Edini slovenski f^mrnSk ▼ Zedinjenih drsali s- Vdja n vse leto.. $3.00 Za pol leta......$1.50 m GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The imSy Šlovemam £>a% ia the United States s* ■ m m IssMd ray fry weepi Suia^a and Legal Holidays, x— °o 60.000 TELEFON POUJUffE: 4687 COETLANDT. Enter«! aa Second-Class Matter, September 21,1903, at the Post Of fie« at Htw York, N. Y., under tha Act of Congress of Maroh 3,1878. TELEFON PISARNE: 4887 OOBTLAHDT, NO. 168. — ŽTEV. 168. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1916. — SREDA, 19. JULIJA, 1916. VOLUME JU1V.LETNIK XJLLV, Položaj na Zahodu se je le malo izpremenil. FRANCOZI SO IZGUBILI NEKAJ POSTOJANK PRI BIACHES V SOMME DOLINI. — ANGLEŽI SO NAPREDOVALI NA TISOČ JARDOV DOLGI FRONTI. — OPERACIJE OVIRA DEŽEVANJE. — BOJI PRED VERDUNOM SE NADALJUJEJO. — NEMCI PRAVIJO V SVOJEM POROČILU, DA JE POLOŽAJ ZANJE ZADOVOLJIV. — BELGIJCI SO VPRIZORILI NAPAD NA NEMŠKE ZAKOPE. — NEODLOČILNI BOJI. Boji z Rusi. Nemci poročajo, da so odbili ru ske napade ob reki Dvini. — Kozaki so vdrli v Ogrsko. London, Anglija, 18. julija. — Angleške čete so v hudih bojih med deževanjem in v blatu precej napredovale na fronti tisočih jardov severno od Ovillers. Medtem so pa Nemci imeli nekoliko uspeha na južnem delu Sonime doline, v okolici Biachesa. Tem bojem so sledili hudi nemški napadi na angleške postojanke pri Longuevalu in Delville gozdu. Ko je došlo zadnje poročilo, so se boji še nadaljevali, ne da bi bilo mogoče poročati, na katero stran se bo zmaga odločila. Vsi angleški vojaški kritiki so pa presenečeni, da zaplenijo angleške čete toliko vojnega materijala. General Haig je naznanil, da se poslužujejo angleške čete nove metode, namreč da Nemcem sploh ne dajo časa, da bi se po prvem porazu pripravili za drugo bitko, temveč jih v najkrajšem času zopet napadejo, vsled česar tudi ne morejo s seboj odvesti topov in streljiva, ko se umikajo s svojih pozicij. S fronte poročajo, da je bila druga nemška bojna črta veliko manj utrjena kot je bila prva, vsled česar je splošno mnenje, da bodo imele angleške čete in francoske armade odzdaj naprej veliko manj truda in žrtev kot so jih morale imeti dozdaj. Današnje uradno poročilo angleškega vojnega urada se glasi: Veliko blato in neprestano deževje še vedno ovira naše operacije, toda kljub temu smo imeli velik uspeh; napredovali smo namreč na tisoč jardov dolgi fronti pri Ovillersu. Sovražnika smo prepodili iz večjih močno utrjenih pozicij. Vjeli smo več sovražnih vojakov in zaplenili šest strojnih pušk. Blizu Wytscliaete, Belgija, smo vprizorili hud napad na nemške zakope in imeli uspeh. Blizu Cuichy-ja je pa sovražnik poskušal napasti naše postojanke, toda napad se mu je ponesrečil, kajti poslali smo nanj tak ogenj, da je moral svoj namen opustiti. Poročilo izdano o polnoči se glasi: — Nemci so pričeli napadati naše dobro utrjene pozicije pri Longuevalu in Delville gozdu. Vrše se hudi boji, ki pa dozdaj še niso bili odločilni. Pariz, Francija, 18. julija. — Francoski vojni urad je izdal poročilo, ki se glasi: — Južno od Soinme so Nemci včeraj zvečer vprizorili napad na naše postojanke od vasi Biachesa do La Maisonette. Ne da bi se bili ozirali na svoje velike izgube, so svoje napade ponavljali, toda La Maisonette kljub temu niso mogli zavzeti. Pač pa so nemške čete imele toliko uspeha, da. so prišle na naše pozicije pri Biachesu. Boji se nadaljujejo. Na levem bregu Meuse, na verdunski fronti, smo odbili sovražni napad na višino štev. 304. Na desnem bregu se je ponoči vršilo nekaj aitilerij skih bojev. Sovražnik je poskušal stopiti v akcijo, toda smo to z našim ognjem preprečili. Na ostalih delih fronte je bilo tekom noči mimo. Najzadnejše uradno poročilo francoskega urada se glasi, da je bilo malone na celi fronti mirno, toraj položaj neizpremenjen. London, Anglija, 18. julija. — Iz belgijskega glavnega stanu se poroča, da so belgijske čete vprizorile v ponde? ljek hud napad na nemške zakope pri Dixmunde. Zako-pov se jim ni posrečilo zavzeti, ker so Nemci dobili še pravočasno ojačenja, pač pa so Belgijci pomorili veliko število sovražnikov, ostale pa večinoma vjeli. Berlin, Nemčija, 18. julija. — Uradno nemško poročilo se glasi: — Na številnih točkah zahodne fronte smo uspešno odbili več sovražnih napadov. Zelo velike uspehe no imele tudi nase patrole. Vzhodno od Vermelles je neka naša patrola zajela enajst vojakov in dva častnika. Na obeh straneh reke Soinme se je vršilo več artilerijskih bojev. Velik uspeh srno imeli pri Biachesu in na nekaterih drugih delih francoske fronte. je zadovoljiv. London, Anglija, 18. julija. — Petrojrrajski dopisnik nekega tukajšnjega lista je sporočil, da so se začele avstrijske in nemške armade na celi črti umikati in da so ruski kozaki na nekaterih mestih že vdrli v Sedmograško. — Dva važ-na gorska , prelaza, ki vodita iz Bukovine v Sedmofrraško, se na hajata v ruskih rokah. — To poročilo še ni potrejno. Petrograd, Rusija, 18. julija. • Zadnje poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: Na fronti pri Rigi smo odbili vse sovražniške napade. V Voliniji so naše čete pregnale sovražnika z levega brege reke Lipe. Sovražnik se je umaknil proti Tarasovu. Naša artilerija je napravila sovražniškim postojankam južno od Lipe veliko škodo. Berlin, Nemčija, 18. julija. — Veliki nemški generalni štab poroča : Južno in jugovzhodno od Rige so vprizorili Rusi zadnje dni več napadov na fronto generala Hin-denburga. Nemci so napade z lahkoto odbili in pognali sovražnika v beg. Generalu Kuropatkinu se je na par točkah posrečilo prodreti nemško bojno črto. Teh uspehov se pa ni dolgo veselil. Kakorhitro so dobili Nemci nekaj ojačenj, so se morali Rusi umakniti. V Vzhodni Galiciji se vrše boji med prestražami. Avstrijci so pognali Ruse pri Tartarovu v beg. Ruska poročila, da se Nemci in Avstrijci na celi črti umikajo, so neresnična. POŠTA ZAPLENJENA. Berlin, Nemčija, 18. julija. — Glavni poštar Danske naznanja, da so angleške blokadne oblasti zaplenile vso pošto s pamikov "Frederick Vin!" in "Oscar", oba danska, ki sta bila na potu iz New Yorka. Dal;je se glasi poročilo Prekmor-ske agencije, da je bila zaplenjena pošta s pamika 'Bergensfjord'. Avstrijci in Lahi. Lahi poročajo o uspehih. — Italijanski zrakoplov nad Gorico. — Laški uspehi so majhni, pravijo Avstrijci. Rim, Italija, 18. jnlija. — Italijanski vojni urad danes naznanja, da so imele laške čete še več uspehov v bojih proti Avstrijcem. Poročilo se glasi: ^fcč artilerijskih bojev se je vršilo v okolici Stevio in Tonale. V Arsa dolini smo porazili sovražnika, ki je poskušal napasti in zasesti naše pozicije pri Foppia-uo. — Ne oziraje se na trmoglavo zo-perstavljanje avstrijskih čet, smo vprizorili napad na njihove postojanke pri Pasubio in imeli velike uspehe. Vroči boji se vrše tudi v Posi na dolini in okolici Astico, kjer je sovražink večkrat zaporedoma po skušal zavstaviti naše prodiranje, toda njegovi protinapadi so bili brebuspešni. Mali boji so se bili blizu Mesole v Sugana dolini, ki so se završili v naš prilog. Na ostalih delih fronte se je vršilo več hudih bojev, zlasti artilerijskih. Sovražni zrakoplovec je vrgel par bomb na Oswedaletto, ne da bi napravil kako škodo. Naš zrakoplov je pa poletel nad Gorico in vrgel na mesto par bomb ter nato odletel nepoškodovan na za j. Berlin, Nemčija, 18. julija. — Avstrijski vojni urad je 17. julija izdal poročilo, v katerem pravi, da 3i Italijani zelo prizadevajo, da bi imeli kake veČjeu spehe, toda dozdaj so bili njihovi uspehi neznatni. "Deutschland." Cenzor je zavrnil brzojavke kapitana Koeniga. — Podmorski čoln bo v kratkem odplul. Otroška paraliza. Slučaji bolezni in smrti sq se včeraj po'javili zopet v večjem številu kot predvčerajšnjem. Pozor pošiljatelji denarja! Vsied negotovega dostavljanj« pošte, ki je namenjena iz Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatvedo prddic* le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB WE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno po&lj&tev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, g katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poli. ljanjn denarja. Cene : $ K 6.... 10.... IG.... 20.... 25.... 30.... 36.... 40.... 45.... 50____ 55.... 60.... 65____ 70.... 75.... 80____ 85.... 90.... 100---- 110.... .90 1.60 2.30 3.00 3.70 4.40 5.10 5.80 6.50 7.20 .7.85 8.55 9.25 9.05 10.65 11.35 12.05 12.75 14.00 15.40 I K 120.... 130____ 140.... 150____ 160---- 170.... 180____ 190---- 200.... 250____ 300____ 350.... 400.... 450.... 500.... 600____ 700.... 800.... 112.00 900.... 126.00 1000--------139.00 $ 16.80 18.20 10.60 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.00 98.00 Ser m zdaj cene denarja skoraj ak dan menjajo, smo primorani računati pp najnovejših cenah in btflto tudi nafcaaovaU po njih._ Včasih se bo zgodilo, da dobi nu slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko debi naslovnik list ▼ roke, se mi bas cene morda še Včeraj se pojavilo več novih slučajev, zlasti pa še smrtnih, kot se je pričakovalo, vendar manj kot zadnji teden. Tekom preteklega dne je umrlo 26 otrok, 121 jih je pa na novo obolelo. Dozdaj je vseh slučajev 2175, izmed katerih je bilo 426 smrtnih. Včeraj je bilo še enkrat vee smrtnih slučajev kot jih je bilo predvčerajšnjem, kar je napravilo v zdravstvenem departmentu in tudi med občinstvom veliko razburjenja. Dr. Emerson, zdravstveni ko-mišner je izjavil, da ima veliko u-panja, da se bolezen ne bo več širila. Poročila iz raznih mest v državi New York naznanjajo, da se je pojavilo 146 novih slučajev, umrlo jih je pa 16. Car in Angleži London, Anglija, 18. julija. — Angleški kralj je poslal danes angleškemu povelji iku Haigu sledečo brzojavko: '4 Uspešno napredovanje mojih čet me navdaja z veseljem; jaz tempotom izražam mojo iskreno hvalo in želje za nadaljne uspehe. Car Rusije me je naprosil, da sporočim mojim četam njegove iskrene čestiteke nad uspehi, ki so jih imele zadnji čas." General Haig je odgovoril: "Angleške čete v Franciji so bile vzradoščene, ko so čule vašega veličanstva odobravanje in zadovoljstvo. — Zahvalujuje se tudi vladrju Rusije za njegovega veličanstva čestitke.'* Del "1888 razreda" vpoklican. Paris, Francija. 18. julija. — Francoska vlada je poklicala k o-rožju .del 1888 razreda — to so možje od 47 do 48 leta. Vpoklicani niso oni, ki morajo ostati doma, ker sicer bi se ne moglo vršiti delo na polju in drugod; vpoklicani niso tudi oni, ki so sa- Baltimore, Md., 18. julija. — Lastniki podmor. čolna "Deutch-landa" in drugi, ki so v zveii z novo prekoatlantsko družbo, so bili včeraj zelo ogorčeni, ki so do-znali, da je cenzor na brezžični postaji v Tuckertonu zavrnil vse brzojavke kapitana Koeniga, katere je hotel poslati v Nemčijo in se v njih zahvaliti za razne čestitke. — Cenzor je rekel, da stoji na stali šču stroge nevtralnosti in da ne sme dopustiti takih brzojavk. Ker so na podmorski čoln že vse vkrcali, je jasno, da bo odplul, kakorhitro se mu. bo nudila prva u-godna prilika. Da bo podmorski čoln kmalo odphil je razvidno iz nekega članka, kapitana Koeniga, katerega so priobčili skoraj vsi tukajšnji listi. Članek končuje z besedami: — Vaša dežela in vaše mesto se mi zelo dopadeta. — Prepričan sem, da se bom kmalo vrnil in kmalo zopet užival vašo gostoljubnost. — Prebivalci mesta Baltimore so nam bili zelo prijazni. Na obrežju je ^e vedno gledalcev, da morajo biti neprestano v akciji močni policijski kordoni. Včeraj je dospelo v tukajšnje pristanišče par parnikov. — Kapitani so izjavili, da so videli na odprtem morju par angleških in francoskih križark. Te bojne ladje imajo nalogo podmorski čoln vjeti oziroma ga potopiti. Kapitan Koenig je izjavil, da ga potovanje čisto nič ne skrbi. Mornarji "Deutschlanda" v Beli hiši. Washington, D. C., 18. julija. — Osem mornarjev nemškega trg. podmor. čolna "Deutschlanda" je včeraj prišlo v "Washington in obiskalo Belo hišo. Bili so v uradu predsednika Wilsona. En za drugim so se vsedli na stol. na katerem sedi predsednik, na kar so bili zelo ponosni. Skoro vsi so rekli, da bodo prišli nazaj v teku dveh mesecev ali pa še prej. Francoski predsednik na fronti. Pariz, Francija, 18. julija. — Predsednik Poincare je bil zadnja dva dni v spremstvu generala Pierre Roquesa, francoskega vojnega ministra, na fronti pri Meuse. — Predsednik se je sestal z generalom Joffre-jem in nekaterimi drugimi višjimi poveljniki. Anglija začela bojkotirati nem. firme v Združenih drž. ANGLEŠKA VLADA JE POSTAVILA KAKIH STO NEMŠKIH FIRM V AMERIKI NA TAKOZVANO "ČRNO LISTO" IN PREPOVEDALA SVOJIM TRGOVCEM TRGOVATI ŽNJIMI. — KAJ BO UKRENIL DRŽAVNI DEPARTMENT? — PAROBRODNE DRUŽBE. — VSAKA VLADA IMA BAJE PRAVICO UREDITI TRGOVINO SVOJIH PODLOŽNIKOV. — ODREDBA JE VELIKEGA POMENA. Washington, D. C., 18. julija. — Iz Nemčije prihajo-jo danzadnem brezžične brzojavke, iz katerih je razvidno, da bo Nemčija začela zopet vojno s podmorskimi Čolni, če Združene države ne bodo odločno nastopile napram Angliji ter ji zabranile kršiti ljudsko pravo. Že kmalo po začetku vojne je bila »izdana v Angliji postava, ki prepoveduje trgovati s sovražnimi tvrdkami. Ta prepoved je bila pozneje razširjena tudi na one tvrd-ke, ki so s sovražnimi firmami v kakoršnikoli zvezi. Toda Angliji ni niti to zadostovalo. Te dni je izdala takozvano 41 črno listo" vseh onih trgovin, s katerimi ne sme trgovati noben angleški podložnik. Teh firm je kakih devetdeset in so skoraj vse v New Yorku. Vlada Združenih držav je v veliki zadregi in ne ve, lia kak način bi si pomagala. Proti tej odredbi najbrže ne bo mogla ničesar ukreniti. Ta odredba je pa dala tudi Nemčiji dober povod, da bo obnovila vojno s podmorskimi čolni prej kot se je mislilo. L. W. Evans, kontroler v departmentu za zunanjo trgovino, je te dni izjavil, da je šlo pri sestavi "črne liste" čisto za notranje zadeve Anglije, ter da proji temu ne morejo Združene države ničesar storiti. Anglija pri tem ni nič prekršila ameriških postav, ker je samo. svoiim ljudem naročila, da ne smejo trgovati z raznimi nemškimi firmami. Po njegovem mnenju ima vsaka država pravico urediti trgovino svojih podložnikov po svoji volji in pre v-darku. — Na "črni listi" so večinoma take firme, ki imajo v Nemčiji svojo glavno trgovino in stoje pod nemško kontrolo; nemške firme v Združenih državah, ki so podpirale sovražnike Anglije s posojili; slednjič take firme, ki so izrabljale kabel s tem, da so se posluževale šifriranih brzojavk. Washington, D. C., 18. julija. — Nek ugleden uradnik državnega departmenta je danes povedal pravi vzrok, zakaj je postavila angleška vlada sedemdeset ameriških firm na "črno listo." Med drugim je rekel tudi sledeče: — Anglija hoče indirektno doseči, česar ne more doseči direktno. Njen cilj je preprečiti nemško trgovino z zunanjim svetom. Dolgo, dolgo je iskala Anglija, slednjič se ji je pa posrečilo dobiti pripravno sredstvo. Vsaka postava ima Predno je odšel, je vsem četam . . . , . ,. . .. _ . in poveljnikom iskreno čestital 1SV0J ^hod; tudi postave ljudskega prava ga imajo. nad njihovimi uspehi in želel, da bi bili njihovi uspehi v bodoče še večji in sijajnejši DENAR 8E LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Anglija ne pravi ameriškim firmam, ki trgujejo s sovražnikom, oziroma so na sumu, da trgujejo: — Ne smete dalje trgovati! Ne, ona je bolj prebrisana. Prepovedala je namreč Angležem imeti kakoršnokoli trgovsko zvezo s teini ameriškimi firmami. Naslov velja: vsaka beseda 65 Kaj naj store proti temu Združene države ? Zaenkrat centov; zaradi natančnosti j© tre- ne morejo še ničesar storiti. Ko je za časa španske vojne ba upoštevati tudi hišno številko prepovedala vlada Združenih držav Amerikancem trgo-in zadnjo pošto, ako se ista ne na- j.- • i . . , . . . . ... x, ° haja v kraju. iv. z onmu angleškimi trgovci, ki so bili s Spanci v zve- To svoto je dodati dnevnemu ni mogla Anglija proti temu ničesar storiti. Vsaka dr-kurzu; manj od 50 kron ni mogoče žava ima pravico urediti po svoje trgovino svojih pod-poslati in ne več kakor 10,000 K. tožnikov. v N^fne^SiliatVe *red° v-ei Ta odredba je veliko pomembnejša kot se je mislilo v Nemčijo, od tam se pa pošljejo , „ x ,, - t , • d . . ~ denarne nakaznice po poštiT^d- J ?rvem trenutku. Prizadeti niso samo trgovci, pač pa nje mesto. tudl parobrodne družbe. Ker Anglija kontrolira ves pre- Natančno smo poizvedeli, da ta- komorski transport, je ta odredba naperjena tudi proti ke pošiijatve dospejo primeroma velikim nizozemskim in skandinavskim prekoatlantskim hitro za, sedanje razmere in je mo- družbam goče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo- di se pa kaj lahko, da posiljatev Toda to še ni vse. __________ Zaenkrat je postavila Anglija na "črno listo" samo traje tudi dalj časa in to, ako se trgovine in posamezne osebe. Ni več daleč čas, ko bo po-napravijo napake pri brezžičnem stavila nanjo razne države in cele narode London, Anglija, 18. julija. Reute'rjeva brzojavna uitev, ako se wine kjrkaka^ ageiltu.ra le doblla Preko Amsterdama poročilo, da se je paka. | nemški državni kancler včeraj posvetoval z voditelji raz- Kdor želi poslati na ta način de- nih nemških strank. Ta konferenca je bila velike važno-nar v staro domovino, mm na-' sti, ker se je pri tej priliki najbrže razpravljalo o miru in lll ^STŽ StLS^ ^vnih pogajanj^ ^ebivalstvo je fraUcosko-angleška ofenziva tako Preplašila, da je odločno proti nadaljeva-jnju vojne. B» | Drugi pravijo zopet, da so se posvetovali o obnovitvi vojne s podmorskimi čolni. i — --t-v 'GLAS NARODA" XSorwte Sfefir-) WBT™™ 00. C«k«arporsife*.) ' nun LOUIS BKNEDIK, of Um earpontloB and addrana ot abort S3I Oortjindt Street. Bor« _ New Yoefc City. H. X. fc. celo leto rel> 11* m AiaerikoLa ---------------- ^ ; pol leu-i »»to New Torf- J^J , Brrapo-eT-^-----"J H ■ • P* let«*—-*— w ectrt let*..... 1.70 -QUL8 NARODA" IxbaJ* nadel) prainlko* -GLAS nabob A" ("Voice at the Peogier> every day except Sundays Holiday*. Bvbecriptloa yeriy AdicrtiMBeat en Dopisi tons podpln In oeebnoeti m i prloto&ajeJOL DttMt M w bla*oToU PoBDetl »i Money Order, rrl inetinb! kraj« naroCnttow pro- aimo, da n nam tudi prtjtajt * ' fcl vnUMe rf«"1, J« hitreje najdemo naaloypllca. in ptdBUatram naredita ta naalor: •"G LAS NARODA" m Oertlandt UU New Tori W Tcletcn 4087 Oortlandt._ Vse stranke države morajo priti od sosednih Kočevarjev, kateri same s seboj na čisto in zavzeti pri- jih prinašajo v Ribnico im Sodra-merno stališče napram novim raz- žico na semenj. Ako bi Kočevarji meram. sami porabili leščevje, kaikor ga Vsled tega je skoraj nevrjetno, porabljajo Ribničani, potem bi da bi se stranke strinjale s pred-'slednjim huda predla ; tako pa ra-j logi 4'Frankfurter Zeituug". j1^ le«a ne pridejo v velike zadre-Glavna stvar pa še pride. - Za ^ — Najprej se mora s palic z sklenitev premirja sta potrebna' nožem -postrgati lubje, nato pa jili (jva ~ j razkol je j o. Sredi deiavnice je v Zozirom na položaj, ki je za via- tla pritrjen do pol čevlja debel dal zadnji eas na bojišču, zavezni-|tram, ''baba", ki je na več krajih ki najbrže ne bodo hoteli skleniti prevrtan s svedrei raidične debelo-premirja Nemčijo, ki bi se potom «ti. V te luiknje se vtikajo koni-državnozborskih volitev le še bolj *aste paliee, od katerih se potem okrepila. odkopljejo letve, "vitre", toliko Tako premirje bi bilo le v tem debele, kolikor je bila močna za-slučaju mogoče, če bi se razen drža vnozborskih volitev vršila tudi mirovna pogajanja. Za predlog "Frankfurter Zei-tung*' se ne bo nikdo posebno veliko menil in je jasno, da ne bo sprejet. S prihodnjimi volitvami bo ravno tako kot je bilo z onimi leta 1870. Potom postave bodo podaljšali zakonodajno periodo in počakali z volitvami do sklepa miru. To bo za Nemce vsekakor tudi najboljše. N. Y. V. Z. Volitve na Nemškem. Domači obrti na Kranjskem. Sedanji državni zbor je bil izvo lien leta 1912. Ker predpisuje vo lil na postava petletno volilno pe riodo, bo torej njegov mandat mesca januarja leta 1917 končan V mirnem ča-sn bi se torej naj kasneje mesca januarja vršile dr žavnozborske volitve. Ker pa sko raj ni misliti, da bi bila vojna do tedaj končana, bi se te volitve to rej vršile v časji, ko bi ne mogla priti volja naroda do prave veljave. Pri zadnjih državnozborskih volitvah leta 1912 je imelo v Nemčiji 14,441,000 možkih volilno pravico. — Volitve se jih je udeležile 12,206,000. Ne trdimo preveč, če rečemo, da je polovica teh volilcev zdaj na bojišču in da se torej ne morejo udeležiti volitev. Ne samo iz vol ilnoteli ničnih vzrokov, pač pa tudi zategadelj ne. ker po nemških postavah nima noben vojak volilne pravice. Pred kratkim je dospela iz Nemčije zelo zanimiva vest. "Frankfurter Zeitung" je predlagala. da naj sklene Nemčija premirje in da naj pošlje polovico vojakov začasno domov, da bodo mogli zadostiti svoji volilni dolžno sti. — Omenjeni časopis pravi, da bi se zamoglo na ta način izvedeti za pravo mnenje ljudstva ter dozna-ti. kaj misli širša javnost o seda njih izpremenjenih razmerah. "Frankfurter Zeitung" je seda nji vladi z državnim kanclerjem Betlirihinnom-Hollwegom na čelu, zelo prijazna. Prav lahko je mogo-e. da je ča so pis to predlagal po naročilu via de, da bi se na ta način izvedelo če bo javnost s tem zadovoljna ali ne/— Volitve v sedanjih razmerah bi bile vladi zelo dobrodošle. Vsled vpliva vojne bi bila vsa ka opozicija že vnaprej oslabljena oziroma uničena. Ker ljudstvo neizmerno trpi in hrepeni po miru, je jasno, da ga junkerji ne bodo mogli navdušiti za nadaljevanje vojne. Glavna opozicija, socialna demo kraeija. je tudi razcepljena. — Del socialne demokracije bi se morda celo ogrel za vlado in državnega kanclerja. V vseh ozirih bi bila torej vo lite v v sedanjih razmerah in za ča sa vojne vladi zelo dobrodošla stvar. Mi skoraj ne vrjamemo, da bi prišlo do mesca januarja do take volitve. Opozicija, posebno pa socialna demokracija, si na vse načine pri zadeva preprečiti vplitve za časa vojne. Ona mora najprej napraviti red v svojih lastnih vrstah. Nadalje tudi ne more nikdo trditi, da bi se pri volitvah med vo; no (v slučaju, da se sprejme predlog "Frankfurter Zeitung") do l^lo za prav § voljo II. LESNI OBET. 1. Tožko bi bilo dobiti zgodovinar ja. -ki bi. opisujoč kulturno-histo-rične rafcanere na Kranjskem, ne posvetil vsaj nekaj vrstic €ouna čemu obrtu ribniške doline. In to po vsej prajvici; saj sega izdelovanje "suhe robe" daleč nazaj v pretekla stoletja in je bilo ribniškim okoličanom v najžalostnej ših časih vir rešitve iz stisk. Kdaj ravno se je obrt pričel, ni znano; gotovo pa je. da je bil v XV. stoletju že udomačen. Ko so preplavili v XV. stoletju Turki kranjsko dežedo, je bila zlasti Dolenjska po-zorršče krvavih bojev, vsled česar je morala ona tudi med vsemi drugruli pokrajinami največ prestati. Ljudstvo je (popolnoma obubožalo; pfej iinoviti kmetje zdaj niso iaueli s čim preživeti sebe in svojih družin. Vest o toliki bedi je prišla tudi do dvora. Da si ljudstvo vsaj nekoliko opomore je dovolil cesar Friderik III. dne 23. oktobra 1492 kočevskim in ribniškim okoličanom izvažati živino, platno in razne lesene pred mete, kakoršne saimi doma izdelu jejo. na Hrvatsko ter v druge ob mejne dežele. Kakšni so ti leseni izdelki, nam natančneje popisuje Valvazor v svoji kroniki "Ehre des Herzogthuins Krain". Toda pustimo zgodovino zgodovinar jem, ker naš namen ni pisati ago do vinske razprave o postanku in razvoju lesnega ob rta. na Kranj skem, ampak podati hočemo le sliko sedanjega njegovega položaja Ribniški kakor tudi kočevski okoličani so navezani do malega vsi na poljedelstvo. Zemlje, ki je zraiven precej skopa, ne preostaj veliko, vsled česar pač aai verjeti da bi kdo obogatel od njenih pr dedkov, -.zlasti ker nam kaže žalost na izkušnja, da silijo ljudje ved no bolj v dolgove. Pri .takih raz merah se torej ni čuditi, da je v deti na železniški progi Koče v j e-Ljubljaaia vtstopaAi vsak dan več mož in mlakleničev, ki so namenjeni, da gredo iskat sreče preko morja v Novi svet. Mnogo, in to zlasti Kočevarjev, pa gre na jesen z doma krošnjarit z južnimi sade ži v severne dežele Avstrije. Kar reza, narejena z nožem koncem palice. Te odločene vitre so še predebele in jih je trelba iznova raz-klati, kar se zgodi tako-le: Na koncu jo načne tolikokrat, kolikor viter hoče iz nje narediti, jo nese k ustom, prime pri zarezi z zobmi in odloči urno od nje nove, tanjše vitre. Delo gre hitro izpod rok. ali če hočete, izpod zob, da je kar zanimivo gledati, kako spretnost si pridobe pri tem opravku. IVitra sedaj seveda še ni skozi in skozi enako debela hi tudi ne enako široka. Da ta nedostatek odstrani, jo kaka ženska ali deklica na obeh straneh posname, ob stra-e.h pa poreže na "rezirju". Rezi r je posebna priprava, ki sestoji iz deske, na katero so pritrjene ostre kline, postavljene toliko na-r alien, kakršna bodi širok ost vitre. Ko se vse to izvrši, je vitra gotova. Ko jih je dosti, prdčno s pletenjem dna. Izdelovanje dna se vrši na dvojen način. Ali raibijo statve ter dno tko, kar narede v pol ure, ali pa pleto prostoročno, kar eveda traja nekaj dalje. Kajpada si moramo predstavljati statve kolikor se da primitivne, ki pa vendar dobro služijo. Družina, broječa 6—-7 glav, naredi v eni sezoni, ako si delo primerno razdele in ne počivajo preveč, okoli tisoč kosov različne velikosti rešet iu ret; za to izkupijo do 1000 K. Ako od te svete odštejemo stroške, pride na moško osebo dnevnega zaslužka SO vin. do 1 K 10 vin,1 ženske pa dobe seveda primeroma nekaj manj. Izdelovanje viter in pletenje reset ter ret iz njih je specifično delo, dočim se izdelujejo obodi zanje tudi na pomolih kočevskega pogorja Roga (Hornwald). Ne smemo pa misliti, da Ribničan ne zna delati obodov. Tudi na ribniških hribih, "v Slemenih", je dobiti dovolj pridnih abodiarjev, na primer pri sv. Gregorju, pa tudi drugod. Izdelovanje viter in pletenje dna torej ni ravno prenaporno delo ; za to se dajo dobro porabiti tudi ženske, da, eelo otroci. Drugače je z obodi. Namesto pa.lie je treba že precej debelih bukovih, smrekovih ali jelk in ih dreves, katera morajo /bati skrbno ižbrana, ne predebela in brez grč. Drevesa se razžaragajo na krajše dele, iz (katerih se nakedjejo d etike za obo de. Deske se nakoljejo, ne raizža-gajo: kajti žaganice niso za rabo, ker bi se pri krivenju prav gotovo prelomile. Klanje zaihteva cmogo napora; treba je tudi spretnosti, previdnosti in potrpljenja. Oglejmo si nekoliko bliže to delo 1 Po dolžini debla se zaseče zareza, da dobe klini ali zagozde svoj pro stor. Klini se zabijajo s sekirniim •hrbtom ali tudi z betom v deblo, nastavljajo se vedno novi. močnejši in, če se z udarci ne štedi preveč, se razkol je slednjič deblo iv dve polovici, na katerih se isto delo ponavlja, dokler gre, oziroma dokler ni naklanih dovolj tankih desk. Najnapornejše delo je sicer končano, a obodi še niso tako hitro gotovi, kajti deske so še robate in predeogoje naj se oglasi pri: Mr-Si Gertrude Rainer, Box 6. Laferty, Ohio. 09-21—7) Belmont Co. delavcu, kateri sedi na levi. z ve- žlic, kuhalnic, škodele in druge likim kolobarjem pred seboj. Pri-j drobnarije. Krošnja je pripravlje-trdil je namreč obod v krog, ga j na. Samoobst-bi je umljivo, da za-dobro zvezal in vpleta sedaj obode; dostuje ta krošnja le za nekaj dni. po vrsti, drugega za drugim vanj. j za dajšo pot je treba veliko večje da ne vzamejo preveč prostora, in! zaloge, ua je ne zmanjka že prve 11 dni. Za daljšo pot si napravi ve-ikanski voz, visoko naložen kot in prevažanjem. Na tleh ima že kaka lesena trdnjava. Tu je treba šest takih kolobarjev, "kolačev".! šele skrbno nalagati in priveza'va- jih na ta način Obvaruje prec vsako nezgodo med prenašanjem! VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo sv. Barbare štev. U5 v Ralphton, Pa., v nedeljo dne 23. julija t. 1. na kompanrjski zemlji nad rovinn štev. 1. Pričetek je ob 1. uri popoldan. Vstopnina za mioške je $1.00. dame so vstopnine proste. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v prostorih sobrata Martina Koroshetz št. v Ralphtoiiu. ljudi ostaje doma, se .pridno ukvarjajo s pletenjem rešet in ret,j obsekati, ogladiti in skriviti. Da z izdelovanjem leseqah žlic, krož-I izvemo, kako se vse to vrši, po nikov, skledic in drugih k "suhi glejmo si v duhu sliko. Vso pozor- roi)i" spadajočih drobnarij. Lesni obrt je raszširjen skoro v vseh vaseh okoli Ribnice in tudi v mnogih vaseh v kočevskem sodnem okraju. Zlasti pa evete ta obrt v ribniški dolini v sledečih krajrh: Gorenja vas, Hrovača, Gorica vas, Otaviee, Nemška vas, Bukovje a, Sajevec, Zadolje, Brežje, Sušje, Prigorica, Dolenja vas, Ra-kitnica, Sodražica, Podklanec, Loški potok, Struje, Velike Lašče z pred saboj, kateri visak ima ovitih ti, kajti med potjo se voz maje, obodov za 15 do 20 rešet. Delo jejodletava iu škriplje, čemur ,se ni končano. Opraviti je dalo precej, vendar jih 'Zgotovi priden delavec v eni sezoni do 30(X>, v vrednosti S00 do 1000 K. kar pomen ja 1 K 60 vin. do 2 K zaslužka na (lan. Ta jih pač zasluži! Dna imaano spletena, obode narejene, treba je še obojno združiti iu rešeta ali. ako so večja, rete. so gotove. To vse narede doma ali med potjo, ko premešajo reŠetarji svojo robo okrog. Pol^g rešet in ret smo omenili tudi sit, katerih razločujemo -zopet dve vrsti, namreč sita iz kovinskih žic in pa iz konjske žime. Sita iu žice izdelujejo nekateri tudi v Ribnici, žimuata pa dobe že spletena od sitarjev iz Stražišča pri Kranju. Splošno smemo trditi, da naredi Ribničan sitom le obode in prišije dno. "platno" imenovano Sklepno delo pripada torej nje mu; zato bi se mu hudo zamerili, ko bi mu »ponašali, da ne zna de lati sit. On delo z vrši in to je dovolj ! Pred nami stoji eela grmada rešet, ret, sit in druge vrsto "suha roba". Za domiačo dolino jih bode skoro preveč. Treba bo dobiti kupca, stamo vprašanje nastane, kje ga dobiti? Raz peča vanje suhe robe vrši na dva načina. Največ jo pokupijo domači trgovci kot prekupčevalci, ali pa si gre Ribničan sam kupca iskat daleč po svetil. Domači trgovci iz Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč. okoli 20 po številu, kupujejo rebo navadno o pondelj-kih in četrtkih na semnju v Ribnici in Sodražici. Veliko jo razpe-čajo tudi trgovci v Ljubljani (5), Zagrebu (6), Trstu, na Reki itd., kateri samo spravijo v promet suhe robe v vrednosti 200,000 kron. Silno veliko se je razpošlje tudi v druge dežele in države, v Italijo, Nemčijo, na Grško, Špansko, da celo v Afriki, Ameriki in Indiji ni .nepoznana. Mar ni torej Ribničan opravičen, da poje: "Sem Riben-čan Vrban, po cejlem svejtu znan." (Narodna pesem.) Kar pa kljub živahnemu prometu še osta ne rabe, jo gre sam ponujat po domači deželi in, če treba, tudi iz- nost obrne nase mož iz lepo dolgo brado. Pri njem se ne bomo dolgo mudili, kajti njega, oziroma njegovo delo že dobro poznamo. Zabija namreč s sekiro iklin v deblo, a moral si (bo še pošteno spotiti, predno se razleti deblo raz dvoje, ker je jedva pričel z delom. Ozrimo se razje k njegovim sosedam! Zadaj na -desni strani obrezujejo trije že naklane deske, katere so! ven dežele, na Koroško, Štajer- | čuditi, ako pomislimo, da vsa roba. dasi je je toliko videti, tehta [komaj 15 starih centov. Voz stoji pripravljen, hlapec vpreže par konj. gospodar se poslovi od žene '.n otrok. ,ki se mu priporočajo, naj veliko od zdoma'' prinese, ko >-e povrne domov; še en krepki "li', fuk.s!" in voz se poiniče po-iagoma naprej. Na pot vzanne gospodar spremljevalca ; eden stopa pri konjih, drugi pa pazi na voz. Med potjo imata že stalno določe ne štacije, kjer krmita in prenočujeta. Prišedši v večji kraj, raz-prežeta, naložita krošnjo in od it a po vaseh od hiše do liiše ponujat novo robo in, če treba, tudi popravljat staro, že potrto. S krpanjem ne zaslužita kaj prida; navadno sla zadovoljna s kako jedjo, ali, kar imata še rajši, s kozarcem vina. Pa tudi za prodano blago ne dobita vedno gotovega denarja. Saj je Hrvat in Slovak še večji revež kot Ribničan in more plačati lo s tem. kar si sam pridela. n. pi*, iz žitom, turšico itd., kar potem rad pokupi v bližnjem mestu kak judovski trgovec. Tako je življ« nje na poti, ki traja od pet tednov do dveh mesecev iu dalje, sploh, dokler ne zmanjka .'obe. In potem? Šaljiva narodna pesem pravi: "Ko robo vso proda, ne j dnarca, mej blaga, ker vse za vilice da.'* No, tako hudo vendar ni, .kakor poje narodna -pesem. Krivice ne smemo delati delavnim rešeta r-jem in krošnjarjein, ki se trudijo in trudijo, da zaslužijo nekaj vinarjev in poplačajo z njimi davke, nakupijo moke itd. Brez dvoma pa se potroši pri krošnjarjenju mnogo zaslužka, ako tudi še tako štedijo med potjo. Opajzujoe živahno gibanje ribniške doline, moramo nepristransko priznati, da so Ribničanji izredno pridni ljudje. Ne le da obdelujejo svoje polje, ampak poraibljajo tudi po t NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 12. julija preminul moj nepozabni soprog ANTON ŠKRLJ. Ranjki je bil član društva sv. Barbare postaja št. 86 in društva "Srebrni Zvon" št. 232 S. N. P. t'isti dobiček je namenjen v po-Jednote. Člani obeh društev so. krit je stroškov "delegata za kon-mu priredili lep pogreb in ga. venci j o. spremili k večnemu počitku naj katoliško pokopališče v Export,; pa- vdeleže, ker pri seji je bilo skle- Tempotoin se najiskreneje za- njeno, da bo moral plačat i vsak h val ju jem vsem ornim, ki so ga ob-! član, alko se ne vdeleži piknika, iskali in tolažili za časa bolezni -00 >v društveno blagajno in od-ter vsemi posameznim in bait oni dal jeni člani pa 50 centov, obeh društev, ki so ga obiskali na I Tenipotam vljudno vabim vsa odru in spremili na zadnji poti. sosednja društva ter posamezne Zaeno opominjam člane omenje-v Export,|,ie postaje, da se polnoštevilno Ostane naj vsem v dobrem spominu, Tebi pa. nepozabni mož in oče. naj bo lahka tuja. zemlja! Žalujoči: Marija Škrl, soproga. Štefanija, hčerka. France in Anten, sinova. "White Valley, Pa. rojake in rojakinje iz Acosta, Boswell iu Okolice, da se polnoštevilno vdeleže in nami pomagajo k boljšemu uspehu. Za svežo pijačo, fini prigrizek in sladoled bo ykrbel odbor. Torej na svidenje v nedeljo 23. julija popoldan! George Kristel, tajnik. ' (19-21—7) i CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK, K. Y Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) — SPILMANOVE POVESTI: POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tol- mač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar- stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.30 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi Hnbad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po !sko. Primorsko, Tirolsko, Solno- in Slavonije v Bosno, Srbijo in Rumundjo. Z velikim tovorom, "krošnjo", obložen, gre naš kroš-njar od doma. Veselje vam ga je prihodnjič! -bili prej vtaknili na posebnem okolico itd. Na ribniško dolino sa-1 stojalu v precep. Naslanjajo sejgraško, Zgornje in Spodnje Av ino pride do 3000 domaičiih obrt-] nanje, da ne zdnče iz precepa, injstrijsko, da; celo preko Hrvatske nikov, katerim jih prištevamo še ker se napete dajo lepše in lažje 1600 v veiJko-laSkem okraju in'ponesti. Ko bodo z obrezovanjem 150 okoli Loža; vsem temi daje do-j'gotovi in jih še na obeh straneh inači obrt izdjtten .powtranski ^a-dobro ogladijo, jih bodo izročili sluŽek. mladeniču, ki stoji pred njimi ob'videti, kako zavestno stopa z gr- Izdelki, ki taikorekoč rezrezen- nekem stolu, da jih še ukrivi. Vjčavo palico v roki in seženj visoko tirajo "miho robo", so rešeta, rete posebno, naizaduje. Mnogo se Mesija, 1. in 2. zvezek jih je izselilo, večina pa se trudi Na različnih potih doma, saj jim je domovina, dasi O jetiki tožila, vendar ljubša, kot zlato v! Odvetniška tarifa —.15 20 Pregovori, prilike, reki —.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50 tujim. S temi končujenuo prvi del, izde-,Titanik lovanje rešet, ret in sit. Poleg teh Trojka, povest izdelkov je še nebroj drugih, ki Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 imajo svojo domovinsko pravico Zgodovina c. in k. pešpolka tam doli v ribniški dolini. A o teh' št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek Zakaj napreduje? Soseda Mara: "Jaz ne morem Zlate jagode, vez. Življenja trnjeva pot —.40 —.30 —.50 oinrua .uara; »j az, luuicui - - - - umeti, zakaj vaš Janeeek -vsako Življenje na avstr. dvoru ali -.75 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza RAZGLEDNICE: Nevvvorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna Stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa TJ. S. na drugi strani pa celi svet —.20 —.20 —.25 —.03 —.25 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25 =—.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh "Verte, toeiku cenah že vračunana. ___ ______ ____ ^ ------ ■' — -• ________ _ r GLAS NARODA, 19. JUL. 1916. Razmere v Romunski. Ako študiramo rumunsko trgovino, industrijo, in financo, vidimo. da je cela Rumunija nekako veliko nemško podjetje. Nemško delo, nemški vpliv in — skoro lahko rečemo — nemško nad gospodstvo se opaža povsod. Nemčija je posvečala Rumuniji veliko pozornost že pred vojno, že več let predno je izbruhnilo to grozno klanje. Tekom te vojne so pa Nemci to svojo pozornost še podkrepili. Ta vojna je prinesla Rumuncem vsaj to in edino dobro stvar, da so pričeli uvide vati, da je njihova dežela skoro popolnoma v tujih rokah, ki se ž njo okoriščajo in jo iz-zemajo v korist tujih držav. Zdaj so izprevideli, da je cela Rumunija germauizirana in sicer v taki meri, da ne preostaja Rumuncem. zlasti mlajšim, drugega, kot da postanejo kaki uradniki ali delavci. TO SE JE PRIČELO S HO HEN-ZOLLERSKIM PRINCOM. CM let« 1860, ko so posadili ho--henzollerskega princa na ruipun-ski prestol, pa se Nemci v velikih množicah naseljevali v rumunsko ozemlje. V Bukarešto je nemških prebivalcev preko 20,000; v drugih več,-jih ru mlinski h mestih pa — kot kaiejo zanesljive štatistike — jih je preko 50,000. K temu številu se mora pride-jati na še '240,000 Židov, ki govore nemščino in ki so vedno navdušeni Nemci; za nemške interese in nemško propagando so ravnotako vneti kot pravi Nemci. Ti imajo največja posestva v ru-munskem glavnem mestu kot tudi v drugih mestih; dalje so zemljišča v (»kraju Dobrudja skoro izključno le v nemških in nemško-židov-skih rokah. S tako velikim številom v tako majhni deželi kot je Rumunija igrajo Nemci lahko veliko ulogo v verskih, šolskih, družabnih in zlasti šc političnih ozirih. Samo v Bukarešti! je ena nemška gimnazija, ena trgovska višja šola in en šolski zavod za dečke in deklice, v katerem izobražuje 8-1 nemških učiteljev od tri do štiri tisoč nemških Rumuncev. Samo tekom zadnjega šolskega leta je vlada potrošila za nemške šole 776,000 frankov, medtem ko je le pred desetimi leti le 96,000 frankov. V drugih večjih in manjših ru-inunskih mestih, kjer so večje nemške kolonije, je število nemških šol od d vaj est do petindvajset. Vsaka šola dobi na leto povprečno 30,000 mark iz Berlina o-ziroma Dunaja, poleg tega je pa še večina učiteljev plačanih direktno iz Berlina. Toraj ni čuda. da se sliši v Rumuniji skoro ravnotako ali pa še več nemščine kot rumunščine. Pred več meseci je rimiunska vlada sklenila z Nemčijo trgovsko pogodbo, ki je povzročila v nevtralnih kot v bojujočih se državah veliko razpravljanja. Različna mnenja so se tozadevno izražala ; nekateri so celo tako daleč šli, da je to velike politične važnosti. Toda kdor pozna rumunske raz mere more vedeti, da je bil to čisto trgovski korak, katerega je bila Rumunija z ozirom na njene razmere primorana storiti. RUMUNIJA JE POPOLNOMA ODVISNA OD NEMČIJE. Rumunija je docela odvisna od Nemčije za ves materijal, katerega potrebuje. Vse kar je v Rumuniji — od največjih topov in lokomotiv pa do najmanjše šivanke ali vžigalice — je importirano iz Nemčije. Take stvari si importirali v veliki meri že pred vojno, zdaj je pa Rumunija še veliko bolj odvisna od nemških izdelkov, kajti Rusija, njena najbližja soseda, nima še toliko razvite industrije, da bi odgovarjala njenim lastnim potrebam ; iz Francije in Anglije pa tudi ne more ničesar dobiti, zlasti odkar je Bolgarija na strani centralnih držav. Trgovska zaveza Rumunije z Av-stro-Ogrsko in Nemčijo je že stara stvar. Prvi, ki je Rumunijo navdušil za Nemčijo in za trgovino ž njo, je bil Meternič, ki je slikal zavezo o-ziroma prijateljske o^nešajr s tem, da je govoril, da ne bo Rumunija nič več odvisna od Turkov. Bumunski državniki so to idejo pozdravili kot svojo rešiteljico in osvoboditelj ieo. trgovsko Od tega leta je postala Rumunija, ako pišemo iz ekonomičnega ozira, najprej, nekak vazal Avstro-Ogrske, potem pa potom Avstro-Ogrske še Nemčije. Takrat se je Avstrija, ki jo je Rumunija nadvse zMjubljeno gledala, osvojila malone cel rumun-ski trs. Skoro vse avstro-ogrsko blago je prišlo v Rumunijo prosto tarife, le nekatero je bilo podvrženo tarifi, toda tudi to le toliko, da je bilo ime. V zameno je Rumunija dobila nekaj posestnih koncesij, toda pridobila ni še toliko, da bi bilo vredno omenjati. Ta pogodba je veljala za deset let. • Rumunska vlada se je pričela sčasoma zavedati, da je ta pogodba le v njeno škodo, vsled česar je zavrnila pogodbo ponoviti oziroma kako drugo skleniti. C'ez tri leta potem ko je potekla desetletna avstrijsko-rumunska pogodba, je nastala v Rumuniji velika financielna kriza in sicer taka, da je pretila deželi celo lakota in beda. Takrat so poskušale Anglija. Francija in Nemčija pridobiti Rumunijo na svojo stran, da bi sklenile ž njo trgovske zveze. — Nemčija je zmagala. Leta 1887 so sklenili z Nemčijo prvo trgovsko pogodbo, ki se je ponavljala še do danes; to je pa pripisovati nemški podjetnosti, da-lekovidnosti in drugim nemškim lastnostim, ki so ugodne za napredek. NEMŠKI AGENTNJE. Kot v vseh drugih deželah, tako je tudi v Rumuniji kar mrgolelo nemških uradnih in neuradnih agentov, ki so se in se še prizadevajo na vse mogoče načine, da bi razširili svojo moč in svoj vpliv v rumunskem kraljestvu. Medtem ko imati Anglija in Francija samo deset konzularnih zastopnikov v deželi, jih imati Avstro-Ogrska in Nemčija preko petindvajset. Poleg tega ima pa Nemčija, kot tudi Avstro-Ogrska veliko trgovskih atašejev in agentov. Nemci imajo dalje tudi v Bukarešti! svojo trgovsko zbornico, česar nima nobena druga država. Reporti nemških konzulov in trgovskih atašejev, dalje njihove šta tistike in različne trgovske razprave, tikajoče se nemško-rumun-ske trgovine, so veliko bolj natančne kot one, ki jih izda rumunska vlada. Pa ne samo trgovske razmere zanimajo Nemce, temveč v dotič-nih reportih so tudi izvrstne študije o vseh drugih notranjih ru-munskih razmerah, naprimer o izobrazbi, o zdravju itd. Vsak, kdor hoče kaj vedeti o romunskih razmerah, naj si ne poskuša dobiti poročila in štatistike rumunske vlade, temveč poročila in razprave nemških vladnih zastopnikov v Rumuniji. S tako dobro zasnovanimi načrti in s tako organizacijo ter s svojim blagom, "narejenim za O-rient ", katerega so prodajali na lahka plačevanja, so postali Nemci skoro popolni gospodarji ru-munskega trga. Vsako leto so poslali Nemci v Rumunijo za povprečno 140 milijonov frankov blaga. BANKE IN INDUSTRIJE. Prva potreba, da so mogli Nemci imeti toliko uspehov v Rumu-uiji .je bila, da so bili vstanovili banke in več industrijskih podjetij, ter da so po daljšem prizadevanju postali še deloma gospodarji rumunskih petroljeskih virov. Ze celo leta 1867 je neka pruska tvrdka dobila koncesije za gradnjo in vodstvo večjih rumun-skih železnic. Ta zadeva je napravila v deželi veliko nezadovoljnost, katero so kazali zlasti proti vladajočemu princu Karolu, češ, da gre on na roko pruskim interesom in tako ogroža blagostanje domače dežele,. Nastala je že taka nezadovoljnost, da je bila nevarnost, da bodo princa Karola vrgli s restola, toda končno se je dotična pruska družba udala in prodala železnice rumunski vladi po 270,000 frankov en kilomter; ker pa vlada ni mogla takoj plačati, je imela pri oni pruski družbi velik sedemin.-polodstotni dolg. Po tej aferi so dobivali v Rumunski velik upliv Francozi. In Rumunci so se kazali napram njim zelo prijateljske, dokler se ni pri-godila ona nesrečna afera glede pristanišča Konstance. Neka francoska družba je leta 1900 napravila kontrakt za grad- Nemcem, ki so imeli takrat še vedno precejšnje podlage na ru-munskih tleli, pa ni bilo prav, da so Francozi dobili v deželi tolike vpliva in celo take uspehe, vsled česar so porabili vsa mogoča sredstva, da bi izpodjedli Francozom gradnjo omenjenega pristanišča. Podtikati so jim pričeli različne stvari in to tako dolgo gnali, da je prišla stvar pred sodišče. Francoze je zagovarjal sedanji francoski predsednik Poincare. — Sklenili so, da se podvržejo posredovanju, pri katerem se je pa od-ločlo. da se Francozom odvzame dotično delo. Poincare se je bil takrat sam izrazil, da je vse zastonj, kajti Nemci so se bili že tako vgnezdili v rumunskem ozemlju, da se ne izplača delati kakih poiskusov dobiti Rumunsko na svojo stran. Najbolj važno je bilo pa to, da so bili Nemci lastniki večjih petro-lejskih jam. Od leta 1895 pa do 1900 so nemški kapitalisti podpirani od nemških diplomatov, napeli vse moči. da bi postali gospodarji na vseh rumunskih poljih. Pri tem so imeli v mislih dvoje stvari, namreč, da bi Rumunijo kontrolirali v ekonomičnih ozirih in tudi v političnih. Drugo bi bilo pa le mogoče, ako imajo prvo. Že takrat je Nemčija sklenila z Rumunsko tajno pogodbo, namreč, da jo bo Rumunija v slučaju vojne zakladala s petrolejem, kajti Nemčija je že takrat dobro vedela, da bo tudi Rusija stopila na stran njenih sovražnikov (Francije in Anglije) in da ne bo mogla dobivati petroleja in drugega niateri-jala iz di*ugili dežel, ker jo bo Anglija gotovo zablokirala. Zato je bil njen edin izhod, da je dobila na svojo stran Rumunijo, da ji bo pošiljala petrolej; da so bili pa še bolj sigurni, so pa tudi pričeli 'd^ lati na to, da so prišli petrolejski rovi v roke nemških kapitalistov. Pri te podjetju so naleteli najprej na te težkoče, da so bili v tem oziru že tudi Amerikanci na delu, toda Nemci so jih s pomočjo svoje diplomacije kmalu izpodrinili. Leta 1900 je prišel v Bukarešt Robert Porter, zastopajoč Standard Oil Co., in dal Rumuncem več ugodnih ponudb. Standar Oil Co. je potom njega naznanila Rumuncem, da bi plačevala rumunski vladi vsako leto visoke davke in prodajala petrolej romunskemu prebivalstvu po zelo nizki ceni. 1 Rumunija ne bi mogla v nobe-\nem slučaju imeti večjih dobičkov , od svojih petrolejskih zalog, toda kljub temu so Rumunci te izvrstne ponudbe zavrnili. Takrat je bil na čelu rumunske vlade Carp, največji germanofil v Rumuniji, ki je tudi danes glava nemškega gibanja. Carp je dobil od berlinske vlade naročilo, da Porterjeve ponudbe zavrne. SAMO ENO MAJHNO AMERIŠKO PODJETJE. Leta 1913, ko je prišla do moči liberalna stranka, ki je še danes na vrhuncu, je Standard Oil Co. dobila majhno koncesijo. Rezultat te koncesije je bil, -da se je vstanovila Romano-America-ni družbo, s kapitalom 2,500,000 frankov ali $500,000. Med tem časom so imeli pa Nemci svoje uspehe, namreč obili so pod svojo kontrolo 32 odstotkov vsega rumunskega petroleja; pričeli so s kapitalom 162,500,000, katerega so večji del zložile skupaj berlinske in dunajske banke. Mogoče se bo kdo čudil, kako je to, da je rumunska vlada zavrnila tako ugodne ameriške ponudbe in sprejela nemške,, ki niso v nobenem interesu rumunske vlade oziroma ljudstva. Kdor pozna razmere si to lahko tolmači. Ni lahko našteti vse nemške industrije in vsa nemška podjetja, ki jih ki jih imajo v Rumuniji; veliko lažje bi bilo našteti ona podjetja. ki niso v nemških rokah. V rumunskem glavnem mestu je celo mestna razsvetljava v nemških rokah. Kar je železnih tovarn je vse pod Kruppovo kontrolo. Vso tkaninsko, cementno in papirno, kakor tudi druge kontrolirajo Nemci; dalje imajo Nemci pod svojim nadzorstvom ves ek-sport lesa itd. ♦ Ako pridenemo še avstrijska in ogrska podjetja, potem imamo takoj natančno sliko o rumunskih razmerah. NBMČJJA JE FINANCIRALA RUMUNUO. VANCE McCORMICK, KI BO VODIL WILSONOVO KAMPANJO. obujpan, kakor vezali nase Rumunijo; hoteli so da bo odvisna tudi od nemške finance. V koliki meri so Nemci to storili, vidimo, ako pomislimo, da morajo Rumunci plačati nemškim bankam vsako leto petdeset milijonov frankov obresti. Toda dotični kapital, ki so ga Nemci posodili Rumuniji, ni šel nikamor drugam kot zopet nazaj v Nemčijo za blago. Odkraja so Nemci vstanovili v Rumuniji precej bank. toda pozneje, ko so pod seboj čutili varna tla in ko so vedeli, da jim ne more več spodleteti. so pričeli vstanav-Ijati banko za banko, vsled česar so pričeli izginjevati francoske in angleške banke. Skoro polovico bank v Rumuniji je izključno nemških, pri drugih imajo pa gotovo Nemci Več ali manj svoje roke zraven. Najbolj važno je pa še to, da imajo rumunski ministri in drugi odločilni politiki velike deleže v teh bankah. Ako pomislijo zavezniki na vse to. bo težko mogoče, da bo šla v vojno zoper Nemčijo. Soseda. Povest. — Spisal Batog. Naravno je, da s (Nadaljevanje). V. Lep je bil pogreb Janezov. Vas še ni videla enakega. A tudi žalosten je bil. Stari Dobnik je »ležal doma in ni se ganil na postelji. Solza mu ni porosila bledega lica, ali -v prsih mu je kipelo, da ga je skušalo zadušiti vsak hip. Barba sama ni mogla vsega opravljati. Vzela si je deklo, katera je v kuhinji odpravljala, imedtem 'ko je ona ure in ure presedela pri postelji bolnikovi. — Tu-di-pri Vode-bovih jo bila v likši sauna žalost. Videl si le blede, od solza razo rane obraize domačih žensk in temno na'gubano lice starega Vodeba. Tiho in nekako čudno mirno je bilo v hiši, prav kakor bi kdo lužal na m rt vaškem od rtu. — Po vasi pa je čudno vr^lc. Ljudje so bili vsi zbegani. Dasi so bili prepričani, kako pošten je bil Vodebov Matija, vendar jih je bilo mnogo med e rosa ni hotela padati, kajti skoro slednji večer jo je razpršil veter. Takega -vročega poletnega dne jo korakal Matija po prašni cesti proti domu. Veselje mu je širilo cm dolgo zopet pirsi, katera so tako željno dihala v sebe čisti zrak. Ali misel na minulost mu je zopert naigubala mlado lice. Oproščen je bil. Toda, 'bodo ljudje verjeli, da je popolnoma nedolžen * Ali ni bil oproščen le zaradi pomanjkanja dokazov! Ogibali se ga bodo kakor gobavega in doma mu ne bode prestati. Take in enake misli so mučile ubogetmu Matiji glavo "m srce. Pri v som tem mu je pa še vest očitala, da bi bil oni večer morda lahko rešil Janeza in a tem odvrnil toliko nesreče in žalosti od liise Dobnikove in svoje. Po vasi ee> je naglo razširila novica. da je Matija oproščen in da se vrača domov. Različno mnenje se je vzbudilo v ljudstvu. Boljši del je Matijo obžaloval in ga imel za popolnoma nedolžnega. Ali bili so vmes tudi ljudje, kateri mislijo o svojem bližniku rajši slaibo, nego dobro. Imel je Ma/tija prav, ko si je slikal tako temno nadaljinje svoje življenje Ko je dospel v vas. so ga pozdravljali nekateri radostno, a drogi so se mu ogi'bali, ako je le mogoče bilo Doma pa so ga sprejeli radostno in solze veselja so igvafle v očeh cele družiti ice. "Bog svojih ne zaipusti", dejal je stari Vodeb in hvaležno je vzdignil svoje -oči proti .nebu, za-hvalivši se v molitvici Bogu. VI. Naglo je tekel dan za dnevom. Matija se je poprijel dela še bolj 'nego prej in očiten je bil blagoslov nad Vodebovo lrišo. V krat-keim je zadobila Ikoča novo streho, krito z opeko. Ko si je Matija prislužil s krvavimi ižullji nekoliko denarja, je začel pomalem kupče-vati z .živino. Tudi tiikaj mu je šlo vse po sreči. Kmalo je imel razširjen lile v in iv njem troje lepih živinčet. Ta očiten »blagoslov božji bi bil moral iz ljudi odpraviti najmanj i sum o nedolžnosti Ma-tije.vi. A namesto tega je učinil ravno nasprotno. Začeli so ljudje spočetkoma na tiho, a pozneje glasno šepetati: "Kje ipa jeirmlje Matija denar?" In tpozabili so njegove neumorne pridnosti in delavnosti. "Saj je imel Janez oni večer pri sebi štiri tisoč", rekali so eden drugemu. Tako je sčasoma prišlo, da je imela veČina v svojih srcih Matijo za morilca. Matija je medtem že nekoliko pozabil prostornih izkušenj. Ali naenkrat je zapazil, da se iga vsi ogilbdjejo. Celo Cejeva Franica, zaradi katere se je bil še najlboij poprijel dela, se ga je že večkrat ognila ter pred njim povesila oči. Veselowt, katera se mu je bila nekoliko vrnila, izginila je zopet in temnega obraza je hodil po svojih opravilih. Podnetvi se je nekoliko | razfcresel, ali toliko hujše snu je bilo ponoči. Mračne misli mu niso dale zaspati. Vročo -glavo je pritiskal ob vzglavje ali celo ob mrzel zid, da bi se mu burna kri u »INJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. m 21. iuouji 1902 v drisvi PMMrWuk GLAVNI URADNIKI: ..«' Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05 Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL Z ALAR, Box 547, Forest City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wye. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PooblaSQenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St. Jollet, DL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVBO. 900 Chicago St, Jollet, HL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASKIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORN 1(5, Box 622, Forest City. Pa. n. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa. UL nsdfcornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. _ POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, ' I. porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 528 Davson Ave., R F. D. 1. Greenfield, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R F. D. No. 2 Box 11 H, Bridgeport, a I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se poSUjajo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Drultveno glasilo: "G L A 8 NARODA". je ufaaz mirila. "O, moj Bog, moj Bog, » nost!" zdihoval je s pretresajo-čim vzdihom. Premišljeval je, ali bi ne bilo dobro, ako bi prodal vse, kar ima, ter se preselil drugam. Ali to misel je vselej zavrgel. S taikim dejanjem bi potrdil sum v ljudeh. Vest ga peče, dejali bi vsi, aato jo jo potegnil. Sklenil je ostati. Najbolj ga je pekilo to, da morda tudi stari Dobnik ni prepričan o njegovi nedolžnosti. Sklene, da ga obišče. Nekega zimskega dne se napoti na to težavno pot. Kurja je tulila tikrog voglov vaških hiš in pršila vi oči droben naletajoč sneg. Vrabci so silili v hiše in se niča je tolkla z ozeblini 'kljunom na šipe z ledenimi rožami posutih oken. Mraz je bilo, da je škripalo. Maitija stopi v Dobnikovo hišo. S temnim očesom ga sprejme Barba, ki se je v tem času silno postarala. Od onega usode polnega dne ni nič govorila z .Vodebovimi. Posebno staremu Vodebu je bilo tako težko, a vdal se je, če pa je slučajno srečal Banbo, pozdravil jo je. Ta je pa vselej le molče hitela mimo njega. -Tako se je med sosedoma nagroinadila nevidna stena, katera ju je skušala razdru-žiti za vedno. Ko se je vrnil Matija domov, je ostalo vse ipri starem. ''Kaj bi rad?" vpraša Barba OBorno. "Z očetom bi rad .govoril", odvrne Matija prijazno. "Ni mogoče; le pojdi, odkoder si prišel!" raztogoti se Barba. "Take ljudi da bi on zdaj po.sJu-šal, ta'bi bila lepa!" To vedenje je Matijo zelo užalilo in proti svoji navadi odgovoril je nekoliko bolj osorno: "Pa vendar bom govoril z njim!" Rekši odide po stopnicah v sobo, kjer je vedel, da leži bolnik. Barba vije roke in polglasne besede: tat, (morilec itd. so se ji vsi-pale iz ust. Medtem je Matija vstopil pri Dobniku. Ta je ležal napol sodeč na rahli postelji. Zgodila se je z njim velika izprememba. Bila ga je sama kost in koža ki očesi sta bili tako globoko vdrti, da se je Matija ustrašil. Niti besedice ni mogel izprego-voriti pri »tem pogledu. Padel je na koleni pred posteljo bolnikovo. prijel mrzlo njegovo roko, katera 'je ležala nad odejo, in zjokal se je kakor otrok. Stair i Dobnik se je čudil takemu vedenju in skušaj anu je odtegniti roko. - "Ali tudi vi verjamete, oče?" stokal je Matija -glasno. "Recite, da ne verujete in dali mi bodete nazaj življenje, katerega ne morem več nositi!" Dobnik je omahoval. Prepričan ni bil, da je Matija nedolžen, zato je molčal. "Vi ne vemje»te!" vzklikne Matija, skoči pokonci in beži iz »Obe. V tem je Dobaik napel vse svoje moči in polglasno je klical za odhajajočim: "AJto m nedolžen, se bode ska-Bog svogfe ns espustil AJko - t • • ; si pa kriv, tresi se, kajti kazni božji ne uideš!" Utrujen je zatisiiil oči. Ko je Barba prišila pogledat, je že nekoliko zadremal. Matija se je doma zaprl v svojo sobo. nihče ga ni videl tisti dan. (Dalje prihodnjič). Paraliza. Otroška bolezen v New Yorku je začela pojenjevati. Včeraj je zbolelo 9(> otrok, 17 jih je pa umrlo. dočim je prejšnji dan zbolelo 144 otrok in je bilo 27 smrtnih slučajev. Karoly zahteva mir. (irof M. Karoly, ki je znan kot velik borilec za ogrsko neodvisnost .je pričel z veliko kampanjo za takojšen mir, katerega naj bi Ogrsko sklenila s ali pa brez privoljenja Avstrije in Nemčije. Tukajšnja "Morning Post" je dobila iz Budapešte poročilo, da je Karolv resigniral kot predsednik stranke, ki se je zavzemala za neodvisnost ter bo zdaj deloval na to, da se bo organiziralo novo stranko, ki bo zahtevala, da se sklene mir brez obotavljanja. Na njegovo stran je že baje stopilo sedemdeset članov ogrskega parlamenta. Veliko razburjenje je napravil Karoly v Avstriji in Nemčiji, ko je 7. decembra v nekem govoru odločno zahteval, da bi ogrska vlada stavila sovražnikom mirovne pogoje. Dalje je pa on malone ob vsaki priliki zahteval, da se deluje na to, da bi se dobilo za Ogrsko popolno neodvisnost. Ob vsaki priložnosti je napadal Avstrijo in Nemčijo. Svojo vlado je obdolžil korupcije in izjavil, da je sedanja draginja le posledica nekih mahinacij različnih mogotcev. Obdolžil je tudi par kabinetnih članov "graftanja". Še trfje pamiki potopljeni. London, Anglija, 17. julija. — Lloydova ageutura poroča, da so bili potopljeni še sledeči parniki: "Euphorbia", last neke angleške družbe; italijanski parnik 'Sirra', in parnik "Virginia", ki je najbrže tudi angleški. 0 jutranji rosi. V jutranji rosi polje blesti se, v vasi vesela * pesem glasi se. i « Cvetka pa v gozdu glavo priklanja, mirne in sladke sanje še sanja. Skozi vejevje solnce posije, cvetko rdečica lahna oblije. Kaj bi se cvetlka ne sramovala, ko je pa jutranjo tzoro zaspala... - -Sarin. GLiAS NARODA, 19. JUL. 1916.' —/ m Karti, Jednata B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: ~ Predaeduik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o? Sox 87, Prtd dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ava^ Lomin, Ohio. G lami tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Wnn BUgajnik : JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, SaUda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEI1AK, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2. Burley, Idaho. POROTNIKI: IRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCBEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springn, Wyo, O. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wuh. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva Cirila In Metoda, »tev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne >o*iljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tot be pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nt bode Mtraio. Društveno glasilo: "GLAS NABODi" MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO '103 128.79 31.00 ' 104 61.84 105 97.69 t 67.00 106 101.48 2S.OO 107 33.86 * ,108 65.34 75.00 |109 43.18 [110 109.25 60.00 111 101.60 80.00 212 44.44 114 232.16 58.00 116 74.12 29 317 43.20 ■m n i_ j,. 118 34.52 • r—^ ^ - 119 19.57 j 20 36.87 121 64.01 10.00 14,064.15 14,542.75 4.592.09 31.00 67.00 28 00 75.00 60.00 80.00 58.30 29.00 10.00 19.134.84 Z sobratskim pozdravom vsem člinom in članicam ndani Geo. L. Brorich, glavni tajnik. Anglija in nekatere ameriške tvrdke. * Dohodki. 1 452.10 455.76 3 210.01 4 136.30 5 91 M6 6 90.49 ft 117.33 11 79.2* 12 165.03 13 1 K* .55 U 77.99 15 205.20 16 174.77 17 59.01 18 474.2* 19 261.HI 20 171.86 21 184.37 22 212.24 25 3:10.30 26 119.09 27 133.22 28 59.21 29 176.62 30 490.02 31 251.73 32 156.14 33 208.59 35 150.32 36 353.92 37 665.25 38 123.76 39 189.07 40 228.43 41 76.22 42 174.98 43 105.95 44 149.45 45 186.62 47 173.48 49 143.24 50 86.59 51 87.74 52 168.48 53 217.72 54 121.48 55 127.41 57 93.69 58 138.22 60 94.46 61 101.23 64 47.61 66 155.75 68 160.92 69 57.17 70 53.14 71 238.31 72 56.781 75 124.87 76 68.32 77 66.83 78 206.00 79 20.73 81 67.10 82 154.70 83 67.71 84 132.29 85 163.09 86 52.11 87 53.61 88 80.88 89 114.44 i 90 56.14 92 78.66 94 258.69 99 105-14 m 52.77 . &M Za mesec junij. 500.00 850.00 500.00 1000.00 500.00 200.00 1850.00 10lo iz Uwiduna po- Clevelaniit ohjo: Frank Sakser, J. ročilo, do bo odhu Polauc. Frank liabrcnja in inkoi^Mtrirane v Združenih drža-' i^n,,, Pa. |„ okolica: Anton O-vah »n radit«'gra skoro popolnoma šolnik. aineriMke^a kova. Š t«tui tvnlka-' Meadow lands. Pa.: Coorc Schult*. ini Anglija zato hneti več o-' Moon Run. Pa.: Frank Maf-ek. pravka. k»-r so delale za nemško ^tvar. bodisi, da so agitirale za nemška .posojila ali pomagale pri kcntrabandu. 0, prijazne ve planine! O. prijazne ve planine, ki v daljavi se btiščite, stokrat zdravi mi bodite, kraji moje domovine! Tamkaj mila I'.vezda sreče žarko mi je zasvetila... Kdaj se zopet l>o vrnila v isrce moje koprneče? Sorin. NAŠI ZASTOPNIK £, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "liias Naroda" in knjige, kakor tu«li za vse druge v našo stroko spadajore Jenny Lind, Ark. in okolira: Mihael Cirar. San Francisco. Cal.: Jakob LovSin. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry J am nik. Pueblo. Colo.: Peter Culig, Frank Tanesh in John Germ. Sail da. Colo, in okolica: Louis Ca *tello. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar Indianapolis, Ind.: Alois Rudntan. Woodward. Ia. in okolica: Lukao Podbregar. • Aurora, I1L: Jernej B. VerbiC. Chicago. HL: Frank Jitrjovec. Deoue, 111.: Dan. Badovlnkc. Joliet, DL: Frank Laurich, John Za tetel in Frank Bambich La Salle. IU.: Mat. Komp. Nokomls, IlL In okolica: Math. Gal shek. Oglesby, IIL: Matt. Hrihernik. Waukegan, IU. in okolica: Fr. Pet Itovdek in Math. Ogrln- So. Chicago. IU.: Frank Čeme Springfield. IIL: Matija BarboriC. Cherokee, Kans.: Frank Režtsnik. Columbus. Kans.: Joe Knafete. Franklin, Hans.: Frank Leskovec. Froatenac, Kans. ia okolica: Frank Kerne in Rok Finn. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John K talc. Ringo, Kaos.: Mike Pencil. KitzariUor, Md. la okoUca: Frank Vodopivec. Calumet, Midi, in okaliea: Pavel Shaltz, M. F. Kobe in Martin Rade. Manistique, Mich, hi okoUca: Frank Kotzian. 8m. Range, Mich, in akoilca: M. U. Likovich. Chishotan, Mian.: K. Zgonc In Jakob Petricb. Duhtth, Minn.: Joseph Sharabon. tttjr, Mhm. In dnUcs: Ivan Gouie, roo. J. Pesbei in Louis M. Ferufiefe. Bnhtt. Miaa.: Jurij Kotae. OillMrt, Mian, ia Mies: L. Vesel. JffihMng, Mhm.: Iran Ponfie. la skattea: Joe Ada- Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jaksbc, I. Podvasuik. I. Magister in U. R. Ja-koliieh. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-priv.šek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph škerlj. West Newton, Pa: Josip Jovan. WiUock, Pa.; Fr. Seme in J. Peter-nel. Tooele. L'tah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blažicb. Black Diamond, Wash.: G. J. Po reuta. Davis. W. Va. in okoUca: J. Brosich. Thomas, W. Va. in okoUca: Frank Kocijan In A. Korenrhau. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdfr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in Martin Kos in John Stampfel. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalieh in Valentin Marcina. NA ČUDEŽEN NAČIN UŠLA S M_RT I. NAŠA ZEMLJAKINJA ZOFIJA HOBVAT JE IMELA TOLIKO BOLEZNI, m BI MORALA ŽE ZDAVNAJ LEŽATI V GROBU. KA.J JO JE REŠILO? Da ima H. H. vou Schlickov Bolgarski Čaj čudežno zdravilno moč &koraj pri vsaki bolezni, dokazuje med drugim tudi slučaj naše rojakinje Zofije Horvat, 34 Kendal Ave., Highglaud Park. Mich., ki je pisala H. H. von Sc h ličku sledeče pismo: "Vse moje telo je bilo otečeno, sree mi je izvanredno močno u-tripalo, imela sem revmatizem v nogah, glava me Je vedno bolela, nisem imela teka, moj želodec je bil brez reda, in lahko rečem," da nisem imela na svojem telesu nobenega zdravega dela. Ne morem vam popisati svoje bolezni, rečem vam pa lahko, da bi že zdavnaj ležala v grobu, če bi ne imela vašega Bolgarskega Krvnega Čaja. Veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mescev, pošlje kamorkoli za 1 dolar: Marvel Products Co., 9 Kami Bid* PITTIBUIOH, jf Zemlja, kmetje in djom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. r v v > > Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PA Opomba. Ako ielite poSOjatev »▼KOTfti, pofljit« 10 fifBtoZ Zfi& X. \ \ v i t PLAČE. Našel bo$ tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetil lepile* ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki, Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je saj en dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega miedu in de-lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, «io do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-« kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš; da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raz-ličrih rastlin z vspehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih. Prona^el boS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. " FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnino, issekan gozd, en aker iseiščen. aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken po 123.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, S akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na« Jem ter plačam po $5.00 od a kra. Imam valovite kmetije, deloma čisf svet s hišami od §10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, ia se sret cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. * Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plače. FRANK GRAM, Navlor, Mo. ) \ OLAS NAHODA, 19. JUL. 1916. t Spisala Marija. I /—— ( Novela. i. - '(Nadaljevanj«), s Rahlo ji je pogladil Emerigo mehke kodre in ona je obrnila oko v njega, ravno ko je izza malega oblačka priplula srvetla hm a. Poemal je ta -pogled, te oči — o davno že! Bile so popolnoma oči nesrečne Liljanine matere___Ah. kolikokrat se je mora spomniti! Najjtglednejše dekle v eeli vasi je 'bila Ixieija. In oni brezvestnei v žametasti obleki jo je šel poginbit! Zločinec!. .. Toda kaj — tudi sama je bila kriva. Zakaj mu je pa zaupala, zakaj verjela! Ali je ni on, Emerigo, njen varuh, svaril: "Lucija, dekle — to ne vodi k dobremu koncu!"... Da, da, in še kako jo je opominjal! "Glej", ji je dejal, "ti nimaš drugega kot pridne roke in pošteno ime. Čuvaj si to dvoje!... Ko je tvoj oče Je-žal na smrtni postelji — mati veš, da ti je že prej umrla —, ko se'rednikoma. Negovala je cvetke in mu je trgala nit življenja, ko mu jih dan za dnem, od prvih'križanje duh že plaval takorekoč med' tem do poznih jesenk, nosila v me-tem in onim svetom: tedaj .so pri-! sto prodajat, da je zaslužila kalk tekle svetle solze po njegovem mrtvaškem licu. Ijucija, te solze je, da so se vzdramili drobni ptič- v vihanao morje za čarobnimi ki, dvignili iz mehkih ikožuščkov glasovi. Prisluškuje, prisluškuje, nežne glavice in zaižvrgoleli eno-( veslja, veslja___a slednjič omam-j glasno hvalnico Stvarniku po- ljen izpusti veslo in — zgralbijo ga mladi. (morske siile... Tedaj utihne po-! "Dobro jutro! Dofbro jutro!'7( gutono petje, a v penečih se valo-Poredna papiga je kričala na vse,vih mrje poslednji vzdih nesreč grlo in prebudila Liljano iz slad- nega ribiča kega spanja, da je skočila s poste- "Uibogi ribič!" je vzdflinila Li-. J je ter hitela odpirat zeleno klet- Ijana, dasi ni urnela, čemu ji to ko zgodni kričaoki. pripoveduje njen znanec. Vpra- "Tilio, .pravim!" je karala de- šaje se je ozrla vanj. klica žlobudrasto ptico. "Meniš,! On pa se je nasmehnil. "Ti me da ti fkdo kaj da za tvoje kriča- ne razumeš, dete, je-li, in ibolje je nje? Dereš se, kakor da ti je ju-|tako... " Segel si je v goste lase,' tranja zarja storila kaj zalega !"| z glavo otresel, kakor da se hoče Kakor bi trenil, je sedela papi- otresti nadležne, napol poginjene ga na njeni rami, si malo razrah-j mušice. "Jaz 'bi te slikal, Lilja-[ Ijala 'živabarvno perje, nato pa — na." Nepričakovano, nenadno je( srečno, tesni domek! —sfrčala na'izgovoril to, kakor da mu je baš( o, tesni domefk! —sfrčala na j izgovoril to, kakor da mu je prosto, ponavljaje še vedno svoj, mimogrede prišla ta misel. P< "dcibro jutro!" Liljana pa je previdno in rahlo odprla vezne duri ter se podala 'za hišo 'k vodnjaku, ipolnit svoje vrče in kangljice za .polivanje cvetlic. Že docela tri leta je imela ona delo s cvetlicami. Od tedaj je bila Liljana prava opora ljubljenima novčic za Emeriga in Majo. Po-prej je imela to opravilo stara Maja; a nekoč so nji odpovedale trudne noge in morala je pričeti Liljaina preko vinogradov in livad skakljati v mesto s košarico, polno šopkov in rož. Tistega jutra je bila Liljana med prvimi na trgu. Tržni dan je so sijale tebi. ki si ihtela ob v/glav ju umirajočega očeta... Bile so solze, ki jih je skrb za si-rotnega otroka izvabila na trpeče obličje... Lucija, ne pozabi teli solz — in čuvaj se zapeljivcev!" Tako jo je svaril, tako ji je govoril Čest okra t. Ali kaj. ko je pajbil in mnogo ljudi iz okolice je rajši poslušala svoje srce, nego'prišlo v mesto j?a trg. — Družba ssvoj razum. "Ne boj se, moj dobri j glumačev je z votlim bobnanjem Emerigo", je odgovarjala; "on je'in glasnim vpitjem vabila ljud-predober, p rob lag, on me ne osra-jstvo k popoldanski sijajni pred-moti! Vse mi lioče nadomestiti,'stavi in stari Žorž je z vso vnemo vse birti, vse... Oh, kako mamlji-l vrtil svojo lajno: pričel je vedno vo-sladka je zavest, da me lju'bi, zopet od kraja svoje cvileče namene, ki nimam ne očeta, ne ma-Jpeve. tere. ne domovine... In vendar Nekam zamišljeno je pohajala nie ljubi!" Tako je govorilo neizkušeno dekle. Liljana »po trgu; nekoga je iskala med živahno množico... V stari In agodilo se je, k«r se je bal košari, pod široko praprotjo je Emerigo. Nekoč je prišla k njemu,' hranila šopek najlepših cvetlic — plaha, solzna, obupana. Zgrudila1 a ni ga bilo, da hi prašal po njih. se je predenj na kolena in kakorj Ozrla se je v bole oblačke. Vi-strta je za ječa la: "Emerigo, 'kako soko nad njo ko plavali v čistih dejal Vranih: pridne roke — in svatovskih oblačilcrh — tako nepošteno ime! O, jaz nesrečnica!... navadno visoko, se je zdelo Li-Mojfga poštenega imena ni več — Ijani. prevar jena «em in zapuščena!" I * pred cerkvijo je nekaj golobov Emerigo je razumel. Skušal jo pobiralo drobtinice. Natrosili so je tolažiti: "Lucija, kvišku oko'.jih otroci v šolo grede. Sleherno Oni. ki si (ia razžalila, je usmiljen! Prosi (ia odpuščanja in zopet mu služi s celim srcem!" Toda Lucija je strmela predse in ni umela njegovih besed, kajti temni oblaki so zakrili zlato soln-ce in svetle zvelade...- Ko se je zojhH. vrnila pomlad, je izginila Liucija brez sledu... Majnikovo jutro pa se potegnili ribiči kz potoka utopljeno truplo nesrečnice, bas tedaj. ko je Maja u cvetne grede dvignila nežno dekletec. malo najdeuko, v svoje naročje -- Emerigo pa je od tedaj sleherni jut rose je ustavila pred nežnimi živalieami in se pomenkovala z njimi — a danes ni imela niti ene besedice, niti enega pogleda zanje. Talko nekam čudna je bila... K Maji in Emerigu si je želela domov — a košarica se ni hotela izprazniti. Stopila je poleg verande ob neki kavarni. On d i je sedela mlada ženska in malomarno opazovala tržno ljudstvo. Veliki uhani in bujni lasje, ki so obkrožali lepi obraz, so se ji rudo vit o blesteli. Liljana se je za-'-r!a v to lepo žens*ko. Oko ji je večer stopal do kapelice Kraljice padlo na njeno bogato, svileno o Miru ter prilival svetilki olja zajbleko in nehote se je zdrznila, ko nesrečno Lu-eijo in za malo sirotko s« je ozrla od tam na svoje kratko Liljano----;tl ponosen o krilce ter na bose 110- Vsega se je zopet opominjal tudi ta večer in nehote je privil mlado rej en k o k sebi, da ga je začudeno pogledala. žice v ogoljunih opankih. Obšel jo je bridek čut, ki je ni vznemirjal še nikoli, čut zavest;, da je ona — uboga, navadna deklica. "Rigo, zvestemu prijatelju tre- Ah, če bi bila kakor ta gospa!., ba zaupati najmanjšo skrivnost. Tedaj je stopil iz kavarno na je-li ? je vprašala Liljana nekako verando gosposki človek, slovesno in se skrivnostno ozrla v Liljana je segla v košarico pod Emeriga. Ipraprotovo pero po šopek in sto- "No, da, gotovo, Liljana!" je pila, za korak bliže; spoznala je potrdil le ta, z mislimi še vedno v prijaznega slikarja. Pa tudi ona oni preteklosti. Kakor širna ravan okrog nje, tako prosta in odprta je bila njena duša srtaremu prijatelju. A danes! V tihi noči žari dvoji očes, uprtih ravno v njo. Rahlo se je nekaj prikradlo v raj njene duše, previdno zaprlo diuri — in Liljana je molčala. Ko je že pozno istega večera pristopil Emerigo k postelji speče dekLce. je Klada k smehljaj krožil okrog njenih svežih rdečih ustnic. "Le sladko sanjaj o bujnih svojih cvetkah, zlato moje dete! Da, o belih eveilieah do konca svojega življenja", je mrmral starčtak, m >(.-> nejša bodeš od tvoje matere!. „. " "In zame bi se ne našel prostorček v tvojem srcu ?'' so šepetale rdeče ustnice. Emerigo ni čul rahlega šepeta. Pogle dal je deklico,4 ki je neverjetno; odmajala z glavo. "Glej!" je dejal mehko, skoraj inilo, "nekoč po hrupnem dnevu,! v tihi noči sem zrl v sanjah slad-j ko podobo. Obra^elk fin in lep, in: dvoje očesc, jasnejših od pomlad-j nega jutra, milejših od žarkov, vzhajajočega soluca, ki se zrcalijo' v čistih tolmunčkih temnomodre-j ga jezerca. V ono čisto globino se mi je vtopila duša. Potzabil em življenje za seboj, postali zopet o-trok ter se radostiil zlatih ribic, ki so švigale v čisti vodi. — To je odsev otročje duše, žar svetle sreče nedolžnega srca — sem začni nad seboj... Planil sem iz sladkih sanj, sogel po čopiču in paleti ter jel slikati ono sladlko podolbo. Trudil sem se in trudil, a vse za-maiu. Kar sem menil, da se mi je včeraij posrečilo, se,m vrgel danes nevoljen od sebe —: vedno le mrtva podoba, .brez svetle sreče. In slednjič mi je izginila ona ljubka ■prikazen iz spomina. Hrap življe-»ja jo je zadušil popolnoma. A včeraj se mi je vnovič zbudila, ko sem uzrl tvoj obrazek, tvoje oči, Liljana! — Da, da, me glej me tako neverjetno! Bilo je včeraj, ko sem hodil po prašnih ulicah in se ustavil pred deklico, iki se je bila zagledala v opico in v lajno ter je gledala in poslušala___" "Vi se šalite, gospod", je dejala Liljana skromno. "Mene da bi kdo slikal, mene, ubogo, neuko cvetličarico, ki ne ve drugega, nego to, da je vse, kar je Bog ustvaril, krasno na svetu... Kraljica Miru vam gotovo vzame za zlo, da se šaljite z njeno Liljano." (Dalje prihodnjič). Konvencija društva, sv. Barbare. Prince Albert da kakovost, ne pa premij ali kuponov! Prince Albert tobak se vedno prodaja brez kuponov ali premij. Mi damo prednost kakovosti. Torej, če daste Princ Albert v pipo ali pa napravite cigareto, potem se bodete osebno prepričali o resnici kakovosti, ki je za vas pripravljena! l£er je Prince Albert upoštevan le po kakovosti in ne kuponih ali premijah, zato prodajo tega ne more na noben način ovirati narodna ali državna omejitev rabiti iste. Nu zadnji strani vrečica rririce Albert boste čitali: •"Process Patented July 30th 1307." j Fringe Albert the national joy smoke tQ£Qvarja vsem zahtevam pri kajenju! Dokaže, da je patentovan način, po Katerem je narejen Prince Albert, Izbran od večine mož vseh narodov. Kadite ga v svoji priljubljeni pipi ali pa ga zvijete v cigareto — vam se bo zelo doppdel, ker je hladan, prijeten in okusen. Kadite ga kolikor hočete, ne bo vas pekel ali šeegetal! Čimprej bodete spoznali Prince Albert, temprei bodete zadovoljni s tobakom. < R J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY Winston-Salem, N. C. Prince Albert zamorete kupiti povsod, kjer prodajajo tobak, v rdečih vrečicah po 5c.: rdečih Ska-tl.iah po 10c.: v posodah po en ali pol funta, ki imajo na vrhu izvlažflec z gobico. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem fe nad 18 let tukaj v tem poslu lu sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St.. Cleveland. Oblo. III. Novo jutro ae je s vital o. Na krkitahio-čieftem azuru iet kipa tujka je vstala in hitela podajat roko Liljaninenm znancu; sladko in zveneče se mu je sme jala. Slikar je bil vrdno razjnwljen. Nenadoma se je poslovil od lepe gospf ter pristopil k Liljani v po-noŠeiii obleki. Dvignila je otožni obrazek in solza mu je za blestela nasproti.. . Solza! Toliko vrst solza je poznal mladi umetnik, a baš visoko jih ni cenil; to pa se mu je zazdela snk/.a. tako različna od vseh o-nih, ki jih je on ipoznal, tako svetla in cista... "Ijiljauaje dejal in glas mu je bil nenavadno mehak. "Lilja na, kaj ti je?" "Ne vem", je dejala. "Sirota sem, a ona gospa tam, kako je krasna!" 4 * Krasna!" Prisiljeno in neprijetno se je nasmejal mladi mož. 4 Liljana, ali si že čula pripovedko o petju monskih -deklic?" 'Pravijo, da je to krasno, ču- zarelo, kakor da so we krdela noč- dovko krasno petje...' ii rh zvezdic izpretinenila v bogato j Njemu se . je čeflo stemnilo, širo-#etev bujnordečih rož za veličast- kokrajni klobuk si je pomaknil ni prihod kraljevega sotoca. |nizko na oči in burno je govoril: Lwiheii vštric je potegnil faz "Glej, Liljana! Y mirni koči po-evetw vrhove divvps ter jhn ka- čiva mlad ribic. NaeaHkrat ga zbu-letu<> prak so v zdravljenju tajnik moških bolezni. Sifilis ali zastni->1 jen je krvi zdravi .s Klasovitim tii>6, ki ga je izumel dr. prof Erlieh. Ce imate mozolje a!i mehurčke i><< telesu, v grlu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo krt. N'e čakajte, ker ta bolezen se nuluze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdra vim v par dneh, kapsvac a!i triper in tudi vse druge i>uslediee, ki nastanejo radi izrubljivanja samega sebe. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratke?n < asu, Hvdroeelo nit kilo bzdravijn v S<> uia.h in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu i:i včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovojstvo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekli- ki tiitstajejo vsl«-d nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nj potrebno ležati, ne, srbečo, škrofle in druge kožne bolezni. T Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja ANTONA BRNE. Doma je iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Prosim ga, da se mi oglasi na naslov: Vincent Uljan, E. Anderson Store, Kinzua, Pa. SPREJME SE V SLUŽBO Slovenec ali Slovenka za učitelja na tukajšnji državni šoli (Public §chool). Sprejme se le, kateri ima certifikat, da sme učiti v državi Wisconsin. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Joe Slemee, District Clerk, (1S-20—7) "SVillard, Wis. Rada bi izvedela za naslov svojega .brata JOSIPA LiAURlC. Doma. je iz 'vasi Hrib «t. 57 pri Ix>-§kem potoku. On dela v šumi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Mary Knaus, Box 378, Moon Run, Pa. (19-21—7) m-m T*m fcreg tfijr zpUt itfsab Mi M 96 M Rad bi se^nal za na«lov MARJTI-NA PODIK. Pred enim letom je bival v Reitz, Pa Prosim ce njene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. Anton Znklarwc, 6307 St. Clair Ave«, Cleveland, Ohio. n .. -____ X.'^',' ■ ..i.-'. . > Iščem svojega soseda FRANKA PETRA NOV 1Č. Doma je iz Su-hora št. 10. Poročati mu imam nekaj važnega, zato ga prosim, da se oglasi. Ce pa kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar mu bom hvaležen. Pred enim letom je bil v Phillips, Wis., Mitchell Camp 7. —j Math. Staduhar, Box 47. Adah,I Pa. (18-20—7)1 POZOR, ROJAKI! Na dan praznika proglasenja neodvisnosti (4. julija) je bila blagoslovljena slovenska cerkev v New Yorku. Ob tej priliki sem večkrat fotografiral sprevod, cerkev in občinstvo, ki se je vdeleži-lo slavnosti. Ce kdo izmed rojakov želi imeti kako sliko v spomin, mu jih na pravim, kolikor zahteva, po sledečih cenah: 6 rar/.glediuc dveh vrst za 25^. Potem lahko napravim 4 različne slike v velikosti 10X12. Na eni sliki je videti notrajnost cerkve, na drugi ospredje cerkve z občinstvom, na tretji en del sprevoda z jahači in na četrti članstvo nevv-vorških društev z zastavami, in siper ravno pred slovensko cerkvijo. Te slike so po 50 Tretje poglavje. ZLATO MESTO. Žalost veliko bolj postara človeka kakor pa leta. — Blanša in Roza nista več otroka, pač pa deklici v najlepšem cvetju mla dosti. — Sedeli sta v svoji sobiei na zofi in nekaj šivali. — Kaj premišljuješ— je vprašala Blanša Rozo. — Danes zopet žalostna. — Premišljujem o zlatem mestu najnih sanj. Blanša je objela svojo sestro in bridko zajokala. Ubogi deklici! — Zlato mesto njunih sanj je bil Pariz iu junak njunih sanj je bil njun oče. Toda zdaj divja v tem mestu strašna bolezen — kolera. Zlato mesto njunih sanj. — Da, v tem mestu bi lahko oče pre skrbel vsaki prijatelja, oboževalca, tako da bi ne imel samo dveh hčera, ampak tudi dvoje sinov. — Kako srečni sta bili tedaj, ko sta sanjali take sanje. — Nikar ne bodi žalostna — je rekla Blanša — boš videla, da bomo še vsi srečni. — Ne, ne, sestra, nikdar, nikdar. — Moj Bog, kaj se je zgodi lo, da niti oče ne mara za naju t — Bova pa tedaj srečni, ko se bova sestali z materjo. — Če bi že vsaj Gabriel prišel! Pri tem je segla v korbieo po robec iu se dotaknila koščka pa pirja. — Moj Bog ali je že zopet pismo! — Zakaj nama vendar ne da jo ljudje miru! |1 — Skrij ga, da ga kdo ne vidi. ~ «— Bog ve, kilo ga je položil samj . ^ ^ _« mmmMi ^JL * - ■ * * ■ »» <* Olg B B »» W ■ M 2 H S« • o. ^ S ** B3 « o j* r-S 3. 2 b % in 5 cr n 8 - 5 £ t s ;if»tt o S a 3- 3. £ " 5 S i1 IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični le«. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preme-ha sezija, je dovolj dela od »kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, ste bre, t rame, »volarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d)_Wed Is, Mich. NAZNANILO INPRIPORO-ČIL0. Cenjenim rojakom v Clevelan dn, Ohio in okolici naznanjamo da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik C dobit« "GLAS NARODA" skozi itlrl mesece dnevno, Izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 86 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 824 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA*9 donaša dnevno poročila a bojišča in razne sil- __________ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vre osobje lista j« organizirano in spada ▼ strokovne vnije. Pozor! Pozor! V zalogi imamo iz starega kraja importirane S R P H. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, Hew York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali Se od prejšnjih zalog. Ur. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, gtxlbeue instrumente, knfcf itd., ali pa kadar i»otrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, tla tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le lie. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. Dr. LORENZ, £|>ceialist moških bolezni. Jaz sem edini hrvaško govoreči socialist moških bolezni v Pittsburgh«, Pa. I>R. LORENZ. Gil I'enn A v. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od 9. do-I»oldne do S. ure zvečer. V petkih od !>. do]K)lne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKU ANTON BURGAR^ t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streženi. MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE "V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVEMG PUBLMS 68 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništvu Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetmkova dopisnica tali pismo in se nam tako omogoči .pravilno sestaviti naslov. I Ako nameravate poslati denar I ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. I TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt StM New York. N. 7. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikosti J« 31 pri 28 palcih. I ]p Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na (eni strani Zjedi-nipnedržaie in na drogi pa celi gret, cen* SI .s* Zemljevid Primorske, Kranjske in Uaim«-cije z mejo Avstro-Ogrske s.ItaUjo. Cena je J 5 centor. Veliki vojni atlas vojsrajočih se evropskih držav in pa kofnwj-ttkih posestev vseh yelesl^ Obiega 11 resnih zemljevidov! [Cena samo 25 centov. Naročila in denar poiljit« na i Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. POZOR ROJAKI! -*MtoiJ( Bulb M lanska laaa. kakor totfi ■ ari • In brado. Od (•(• mašila imttio t •tli. tad lib krasa t rati la dolgi lasje kakor tudi oanikuu krami brki in brada to aabodo odpadali to oatreH. Bmnstiiem, kosti bol aH liaanja « rokah, nogah ia ▼ križn, t osmih rim. ran«, opekline, bala, tura. krasta to vrtotr. potna nose kurje očasa. onbHm ▼ par daah popolnoma odatrmniin. Kdor bi moja irfravtla brčz uspeha rabil mu jamčim za M*00. FISite takoj po cenik. Id gi takoj pobijam zaatoa j. JACOB WAHClO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio fat eko-liei najmanj amo, da jih bo obiskal JOHN JLUHJUS, . ki Je pooblaMan pobirati &a**-» Hrt velikim ulit kom prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga ael« ▼pUva na človeka in obsega nebroj lepih misli. Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madame Btael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Krntkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajfie poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj seiu v nekem gozdu pri Grleglach ln sem bral kn^go s naslovom "Doli z orožjem !** Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi ae prestavilo knjigo v vae kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tudi r flolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo sveto Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem JIH kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1800 ▼ Berlinu)': Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-■udlL Naj bi tudi ta knjiga naftla svoje apoetolje, ki bi ni tnjo križemsvet in učili vse narode. Finančni minister DunaJewsId jo rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Nd strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vsa, posvetita par ur temu delu. malha, da M ne bo nikdo več navdnževal za vojno, če bo prebral to knjiga« GBNA N CENTOV. Je frit Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . Haw York €it79 H. T.