žeJezničarska stavka v Nemčiji. Berlin. 1. febr. (Izv.) Strokovna organizacija nemških železničarjev je z 20 glasovi proti 15 glasovom sklenila, cla prihodnjo noč o polnoči začne stavkati. Berlin. 1. febr. (Izv.) Ko se je zvede-! lo, da je strokovna organizacija nemških S železničarjev sklenila f tavko, se je uveljavila naredim državnega predsednika, po kateri :e bodo železniški uradniki, kakor vsi drugi uradniki po uradniškem pravu, kaznovali z zaporom in denarno kaznijo do 50.000 mark. ako bi usavili delo in odrekli delo. Ravno tako se bodo kaznovali z zaporom in denarno kaznijo vsi oni, ki bi poškodovali naprave in obratna sredstva. Naredba pooblašča pravosodnega ministra, da zagotovi zasilna dela. Oni, ki hočejo delati, ne smejo bili gospodarsko oškodovani; kdor bi jih oškodoval, bo kaznovan z zaporom in denarno kaznijo. Berlin, 1. febr. (Izv.) Večerni listi poročajo o položaju na železnicah, ki je nastal vsled mezdnega gibanja železničarjev. Danes opold. je bil zaradi sklepov železničarjev, da proglasijo stavko, ogromen naval občinstva na vlake, da se še pravočasno odpelje, preden bodo vlaki ustavljeni. Železn. ravnateljstvo je sklenilo obsežne odredbe, da bo navalu potujočega občinstva kos. Državno ministrstvo upa, da se bo javilo mnogo delavoljnih, ki bodo pripravljeni vršiti službo na železnicah, vsaj v omejenem obsegu. Zaradi tega je odredilo, da se zaščitijo deiavoljni. Tehnična zasilna služba bo stavila na razpolago izurjeno osobje za delavnice, za nalaganje premoga in za lokomotive. Na mesta stavkujočih strojevo dij bodo stopili vozne službe vajeni inženirji. Predvsem je storilo državno ministrstvo za promet korake, da ne nastopi zastoj v preskrbi države s premogom. NOVI PODODBORI ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri so se izvolili trije pododbori: za vodne sile, za gozdove in za ministrsko odgovornost. Od Jugoslovaskega kluba je izvoljen v pododbor za vodne sile dr. Du-libič, v pododbor za gozdove dr. Hohnjec, ! v pododbor za ministrsko odgovornost pa i dr. Marko Rebac. RIBOLOV NA OHRIDSKEM JEZERU. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Na današnji j seji zakonodajnega odbora se je vršila raz-| prava o ukinjenih koncesijah za ribolov j na Ohridskem jezeru, vsled česar je prizadet velik del tamkajšnjega siromašnega ljudstva. Pri tej priliki so radikalci ostro nastopili proti demokratom, ki so zagovarjali ukinjenje koncesij. POSLANIK J0NNART OSTANE NA SVOJEM MESTU. Pariz, 31. jan. Agencija Havas poroča, da je .lonnart sprejel mesto poslanika pri Vatikanu le pod pogojem, da bo ostal na tel mestu samo nekaj časa, nakar bo mesto njega imenovan kak drug diplomat. Jonnortov rok je potekel. Vsled smrti Benedikta XV. se je pa položaj spremenil in ministrski predsednik Poincare je naprosil Jonnarta, naj ostane še naprej na svojem mestu, .lonnart je tej želji ustregel. MEDNARODNA KONFERENCA ZA REVIZIJO VOJNIH PREDPISOV. Washington, 1. febr. V soboto je bil na razorožit ven i konferenci sprejet sklep, da se skliče nova mednarodna konferenca, ki bi sestavila nove predpise za podmorske čolne in za druga napadalna sredstva na suhem in na morju. Ta novo konferenca naj so prične takoj, ko bodo končane tukajšnje razprave. Čas in kraj konfereuee l)odo določile Združene država. Udeležilo sc bo konferenco pet zveznih držav. Sestavila se bo komisija iz uglednih mednarodnih učenjakov, ki bo revidirala vojne predpise. Ko bo ta končala svoje delo, se bodo zvezne države o tem posvetovale in se obrnile tudi na vse druge države, da priznajo l nove predpise. i AMERIŠKI POSLANIK PRI POINCAREJIT Pariz, 31. jan. (Izv.) Ministrski prdržavo-tvorci« demokratje iu samostojneži. + Kdaj bo rešen proračun? Vlada smatra, da bi bilo potrebno za razpravo o proračunu za leto 1921-22 najmanj 60 parlamentarnih sej. Vlada smatra tako razpravo za predolgotrajno in zato hoče debato, ki bi sc vodila po proračunskih oddelkih in nc po posameznih postavkah. Gre pa tudi za število poslancev, ki bi hoteli govoriti ob priliki proračunske debate. Ker bi število poslancev, ki imajo željo nastopiti v proračunski debati, bilo gotovo zelo veliko, smatrajo, da do prave proračunske debate sploh ne bo prišlo, ampak si bo vlada pomagala z dvanajstinami (mesečnimi proračunskimi obroki), dokler ne bo — padla. -j- Ker smo demokratična država. Ministrski svet jc odločil na eni svojih zadnjih sej, da ne daje časnikarjem nikakih poročil več o poteku ministrskih sej, pač pa da bo objavljal vse potrebno uradni »Presbiro«. Presbiro pa o zadnjih sejah ministrskega sveta ni objavil ničesar. To je zelo praktično, ker )fe ljudem prihranil mnogo časa in jeze. -j- K vprašanju konklava. Kardinala Skrbenski in Mistrangelo, nadškof floren-ški, sta naznanila, da ne bosta mogla prisostvovati konklavu. Dozda^ je torej znanih 6 kardinalov, ki bodo odsotni. -f- Komunistične šifre. Šifre so tajna pisava ali pisava z dogovorjenimi znaki. Take pisave so se baje posluževali tudi komunisti. Ko so zadnji čas zaprli v Osjeku zopet nekaj komunistov, so našli pri njih šifrirana pisma. Zagrebška policija se sedaj trudi, da te šifre razvozlja in raztolma-či. — Kako dolgo bo še trajala slepari/a s »komunisti«? -f »Sokok v Belovaru se je odcepil od Jugoslovanskega Sokola in se pridružil ^Hrvatskemu Sokolu« (Wilsonov trg, Zagreb). Na glavni skupščini belovarskega Sokola so prečitali tudi »kilometersko pismo« ljubljanske sokolske župe, v kateri se napada Hrvat. Sokol, toda brez uspeha. Belovarski >Sokol« je obrnil demokratom hrbet. -f- Pred neodvisnostjo Egipta? Angleški zunanji urad objavlja zdaj točne pogoje, pod katerimi je angleška vlada pripravljena odpovedati se svojemu protektoratu nad Egiptom, Egipt priznati za neodvisno državo in privoliti v to, da ima svojega ministra za zunanje zadeve. Ti pogoji so: 1. da se zavaruje varnost prometnih zvez britanskega imperija, v kojih celokupnosti tvori Egipt bistveni del; 2. da ima velika Britanija pravico varstva nad inozemskimi kolonijami v Egiptu; 3. da se Egipt zavaruje proti vsaki tuji intervenciji, naj bo že kakršnegakoli značaja. — V koliko je biv-' ša egiptska vlada (sedaj vlada tam izjem-i no stanje) pripravljena sprejeti te pogoje, ni znano. Na vsak način se bo sporazum, | ako se doseže, predložil londonskemu parlamentu. -j- Turško vprašanje, ki pride v kratkem zopet pred forum zavezniških ministrov, je zelo zapleteno in utegne v dogled-nem času tudi vse balkanske države zainteresirati. Anglija namerava Turčiji zopet priznati staro mejno črto Enos-Midia, dočim angorski parlament izjavlja, da kategorično zahteva popolno svobodo Darda-nel pod turško suverenileto, mejo ob reki Marici, Smimo in odškodnino za razdejanja, ki s o jih povzročili Grki v Mali Aziji in Traciji. Turčijo podpira slejkoprej sovjetska Rusija. Kako je to vprašanje važno tudi za nas, sledi iz dejstva, da med našo in grško državo obstoji vojaška konvencija. -j- Nemško-poljska pogajanja bodo -trajala najbrž še februarja meseca in privedejo koncem februarja do definitivne pogodbe, ki jo bosta oba parlamenta mogla že v prvih dneh meseca marca ratificirati. Izredni Mm ziior profesor- ~ "si""" se je vršil včeraj cel dan. Otvoril ga je ob 9. uri predsednik sekcijo ravnatelj dr. V. K o r u n. V nagovoru je podal razpored zborovanja. Vse posvetovanje se je sukalo v prvi vrsti okoli novega načrta za srednje šole. Dasi so posamezni pododbori že podali svoje mnenje o načrtu, se je vendar — zlasti na zahtevo celjskega pododbora — sklical izredni občni zbor, da tudi sekcija kot taka zavzame stališče- Glavni referent odbora jc bil prof. Fr. Jeran, ki je na podlagi doposlanih mnenj posameznih učitejlskih zborov predložil pred vsem te-le tri »očke kot najvažnejše v pretres: 1. atnllšče sekcije napram členu 4. načrta (enotna nižja sred-naj šola); 2. potreba vmesne šolske oblasti med ravnateljstvi in prosvetnim ministrstvom; 8. uzakonitev sestave in delokroga Glavnegn Prosvetnega Saveta. — Glede prve točke so bila tri mnenja: nekaj zborovalcev (gg. višji šol. nadz. dr. L. Poljanec, prof. dr. Fr. Sturm) je bilo za sprejetje bolj ali manj nespremenjenega načrta z utemeljevanjem, da to zahteva narodno edinstvo in pa ozlr na mladino, češ, da je sedaj duševno preobložena. Drugi (pred vsem g. referent) so — poudarjajoč praktično stalo sprejemljivosti — so predlagali: vse sedanje nehumanistične srednjo šole (realke in realne gimnazije) naj se preustroje, kakor zahteva novi načrt (naj imajo torej skupen nižji tečaj, od 5. razreda dalje pa bifurkacijo), malo število humanističnih gimnazij (I. državna v Ljubljani, gimnazija v Mariboru ter škofijska privatna v St. Vidu) pa naj se ohrani v sedanji obliki. Tretja skupina zborovalcev pa je sledila globoko premišljenemu predlogu višjega Sol. nadzornika Jos. W e s t r a : sedanji srednješolski tipi naj ostanejo; našo sedanje meščanske šole pa naj dobč značaj nepopolno srednje šole (t. j. značaj v na-Crtu predlagane enotne nižje srednje šole). Utemeljeval je svoj predlog z raznih vidikov: treba je ohraniti, kar je dobrega; naš narod je s sedanjimi tipi zadovoljen, ker so se obnesli; novi tip pa ui Šo nikjer preizkušen in preizkus naj bi se najprej napravil parno na enem zavodu; tudi Cehi so ohranili humanistične gimnazije (60), realne gimnazije (105), reformne realne gimnazije (83), realka (80), liceje (22) — v odstotkih približno isto razmerje kakor pri nas; pa tudi naši bratje Srbi sami so bili L 1908. sprejeli zakon, ki je poznal humanistično gimnazijo in realko, in samo nesrečne prilike strašne desetletne vojne so preprečile naravni razvoj njih srednjega šolstva; seveda bi morala preustrojitev naših meščanskih žol biti taka, da bi nadarjen učenec po dodatnem izpitu iz latinščine lahko prestopil v 5. razred realne, ali celo — po izpitu iz grščine — tudi v 5. razred humanistično gimnazije; za tako preustrojitev govore važni gospodarski in socialni razlogi; tam, kjer takih meščanskih šol nimajo, naj jih ns'anove (v Srbiji!); z eventuelnim sprejetjem člena 4. pa bi izgubile vse pokrajine svoja znanstvena torišča, kar bi pomenilo velikansko nazadovanje; prosto-potnost pa ni res razlog za enotnost nižje srednje šole; in prav gotovo bi se v mnogih — zlasti manjših — krajih ne razvili predvideni trije tipi, ampak en sam, t. j. realka; glede čim najdaljnje od- Ob izpraznjeni apostolski sto-fici - konklave ■ Oči in misli milijonov, ne v zadnji vrsti oči in misli držav, poglavarjev in državnikov, se te dni obračajo v Rim, v Vatikan, kjer se ima blagopokonemu papežu Benediktu XV., ki so ga pokopali zraven njegovih prednikov v zgodovinskih in umetnostnih spominov bogatih kriptah vatikanskih, izvoliti naslednik. Vhodi v Vatikan so zaprti. Knmerlengo sv. rimske Cerkve, papežev bivši državni tajnik Peter kardinal Ga-sparri, imenovan za kamerlenga od Benedikta XV. v konzistoriju dne 4. dec. 1916, iira v oblasti papeško palačo in vodi tekoče posle. Kaj se vse godi v Vatikanu? V neprijetnem položaju r.o časnikarji, ki bi radi nudili čitnteljem svojih listov senzncionel-nosti. Teh pa po resnici ni mogoče dobiti. Vatikanski list »Os?ervatoro Romano« beleži suha dejstva in zunanje dogodke objektivno. včasih lakonično. Kardinali, ki so v vpem dolžni molčati, so zapeti do vratu, ne dajejo intervjuvov. Drugi pa skoro nič posebnega ne vedo. Zato mora časnikarjem pomagati domišljija, ki je ob vsaki volitvi papeža silno bujna in bajkasta. Piše se o boju za papežki prestol, o mogočnih vplivih, o hudih strankah v vrsti kardinalov itd. itd. V istini pa je čisto drugače. Nobena volitev na svetu sc ne vrši b takim dostojanstvom in mirom, kakor volitev papeža. O iem nas pouče iukozvane apostolske volit vene naredbe. Za dobo izpraznjene apostolske stolice in za volitev papeža je zdaj edino merodaj-na konstitucija papeža Plja X. »Vacante sede Apostolica« z dne 25. dec. 1904. Natisnjena je v cerkvenem zakoniku med dokulenti na prvem mestu. Vzor je preciznega in jasnega zakona. S smrtjo papeža preneha služba predstojnikov najvišjih apostolskih uradov in državnega tajnika. Sv. kongregacije se morejo omejevati na le manj važne posle, ki jih smejo po svojem štntutu v lastnem delokrogu reševati. Vse kar zadeva papeževo jurisdikcijo in milostne podelitve, mora čakati naslednika. Nobena cerkvena postava se ne sme spremeniti ali odpraviti, pravice apostolske stolice morajo ostati nedotaknjene. V svoji službi ostanejo kardinal-vikar Rima, veliki ponitenciar in papeški milo-ščinar. Začasno cerkveno upravo vodi kar-dinalski zbor. Prvi funkcionar je kamerlen-go, ki so mu dodani trije kardinali, od vsakega reda po eden. Kakor znano šteje kar-dinaHci zbor izza časa Sikstn V. od 1. 1596. drlje 70 mest, ki so razdeljeni na tri redo-ve: 6 knrdin.il škofov, 50 kardinal mašni-kov in 14 kardinalov diakonov. Vsa mesta pa skoro nikoli niso zasedena. Na čelu sv. kolegiju je kot primus inter pnres dekan, po promociji najstarejši izmed kardinalov škofov. Ta ima precej posla ob času izpraznjeno apostolske stolice. Ob času papeža obvesti prefekt apostolske palače kardinala kamerlenga, ki vzame na to vatikansko palačo v posest in je ne zapusti do izvolitve novega papeža. Njegovo prvo opravilo je, da izda avtentičen dokument o smrti papeževi Kardinal dekan ob- ložitve izbire tipa pa velja psiholofiko dejstvu, da jo nadarjenost za humanistične in realistične pred-moto povprečno združena. — Za predlog vii. šol. nadz. Westrn je glasovalo 30 zborovalcev, ca predlog g. reforenta Jerana 29. — Točka 2. te je sprejela soglasno s sledečim besedilom: med ravnateljstvi in prosvetnim ministrstvom bodi vmesna šolska oblast i. določenim delokrogom. — Pri 8. točki je stavil g. referent sledeči predlog: v Glavni Prosvetni Savet naj pošlje pokrajinska učna oblast po enega zastopnika, vsaka sekcija prof. društva pa kot olicialnega zastopnika svojega predsednika in polog njega še enega zastopnika; sekcija Ljubljana pa pošlje dva zastopnika kot tolmača zgoraj navedenih dveh predlogov, in sicer ravnatelja dr. .1. Pipenbacherja za VVestrov, prof. Jerana za njegov lastni predlog. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. — Nato so se obravnavale še razne točke načrta: redi za ocenjevanje napredka; dolžnost razrednika, da hospitira v svojem razredu (v medsebojnem sporazumu); ponavljalni izpiti naj so vrše od 5. do 10. septembra; šolsko leto naj se prične 11. septembra in sklene na Vidov dan (28. junija); učenci z dvema ali več nezadostnimi redi naj ne napredujejo, z enim nezadostnim pa dobe ponavljalni izpit (tudi iz veščin). — Končno so se sprejeli važni sklepi gledo III. kongresa profesor, skega društva, ki bo letos avgusta meseca v Ljubljani. — Promocija. Za doktorja prava je bil promoviran 25. januarja t 1. sin Stojana M. Protiča, g. Milan Protič, na vseučilišču v Parizu. — Zvišanje cen na železnicah. V ministrstvu za pron et izdelujejo nove tarife za tovorni in osebni promet. Po novem tarifu bi se zvišale cene za vsake vrste promet od 30—50 odstotkov. — Poročilo o delovanju zaščito deeo za sodni okraj Litija. Poročajo nam: Zaščita deluje v okraju 18 mesecev in lahko trdimo, da deluje uspešno in požrtvovalno. Povzemimo na kratko njeno delovanje! Dohodki so bili v tem času sledeči: Država je prispevala v denarju in v obleki. Denarja je naklonila skupno 40.500 K. Dečji dan je dal v okraju 4850 K. Največ županstvo Zagorje, ki je sem poslalo 2024 kron. Nadalje je zaščitin predsednik g. dr. Ivan Maeek Iz kazenskih poravnav naklonil skupno 2300 K. Prispevala so tudi velika podjetja: v Litiji topilnica (50C K), predilnica (400 K), v Zagorju steklarna (400 K) in rudokop (300 K). Poleg nekaj manjšib prispevkov je bilo denarja okroglo 50.000 K, ki se 'je delil mesečno med stalne rrjnine (od 30—35 strank) in md enkratne podpore (kekih pet strank mesečno). Obleke pa se je razdelilo v tem času: 175 parov ameriških in domačih čevljev; 90 jardov angleškega finega sukna za zimske obleke; nad 100 metrov rujave kotenine; 144 parov nogavic; 8 narejenih pelerin, 10 narejenih suknjičev; 10 parov narejenih hlač; 20 m cajha in še par kosov drugega blaga. Podpore v denarju in v blagu je bilo deležnih 225 strank z več kakor 300 otroki. V prvi vrsti se je oziralo na vojne sirote, potem na sirote sploh in potem na otroke siromašnih staršev. In teh bo v prihodnje največ, ker so najbolj udarjeni sedaj mali in revni kočarji s ko pico majhnih otrok. Priporočamo jih županstvom, podjetnikom in bogatinom, da se jih spominjajo ob raznih prilikah. Sedež zaščite je v Litiji. — Delovanje naših poslancev. Posl. Skul; je posredoval pri ministrstvu za pošte in brzojav« in pri ljubljanski direkciji glede poštnih zadev i .Strugah. Isti poslanec jc ponovno intervenira glede katehetskih plač in zadev agrarne reform' v Žužemberku. vesti o smrti druge kardinale in jih pokliče v Vatikan. Tudi zunanjim kardinalom se pošlje takoj brzojavno obvestilo. Ob sedisvakanci se shajajo v Vatikanu kardinali k sejam, ki so splošne in partiku-larne. Poslednjo imajo knmerlengo in trije kardinali sosveta (ordinum capita). V sejah sc obravnavajo stvari potrebne glede pogreba papeževega, o vodstvu tekočih poslov in zlasti glede konklava. Iz prve seje tega odbora se o smrti papeža obveste vse vlade, tudi tiste, ki nimajo zastopstva pri Vatikanu. Drugega stika pa s poslednjimi pozneje ni. Izmed splošnih sej so najvažnejše tiste, ki se vrše pred začetkom konklava. Med prva opravila v teh sejah spada čilanje apostolskih konstituacij o volitvi, prisega navzočih kardinalov. Vsak pozneje došli kardinal položi istotako prisego. Pripraviti so mora vse potrebno za konklave, kar se mora zgoditi s čim najmanjšimi stroški. Uporabijo so prostori uradov in stanovanja oficialov v Vaikanu. Določi se dan sprejema za diplomat, zbor. Po tem sprejemu ni več dovoljeno posameznim diplomatom priti pred kardinalski kolegij. Imenujejo se komisije in funkcionarji konklava. Pre-čitajo se pisma državnih poglavarjev in poročila nuncijev. Prečitajo se pisma rajnega papeža, ako jih ie kaj zapustil za kardinalski zbor. Papež bi namreč mogel kaj svetovati glede izvolitve naslednika. Kardinalom se po žrebu določijo stanovanja. Glede volitve papeževe velja: Edini volilci papeža so vsi pravilno imenovani kardinali. Tudi če bi papež umrl na vesoljnem cerkvenem zboru, volijo nasledni- ka samo kardinali. Vsi kardinali so zavezani, ko izvedo za smrt papeža, odpotovati na kraj koklava. Termin za pričetek konklava je deset dni po smrti papeža. Kardinal, ki pride pozneje, ima vstop v konklave. V konklave smejo vzeti kardinali največ po dva spremljevalca za osebne službo, ali duhovnika, ali laika, ali enega duhovnika in enega laika. Le bolnim ali močno slabotnim kardinalom se dovoli tretji služabnik. Iz zapisnikov zadnjih kon-klavov je razvidno, da so imeli kardinali večinoma po enega služabnika. Vsi kon' klavisti se s prisego zavežejo na stroge molčečnost o vsem, kar se v konklavu godi Kdor izmed konklavistov bi moral n. pr radi bolezni zapustiti konklave, se ne sm( vrniti. Konklave se prične s službo božjo nf čast sv. Duhu v baziliki sv. Petra ali v ka ki primerni kapeli. Nato se vrši vhod ^ konklave. Ko so v njem vsi upravičenci if samo ti, kar se dožene po strogi preiskavi se konklave zapre. Kluče notranje klavzu re ima kamerlengo in višji cerenioniar, zu nanjo klavzuro pa čuva maršal sv. rimskf Cerkve, katera čast je dedna v rodbin kneza Chigi, in prelali, ki so v to določeni Za časa konklava ne sme s kardinali k konklavisti nikdo govoriti razen v prisot nosti prelatov čuvarjev in v jeziku, ki ga t razumejo. Pisma in tiskovine, ki so name njene osebam v konklavu, morajo prestat strogo cenzuro, časniki se iz konklava n< smejo pošiljati. Kardinalom in vsem kon klavistom je pod kaznijo izobčenja zapove dano molčati n vsemu, kar se nanaša w — Bilanca dela. V nekem belgrajskem listu beremo: Sedaj po novem letu se na vseh straneh pojavljajo statistike in bilance. Tako je tudi oddelek nekega ministrstva objavil bilanco dela, to 6, da se je v tem oddelku popilo tekom prete-ega leta 4150 kuv. — Proti Črnogorcem. Ministrski svet je sklenil, da se bivši črnogorski minister Plamenac in njegovi tovariši postavijo pred sodišče radi releizdaje. V kolikor so sami ne javijo sodišču, bodo obsojeni in contumaciam. — Mornariški nabori v Julijski Benečiji. Italijanski listi poročajo o sijajnem uspehu naborov za mornarico. Potrjenih jo bilo 90% vseh vpisnn-eev; med njimi ni niti enega analfabeta. — Narodni kongres italijanskih agrareor se te dni vrši v Rimu. Agrarci zahtevajo, da se za varstvo kmetijskih koristi ustanove kmetijske zbornice. — Zopet kino - junaki. Ponovno smo že poudarjali, kako pogubonosen vpliv na mladino — Galerije občinske posvetovalnice v Zagrebu. V zadnjem času jo v Zagrebu vladalo veliko zanimanje za občinske seje. Naval na galerijo je bil tako velik, da so se podporniki galerije udali in jo nastala nevarnost, da se galerija udere, če se na njej nabere običajna množica poslušalcev. Vsled tega je zagrebški občinski svet zabranil vstop na galerijo, dokler so ista ne popravi. , imajo gotove vrste kino predstave. V osijeških listih beremo zopet nov slučaj: Profesorji osije-ško realne gimnazije so odkrili dobro organizirano tatinsko družbo, ki so jo tvorili dijaki. Ugotovljeno je, da je cela vrsta dijakov nižjih razredov sistematično kradla. V zadnjem času so se nekaj sprli med seboj in pričeli drug drugega tožiti in tako je prišla cela stvar na dan. Vsak od njih je imel svojo nalogo, eden je kradel v trgovini drugi doma svojemu bogatemu očetu, zopet drugi so bili izvežbani kot tatovi - ieparji. Ko so enega izmed izpraševali, kdaj je kradel poslednjikrat, Je hladnokrvno odgovoril: Po kino-predstavi »Poneveritelj milijonov«. Imeli so redne sestanke in tudi lastne znake, male ščite, na katerih je bila črna mrtvaška glava, izpod nje dve črni roki. Preiskava se nadaljuje. — Dva voza desk ukradel je Dolenčevi tvrd-ki v Škofji Loki Janez Zorman. Orožniki so aretirali Zormana in Antona Franka, kateri je bil z Zormanom v zvezi. Dolenčeva tvrdka ie bila oškodovana za 7500—9000 K. — Prepovedane mankc r Dalmaciji. Pokrajinska uprava za Dalmacijo je izdala naredbo, s katerim se prepovedujejo vse javne zabave mask. — Samomor radi podnajemnikov. V Osijeku se je pred par dnevi ustrelil čevljar Frey. Imel .je podnajemnike, ki so pričeli iz ncga.ilvosti že na vse zgodaj razbijati in ga motiti v spanju. Na policiji so mu na njegovo pritožbo odgovorili, da naj jim vrača milo zn drago. Na ta nasvet je pričel tudi on razbijati. Podnajemnik se je pritožil in policija jo čovljarja obsodila na 200 kron globe. To je ga tako razjezilo, da se je ponoči ustrelil. — Vse linbitelie pečenetfa purana vabim na domačo zabavo t>ri »Flegariu*. Z?'oška cesta St. 7. Za godbo bo preskrbljeno. Postrežba točna. Z odličnim spošt. Franc Flegar. 388 — Zmrznila r vlaku. Katarina Zararčič je te dni potovala z osebnim vlakom iz Vinlcovcev v Belgrad. Ker so bili vozovi nezakurjeni, je tako ocebla, da so jo še malo živo morali prepeljati v bolnišnico. Kako Je treba zaviti slanino in mast, Če gn po pdšti. Mast, poslana po pošti, mora biti shranjena v pločevinastih, dobro zadelanih škatljah, slanina pa v lesenih zabojih, ki morajo biti »varovani s pečati; maniše količino pa smejo biti zavite v močno platno ali v kako drugo močno tkanino. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. — Tatvine in vlomi. 10.000 kron vreden gonilni Jermen je bil ukraden z žage grofa Ferdinanda Attemsa v Zgor. Bistrici. — Kožuh, vreden 15.000 kron, ie bil ukraden trgovcu Neumannu v Zagrebu. Kdor izsledi tatu, bo dobil 2000 K nagrade. — Vlomljeno je bilo pri gostilničarju Ant. Cinkole v Dobruški vasi. Vlomilci so odnesli obleke in denarja v vrednosti 60.000 kron. — Neki Hrvat v starosti 30 let, drobnega obraza, je vlomil ▼ zaklenjeno sobo trgovske sotrudnice Fani Doli-narjeve pri trgovcu Lebingerju v Litiji in ji odnesel zlatnine in obleke v vrednosti nad 18.000 K. — Kako se tfodi indijskim maharadžam? Maharadža fknezl Hulkar iz Indora v Indiji, ie te dni v Parizu nakupil 20 avtomobilov zase! Niedov šofer Villoni ie dva prekrasna avtomobila prodal za 30.000 frankov in iztsinil. Maharadža ie do svoiem tajniku, dr. Otta. stvar naznanil policiji, sicer na ie takoj kupil dva nova. — Iz naše kraljevine izgnana Je za dobo 10 let kontoristinja Dunajčanka Helena Kalti. š Umrl j'e 30. januar/a v Mariboru vpo-kojeni nadučitelj g. Anton Hren, star 77 let. Pokojnik jc služboval 44 let v Framu in Št. Janžu na Dravskem polju. N. v m. p.! S Pogreb dr. Stanka Ruprechta, na posledicah Španske bolezni umrlega asistenta kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru, se je vršil v ponedeljek ob velikanski udeležbi občinstva. Pred bolnico se ■fe poslovil od pokojnika vodja bolnice g, dr. Robič. Truplo so prepeljali na kolodvor, od tam pa z vlakom v Trebnje na Dolenjskem. š Taboriščna uprava v Strnišču je z 31. januarjem prenehala posovati. Vzroki padca naie valute. »Jugoslovenski Lloyd« je prinesel v torkovi številki uvodnik pod tem naslovom, v katerem piše med drugim sledeče: Državniki in nacionalni ekonomi celega sveta si razbijajo glave, kako naj potom vojne opustošenj svet gospodarsko zopet dvignejo. Naši državniki in politiki pa nikakor ne marajo uvideti, da je narodno gospodarstvo temelj države ter da j" vsa bodočnost naroda odvisna od poljedelstva, od produkcije, normalnega prometa ter notranjega miru in reda v državi. Glavno jim je, da ostanejo na vladi. Na kak način se je n. pr. izvajala pri nas agrarna reforma? Popolnoma površno in s splošnim ueznanjem. Krasni gozdovi, njive in travniki so se jemali veleposestnikom, toda niso se delili med ljudi, ki znajo zemljo obdelovali, ampak med ljudi, ld nimajo o poljedelstvu nobenega pojma, niti volje za to. V virovilički županiji se je veleposestnikom odvzeta zemlja dala v obdelovanje največ vojnim dobrovoljcem. Razen zemlje so dobili tudi seno, slamo iu gospodarsko orodje. A kaj so napravili ti dobrovoljci? Mnogi so razprodali vse, kar se je dalo razprodati, a zemljo so dali v zakup okoliškim kmetom, ki sedaj gledajo, da jo čim bolj izkoristijo. V racionelncm gospodnrstvu in o gnojenju ni nobenega govora. Na ta način nabrani denar so dobrovoljci do zadnjega beliča za-pili in se raztepli na vse vetrove. Danes leži \se polno zemlje neobdelane in zapuščene. Pred leti Se je izvažalo y Virovitici in Suhem Polju po 1200 do 1500 vagonov pšenice letno, a danes se naklada na vsaki postaji samo okrog 100 vagonov. Tujci, ki prihajajo k nam, uporabljajo sigurno vsako priliko, da inozemstvu obrazložijo naše razmere in ni trebo, da pri tem lažejo, ampak treba je govoriti samo resnico, pa je pokopan naš kredit v inozemstvu. Naš promet jo vsak dan slabši. Imamo dovolj prngov, da popravimo proge, dovolj vagonov, samo racionelnosti nam manjka. Nimamo niti naj-primilivnejših delavnic za popravijanjo vagonov, a vagoni, ki se popravljajo v inozemstvu, leže tam, ker jih nam inozemstvo noče dati, dokler ne bodo stroški poprave plačani. In mesto da bi država zidala polrebna stanovanja za svoje uradnike, najsi bo tudi lesena, uporablja za to vagone žo cele tri leta. Z lokomotivami je ravnotako. Žetev je dobro izpadla, toda uradna poročila govore v svetu, da je naša žetev zelo slaba, koruza ničvredna, stanje brezupno. Upravo hočejo s silo centralizirati, a zn centralizacijo nimamo sposobnih uradnikov. A če so centralizem izvede, bo nastal pravi kaos, ki l>o položaj še poslabšal. Vladni poliliki pa delajo po svoje, oni mislijo, da bodo s tem utrdili narodno in državno jedinstvo, a pehajo državo in narod v prepad. Vse to v6 inozemstvo — a mi se čudimo, da naša valuta padal BORZA. Curih. 1. febr. Berlin 2.525, New-York 513, London 21.93, Pariz 42.55, Milan 23.50, Praga O.f-O, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.08. Dunaj, 1. febr. Valute: nemško marke 4307 do 4313, leji G435 do 6445, italijanske lire 39.790 do 39.810 francoski franki 72.0S0 do 72.120, švicarski franki 167.975 do 108.025, dolarji 86°3 dv SG27. češkoslovaško krone 16.622 do 16.028, angleški funti 36 990 do 37.050, dinarji 10.990 do 11.010, madžarske krone 1310.50—1313.50, poljske marke 260 do 202. Praga, 1. febr. Devize: Dunaj 0.535, Rim 238, Zagreb 0, Budimpešta 7.825, Pariz 437, London 226, New-York 52.875, Curih 1023, avstr. krono 0.535. Volitev papeža in sploh o vsem, kar se godi v konklavu. Še posebej ne smejo kardinali svojim spremljevalcem ničesar raz-odeti, kar je v zvezi z volitvijo papeža in o Čemer se je pri sejah razpravljalo ali določalo. To velja tudi po izvolitvi papeža, izvzemši, da je papež dovolil objavo. Kako se voli? Takoj drugo jutro po prihodu v konklave pozove zvonček kon-klava kardinale v določeno kapelo (navadno Sikstinsko), kjer se vrši po sv. maši in obhajilu kardinalov po >Veni Creator Spi-ritus« prva volitev. Volitev je mogoča na trojen način. Eden način ie volitev per in-spiratonem, po navdihnjenju, ako bi namreč vsi kardinali soglasno koga razglasili za papeža. N. pr. bi vstal eden izmed kardinalov iu bi rekel: Gospodje, prepričan o izredni kreposti in značajnosti I. I. bi sodil, da je tega izbrati za papeža, in ga jaz s tem volim. Nato bi vsi kardinali brez izjeme rekli ali zapisali: Eligo, izvolim. — Drugi način je volitev po komprolisu. To je drugače umeti, kakor nam navadno pomeni kompromis. V tem primeru namreč izvolijo kardinali soglasno gotovo število zastopnikov (tri, pet, sedem, ne več ne manj) in jim prepuste volitev papeža po natančno določenimi pogoji glede načina volitve. — Tretji, redni način volitve je z glasovanjem vseh kardinalov. Za način glasovanja so točni predpisi. Kdor dobi najmanj dve tretjini glasov vseh volilcev — glas izvojenega se ne šteje — je izvoljen za papeža. Volitev je tajna in po listkih, vrši se dvakrat ali tudi štirikrat na dan. Glasovnica je razdeljena na tri oddelke. V zgornjem delu napiše kardinal svojo ime, v srednjem ime voljenega, kolikor mogoče z izpremenjeno pisavo, v spodnjem delu kako znamenje in kak rek iz sv. pisma. Nato volilec zgornji in spodnji del zapre in zapečati s pečatom, ki ne sme imeti nobenih osebnih znakov kardinala. Potem £.e glasovnica tretjič pregane in taka odda. Jako natančen je skrutinij, odpre pa pe glasovnica le toliko, da se vidi ime vo-ljenca. Volitve se vrše toliko časa, dokler ne dobi kdo predpisane večine. Noben kardinal pa ne sme samega sebe voliti. Po vsaki neuspešni volitvi se listki sežgejo. To je za Rimljane znamenita >sfumata^. Ko dobi kdo dvetretjinsko večino, je treba le še zadnjo preizkušnje, da ja volitev kano-nična. Kardinal, ki je dobil dvelretiinčko večino glasov, mora pokazati svoj pečat in povedati znamenja, ki jih je napisal na glasovnico. Ta glasovnica edina se odpre, da se pokaže, da ni volil sebe. Ako je glasovnica v redu, potem: Imamo papeža. Listki se sežgo in beli dim, oko je viden, naznani Rimljanom izvolitev. Kdo sme biti izvoljen? De iure vsakdo, če tudi ni kardinal, ako ima po sodbi volilcev potrebne lastnosti za papeža. Zgodovinsko pa velja, da so bili od Bonifacija IX. 1389 daljo voljeni samo kardinali, in od Klementa VII., 1523 samo italijanski kardinali. Ne more pa biti izvoljen heretik in kdor po božjem pravu ne more postati škof. Konklave po Piju IX. je trajal le dva dni, po Leonu XIII. štiri dni, po Piju X. tri dni. J. D. g Fnzija Slavonske banke d. d. r Zagrebu i Jugoslovansko Unlonbanko v Belgradu. Včeraj so bila pogajanja med zastopniki Slovenske banke d. d. v Zagrebu in Jugoslovanske Uhionbanke v Belgradu radi luzije obeh zavodov zaključena. Sklenjena jo fuzija obeh zavodov v »Slavensko Unionbanko« s sedežem v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Delniški kapital bo znašal 200 milijonov kron, medtem ko je imela dosedaj Slavonska banka 100 milijonov kron, Jugoslovanska Unionbanka pa 30 milijonov kron kapitala. Predsedstvo upravnega sveta prevzame g. Janko Zimuurmann, predsednik Slavenke banke v Zagrebu, glavno ravnateljstvo pa g. Avgust Praprotnik, ravnatelj Jugoslovansko Unionbanke v Ljubljani. i Obveznice predvojnih negnžiranih posojil bivše Ogrske. Delef»ac'ia ministrstva fi-j nanc objavlja uradno: Reparaciiska komisija v Parizu ie odločila, da ogrska država ne bo žigosala obveznic predvojnih negažiranih posojil bivše Ogrske, ki so imovina državljanov nasledstvenih držav, a so se nahajale za časa, ko ie stopila v veMavo trianonska mirovna pogodba na teritoriju Ogrske, naisibode. da so bile na ta teritorij preneSene po zakonitih do-ločkih ali vojnih odredbah bivše Avstro-egr-ske monarhije. Obveznice na. ki se nahajajo na ozemlju rasledstvenih držav, se bodo žigosale do 28. februarja 1922 z žigom dotične države. Od žigosania si izvzete obveznice, ko-jih lastniki bodo do toga dne vložili pri do-t:čnih vladah orošnie, da se nai obveznice ne žirfosajo. Z ozirom na navedeni odlok repara-ciiske komisije in na podlagi rešenia gospoda finančnega ministra D br. 1683 z dne 24. januarja 1922 so pozvani naši državljani, ki ima-io svoje obvezn:ce predvojnih nerfažiranih posojil bivše Odrske iz kateregakoli vzroka na Odrskem ali v nasledstvenih državah bivše Ogrske t. i. v Avstriji, češki. Poliski. Rumun-ski ali v Italiii, da do všteteeta 15 februarja terfa leta vložijo nri generalni direkciji državnih d-lffov v Belgradu prošnjo s sledečimi podatki: 1. ime in priimek, stan in bivališče lastnika (natančni naslovi, 2. vrsta furadni naslov pcsojilal, serija, številka in nominalna vrednost vsake obveznice. 3. Vzrok, zakai so obveznice deponirane (n. pr. zastava, lombard. sodni depozit itd.l, eventuelni d lg, za katerega služijo kot jamstvo. 4. krai in ustanova pri kateri so obveznice shranjene, 5. ali so bile Pienešene na Ogrsko vsled zakonitih določb ali vsled vojnih odredb bivše Avstro-ogrske vlade. 6. ali so obveznice v kaki nasledstveni državi prostovoljno deponirane, ali se iz kakega drugega vzroka tam nahajajo. 7. od ke-dai je lastnik teh obveznic v niih posesti in 8. je priložiti prošnji potrdilo o držav'ianstvu. V prošnjah, ki morajo biti kolkovnne oo zakonu o taksah, nai bo izrecno navedena zahteva, da_ nai se obveznice nežigosane vrnejo neši vladi, in da se protestira proti niih de-flnitivnemu žigosanju. Vložitev teh prošenj v odrejenem roku ie obvezna za vse naše državljane, ker se na prošnje, ki bodo vložene po preteklem roku. ne bo moglo ozirati in si naj _ootem zamudniki posledice, ki bi nastale, sami sebi pripišejo. — Iz generalne direkcije državnih dolgov v Belgradu, dne 24. januarja 1922 D. br. 1683. g Poljska marka in sovjetski rulielj. Na moskovski lahozvani črni borzi se plačuje za poljsko marko 100—110 sovjetskih rubljev. Uradni kurz ruske sovjetske državne banke pa Je poljski marki G0 sovjetskih rubljev. g Cene žitu v Varšavi. Pšenica se plačuje v Varšavi 11.500 poljskih mark, rž 80,10. g Stanjo papirnatega denarja v Franciji znaša po Izkazu z dne 20. januarja .192.-1 30.432;S44.000 frankov. g Žigosanje predvojnih posojil. V včerajšnji notici pod tem naslovom mora 6tati mesto neži-gosanih pravilno negaiiranih. g P.olgarsko-ifnlijanski trgovinski od noša ji. V Sofiji se je te dni otvorila italijanska trgovinska zbornica za Bolgarijo. 3 Pfuhll^^n pTStvffPji • ".ii lj Umrl je g. Josip N ab e r n i k , ma- gistratni poduradnik v p. Pogreb bo danes ob pol 4. uri iz javne bolnice k Sv. Križu. N. v m. p.i lj Klic Atrije. Dekorativno priprave za večer Družabnega kluba so domala izvršene. Ko vstopiš v dvorano, ti zažari s proscenija nad pluska-Jočinn valovi Adrije zbor src, ki v domovinski ljubezni žare in žele do morja, ki ga nam je vzel krivični mir po svetovni vojski. Na levo in desno šume ob balkonih razponjeni — stilizirani valovi v pestrih narodnih barvali in pinejo v daljavo kakor ob skalah kršne Istre in Dalmacije. S sten zro na mestu kandelabrov zamišljeni, vase zatopljeni obrazi, izžarjajoč globoko resnobo in tiho bol. ki razjeda vsa slovenska srca tu- in onstran krivične meje zaradi ugrabljene, nam Adrije. Vsa dvorana je en sam klic: Buči, morja našel Kot si nemirno ti, ne bodo mirna nnša srca prej, dokler ne otmo-mo bralov, dokler nsin ne emoči nog l^oja bela pena — sinja Adrra. lj Prosveta Krakovo - Trnovo. V petek dne 3. febr. ob pol 8. zvečer v navadnih prostorih roden sestanek. Na sporedu predavanje g. dr. Tominca: »O postanku človeka«. Ime gospoda predavatelja jamči za polnoštevilno udeležbo. Odbor. lj Prcdpustnico priredi »Šišensko prosvetno društvo« v nedeljo, dne 5. februarja 1922. Spored jnko bogat. Vstopnina 1 dinar. Začetek ob 4. uri. lj Čevljarska zadruga za LJubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v noileljo 5. febr. točno ob 2. uri popoldne v restavraciji ge. Mrak, Rimska cesta 4. Radi mezdnega giban:i pomočnikov je sestanek važen in se prosi obilne udeležbe. • (k) lj Socialne sličice. Adolf Kovačič, trgo-skl solrudnik po poklicu, je prišel v Ljubljano, da bi bil sprejet v bolnico. Revež, ki je moral delali r.adn;e čase kot klapec, ker ni dobil službe, je imel pri sebi lo 1 Din in je 31. jan. ob 1. uri ponoči prosil goste, kateri so prihajali iz Krapšovo kavarne, ur.,j mu dalo stanovanje. Prenočišča mu ni nihče gostov nudil, poč pa je prišel usmiljeni stražnik, ki ga je vzel seboj v tople policijske zaporo. — Iz Urbanovega hleva na Gosposvetski re-stl je odvedla policija prenočevalca Mihaela Vojska, kateremu jc bivanje v Ljubljani prepove lano. — V baraki na Vodnikovem trgu Je bila aretirana 1. 1902 rojena Antonija Šorn, ki je bila zaradi raznih deliktov že 12krat sodnljsko prcdknzno-vana. ij Nasilnei. Mesar Jože Kocjan je prišel k Ivnnčcvim na Poljanski cesti št. 54. kjer so je spri s Terezijo in z Josipino Ivane. Josipino je davil in oprsiikal ter močno pretepel njeno mater Terezijo. lj Tatvine. VrČja množina surovega masla je bita ukradena iz delavnice Mlekarske družbe. — Tehniku Ivanu Benkoviču je bila ukradena obleka v vrednosti 1800 K. — Suknjič, vreden 1200 K. j« bU ukrade* ▼ gostilni pri lMlmatlacu Jožefa koo- Janu. — Francu Crtallču Je bil ukraden voziček. vreden 1000 K. lj Na glavnem kolodvoru so organi I. kriminalnega oddelka aretirali nevarno tatico in posto-pačko, leta 1900. rojeno Javornik in Jožefa Uoršt-narja z Vrhka pri Krškem, knlerv-ga zasleduje okr. sodišče v Novem mestu, ker je zngreiil zločin javno nasilnosti. c Zo shod kongregacij danes ob 4. uri popoldne, se bodo prodajali sedeži od 3. ure dalje pred vhodem v dvorano. Imetniki sedežev ee opozarjajo, da naj pridejo pravočasno, ker mod govori ni več dovoljeno na sedeže hoditL Tudi vse sprednje prost ire v dvorani naj stoječi dobro napolnijo, da ne bo spredaj prazen prostor, zadaj pa preve'ika tesnoba. c Redni mesečni shod Moške in mladeni-ške Marijine družbe v Križankah danes izjemno izostane, ker je za vse člane ljubljanskih Marijinih družb obvezna udeležba pri skupnem shodu v veliki dvorani »Uniona« ob 4. uri popcL'ne. c Volitev generalnega predstojnika družb« sv. Frančiška SaL (Salezijancev) bo v Turinu dn« 23. aprila. Učiteljski vesMk. Odsek podružnico Slomškove zveze za ljubljansko oko'ico, ki se je izvolil na zadnjem zborovanju 7 svrho proučevan ta šolskega zakona, zboruje v soboto, dne 4. februarja ob 2. uri po poldne v šoli v Mostah. — Predsednik f D R A M A. četrtek, 2. februarja popoldne ob 3. url: Peterčkove poslednjo sanje. Izven reda. Četrtek, 2. februarja ob 8. url zvečer: Revizor. Izven reda. Petek, 3. februarja: Hamlet. Red C. Sobota, 4. februarja: Gardist. Red D. Nedelja, 5. februarja popoldne ob treh: Petcrčkove sanje. Izven roda. Nedelja, 5. februarja zvečer ob osmih: Vraija ien- ska. Izven reda Ponedeljek, 6. februarja: Revizor. Red A. Torek, 7. februarja: zaprto. OPERA. Četrtek, 2. februarja: Boris Godunov. Izven red«. Petek, 3. februarja: Bohcme. Red B. Sobota, 4. februarja: Trubadur. Red A. Nedelja, 5. februarja: 1'nust. Izven reda. Ponedeljek, 6. februarja: zaprto. Torek, 7. februarja: 50-lelui.a gledališkega delovanja garderobirke gospe \Valdsteinove. Carmen. Izven reda. pr Zikov koncert. Na splošno željo ponovi Zika — kvartet svoj III. komorni večer v ponedeljek, dne 6. februarja, točno ob 8. url zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Izvajali Bodo celoten spored, to je Smetanov kvartet »Iz moja domovine«, Beethovnov kvartet op. 18 in pa Dvo-fakov klavirski kvintet. Prepričani smo, da bo naše občinstvo ravno tako številno posetilo ponovitev komornega večeru, za katerega se prodajajo vstopnica od sobote dalje v pisarni Glasbene Matice. ik) pr Iz pniarno Glabeno Matice. Orkestralno drušlvo Glasbene Matice v Ljubljani priredi r ponedeljek dne 13. februarja 1922 sinfonični koncert v Unionu, na knlerem se bodo proizvajala dela srbskih skladateljev Biničkija in Krstiča, Rusa Liadovs, ceha Suka. Kot zadnja točka programa so bo izvajata llektor Berlioza velika fantastična sinfonija (prvič v Ljubljani), za kalero vlada žo sedaj veliko zanimanje. (K) Javna prošnja na gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja ▼ Ljubljani. _ Znano Vam ie. gosTx>d pokr. namestnik, koliko trpe vt>. kojenci južne železnice z milostno pokojnino. Znano Vam ie tudi, da ie ministrstvo saobračaia dravinjske doklade na milostno pek jnino že lansko leto regu^ralo. Znano Vam ie na tudi. da mžna železnica kljub temu še istih do nnres ni izplačala. Društvo vn-okoieneev južne železnJcc sa tem potom obrača do Vas, rfosiod pokrajinski namestnik, da. poiščete v?rok. kateri zadržuic izplačilo doklad. Napravite temu trpinčenju konec. V Slcvcnii' takorekoč *'adu umira < koli 800 vnoko'ercev in vdov. Nekateri teh so služili 45—50 let nri iivžni žcloznici. Na^eiamo se. da boste, gonod pokrajinski namestnik, storili vse in rešili ub *e trpine rfotoverfn oo-gina. Ne pustite da sc še nadniie z hladom trpinčijo uborfi vpokoiencl in vdove, kateri si n« morejo ničesar prislužiti. kqr so večinoma stari ter do skrajnosti izčrpani. Društvo vp kolcnccv iu^nc ždeznlce. Ivan Šilamun. predsednik, Franc Mazi, podpredsednik. * Uredništvo za spise pod tem naslovom al odgovorno. Meteoroi©gS«eiso poroi' iio. D.ubi ann S3E m n. m. via. l lis OpMBO- vnn a itn. ii-mrto v min i r<;.o-mutui v C t toiuncu V u .Nebu, ■ 11 T' V i'a HVlElv v mm 31. 1. 1:1 h 719-4 0-5 G'7 sneg 1.2. 7 h 723-1 15 0-6 Obl. - 2S-7 1.2 14 h <24 8 31 t-o obl. __ Antiseptično, ti*»o*o. osvežujoče, ctivljajočo in krepllno deluje lekarn. Feller ja prijetno di^čt Clsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kol Fronc. žganje za drgnenje rok. nog, hrbta in celega telesa, tudi kol knsmeliknm ra negovanje kože, las jn ir«t, priljubljen ie 25 let. 8 dvojn stoki, ali 1 'perij, atekl. / /amolom in poštnino |Hi*ljp rji W K 1'iigea V. belUr, Stubica donja, CJsatrg 134, Hrv*uk» Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. btadier, Sv. Petra eesta štev. 28. FOTOGRVKI ATEI.IJE: Grahiec Pranj«. Miklošičev« cesta it. 6. KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Komisar & Smerkol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jujuslnvanska knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA ia pis. stroje: Bur Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jeau Schreja nasl. Jakob Karčiž, Gradišče štev 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Kurnn Martin. Mestni trg Stev. 12. 3 Din.) SPEOICIJSKA PODJETJA: Rnaiinger R., Cesta na juž. železnic« 7—0. TEl.OV, POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari irg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuctas, Ljubljana, Mirje št. 2. TKGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mostni trg 15. TRGOV. Z ŽKLKZN1NO IN CEMENTOM: Krjarer & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesla šlev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Soliškar Ivan, Pot v Rožno dolino 6t. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cililaf Josip, Dunajska cesla štev. 07. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdlga sin, Sv. Petra cesta 17. ,|ji|n išče mesta k boljši družini. jfSJ^ Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod štev. 890. ženitna ponudba. Trgovsko naobražena uradnica, 80 let ftara. rnačajna in dobra gospodinja, želi ananja v svrho ženitve s starejšim, vernim in znučajnim gospodom, njenega mišljenja. — Resne, neanonimne ponudbe pod »VESNA« na upravo »Slovenca*. 383 Kovaški vajenec Zine se sprejme takoj. JERNEJ PIRNAT. kovaški mojster, Jaršo, p. Domžale. 385 C fl r|4|* i o sprejmem, poštenega in za-CUUdlja nesljivega, ki bi tudi pomagal v kleti. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten 894«. f43anr>3 poštenega in zanesljivega, HsčIlJUil sprejmem na večje posestvo blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca«; pod »Zanesljiv 393«. čevljarski mojster, nekoliko invalid, želim dobiti primeren prostor za izvrševanje svoje obrti kje t Sloveniji ali tudi ▼ kaki drugi pokrajini države. — Ponudbe do 20. februarja na upravništvo »Slovenca« pod »Čevljar« 882 mali in veliki, za manjši orkester se proda. Ogleda se pri A. RAS-BERGER, zaloga gramofonov. Ljubljana, Sodna ulica štev, 5. 875 Boben s čineio Pobiti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na5 ljubljeni soprog, oče, brat, tast, ded in praded, gospod JOŽEF TOMC bivši strojarski mojster danes ob 21. uri v 82. letu svoje starosti po kratki In mučni bolezni, previden s svetotojstvl, mirno preminul. Pogreb rajnika bo iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta št. 5, na Svetnico ob pol 5. popoldne na pokopališče k St. Križn. V Ljubljani, dne 81. januarja 1922. ŽALUJOČE RODBINE TOMC, TOMINC in TURK. AMALIJA KRAJEC naznanja v svojem in v imenu sorodnikov, da je njen dobri mož, gospod trgovec dne 1. februarja ob 5. uri zjutraj umrl. Pogreb bo 2. februarja ob 3. uri popoldne iz Leo-nišča (Stara pot) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. februarja 1922. 891 Salonski gramofon i dvema velikima trombama v obliki liro ter 43 dobro ohranjenih modernih ploši in stojal« je po ugodni ceni naprodaj. Ceno in natančneje pove. Fr. P. Zajec, trgovina, Ljubljana Stari trg. Termalna kopefj za jntenje, skoro nerabljena, prima kvalitete, je naprodaj. Vprašanja na upravništvo »SLOVENCA;. 4 kelssnl ročni VOZIČEK je naprodaj. — Več se poizve Prisojna ulica 8. vrata 7. 884 Dve meblovani SOBI so iščejo za takoj oziroma za 15. februar. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Ponudbe pod »Mirna stranka« na anončno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 8. 389 Krepak VAJENEC s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mežanim blagom na deželi. RS"." steSaže&t? pucfeS Cenj. ponudbe na upravništvo >Slovenra« pod štev. 508. dobro, mlado iščem. Ponudbe poslati na naslov: Frančiška Jakil, Karlovae, Hrvatska. 380 kraste, lisaie odstran uje pri Človeku in živalih _ KafColmas;;«, ki je brez vas duha In ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo no pošti 5 Din. pri TKMKOC!!, JsUarata Ljubljana, Slovenija. OflLCl <& s krasnimi kletmi, na periferiji mesta Ljubljane, se radi družinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji proda z vsem inventarjem vred. — Pismena vprašanja pod »Vinska trgovina« štev. 360 na upravo »Slovenca^. BBaarooatBPaBiisniffliBS^srspaiBnsi««« fiiitLimkiih i vsake vrste nudi po s najpovoljnejših cenah > ASTkA O. [ ZAGREB , Preradovičcva ulica 2. j Int. teL 23-88. Brzojavi: Astra. saBus^Btt&raeaHaonau&ftitBaiaaGjj 200~do 3G0lii ■t ■ A'- Naša nadvse ljubljena, draga mamica in taSca, gospa Julija Schwsrz roj. Dolenc je previdena s sv. zakramenti preminula dne 31. januarja 1922. Pogreb nepozabne, drage pokojnice se vrši dne 2. februarja ob uri pop. Maše zadušnice se bodo brale na Jesenicah dne 3. februarja. Jesenice, 31. januarja 1922. Žalujoči ostali. Prodam več 100 hI dobrega VINA iz Kalnika, Hrvatsko. - Bud. Hekner, SV. PETAR - ORHHOVAC kod KRIŽE V CA, Hrvatsko. 366 februarja (nedelja) se vrši prostovoljna sfavbenili parcel. 1. ob poi 2 popoldne v gostilni m. kopališča Kolezija: 870 m2 parcel s stavbenim dovoljenjem; 2. ob pol f> popoldne v gostilni Pok, Opekarska cesta št. 26: 1618 m2 parcel s sadnim drevjem in 1618 m2. Natančne pogoje se izve pri g. Mate Hafnerj u, notarju, Miklošičeva cesta. 14- do 16-letno deklico katera je došla iz Amerike in govori angleški, iščem k dvema dečkoma v starosti 7 ;.n 5 let. Dobra plača in vsa oskrba v hiši. Potno stroške povrnem. Ponudbe na: IVAN KRAMER, posestnik in trgo-Tec z vinom. St. Peter ob 8r. Gori. 858 Pisarniško moč, zaposleno v trgovini s pohištvom, iščem. Služba zaupna, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pohištvo 365«. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje mesto v svojem tajništvu za takojšen nastop. — Pismene ponudbe s curriculum vitae, zlasti z navedbo absolviranih pravnih študij, naj se vpošljejo ZVEZI INDUSTRIJCEV V LJUBLJANI 392 i:assai Za veliko tovarniško podjetje blizu Ljubljane se sprejmejo trije zmožni, izprašani kurjači za takojšen nastop pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo >Slovenca« pod: »F. B. 314«. mmammmammm Lepe, nove HARMONIKE, 3 vrstne, ugodno prodalo. Ogleda se lahko pri A. RASBEBGER zaloga gramofonov, Ljubljano, Sodna nlica a. 374 Večja mmt\m celih DRV (golij), doma na kupili, prodam. — AL. STRAŽAR, pos.. Podgorje p. Kamniku. Korespondent na moč. spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slov. trgovske šole z daljšo • prakso imajo prednost. Ponudbe je po-j slati na upravništvo »Slovenca« pod Šifro: 1 KORESPONDENT 283. | je naprodaj. Cena liter 20 kron. Močno 8—10°. — Poizve se pri: Anton Kobeščak, • 7 p. Bedekovščina, Orehovica, Zagorje — Hrvatsko. 389 V LJUBLJANI SE YAKOJ PRODA BREZ INVENTARJA 1 s stanovanjem, pisarnami, modernimi delavnicami, dvoriščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: »Tovarna 3000 m2« poštno-ležeče Ljubljana. a d. d. o Lili^iJUHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjaia&ki in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava firma čehoslovaški ia angleški koks za livarne in npor&feo ter kovaški in črni premog Prometni lavad za presnog d. d. v LiiMini, Nunska ii!. 13 »M« | preje Mariborska eskomptna banka ustanovlma 1.1872 Beograd, gornja Radgona, Oivanj, Gjublfana, Maribor, Murska Sobota, Ve likom expo$itura v Skofjiloki izdaja konzorcij »Slovenca«. tokcijski kapital Oi 30. ooo. ooo (Rezerve ft 16,000.000 Jjvršufe vse bančne posle | najkulantneje. f Odgovorni uradnik. Mihael Moikere v Ljubljani, Juitoslovanaka tiskarna v Ljubljani.