92. številka. Ljubljana, v petek 24. aprila. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI Wg
Izhaja vsak dan ivefer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vraču jo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U p r a v n i ft t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Doba politične nedelavnosti.
Kakor se je posebno z nemške strani tolmačil in se še vedno tolmači prestol ni govor, s katerim se je odprlo letošnje zasedanje državnega zbora, pričeti bi se imela narodom avstrijskim nova doba, v kateri bi bila na stran potisnena vsa državnopravna, narodnostna in verska vprašanja, katera tako globoko segajo do živega pojedinim narodom avstrijskim, ne izvzemši nemškega.
V prvi vrsti poudarjali smo mi koj takrat, da to pač ne bode mogoče izvesti, kajti preveč imamo še, posebno mi Slovani, neizvedenih najbist-venejih naših pravic, da bi poslanci naši mogli in smeli na stran potiskati za naš razvoj najvažnejša vprašanja. Z veseljem smo opažali, da istega mnenja je bilo skoro vse odločneje slovansko časopisje. Celo mej Nemci samimi, kateri nikakor ne prisegajo v celoti svoji na načela /jedinjene levice, čuli so se odločni glasovi, ki so bili nasprotnega mnenja.
Ker zadnje volitve neso prinesle nikakeršne odločne večine in bi pri sedanjih razmerah tudi v slučaji, da bi se razpustil državni zbor, težko se spremenil položaj, odločila se je vlada grofa Taaffeja podati se na bolj varno narodnogospodarsko polje, na katerem je sploh mogoče dobiti večino Diplomatički in državniški spretnosti našega minister-skega predsednika, ki se je tako dobro vedel vsaj začasno izmotati iz opasnega in kritičnega položaja ter predložil tak program delovanju državnega zbora, kateremu ne more nasprotovati nobena stranka, služi to le na čast. Da bi pa on sam mislil na to, da bi tak položaj mogel biti trajen, da bi levičarjem na ljubo vsi drugi narodi za vse večne čase se zavezali reševati samo narodno-gospodarska vprašanja in se popolnoma odrekli vsem zahtevam po izvrševanji narodne ravnopravnosti, kaj tacega nam niti na misel ne pride. In da imamo popolnoma prav, ako tako sodimo, o tem nas prepričuje prva, jako zanimiva seja adresnoga odseka, katera je nekoliko razjasnila položaj.
Omenjali smo že na kratko, da so se oglasili
LISTEK.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenja. Po Brot Harte-u J. C. (Dalje.)
Nesrečen dvoboj bil se je zadnji ponedeljek mej spoštovanim Jacksonom Flashom, urednikom „Inteligencerja" v Dutch Hatu, in polkovnikom Star-bottlotn pred salonom Eureka: dva strela vrdala sta, nihče nasprotnikov ni bil zadet, zagotavlja se pa, da je Kinez v istem trenotku memo idoč prejel kroglo v pleča iz polkovnikovega karabina, darilce, katero ni bilo usojeno njemu. John*) opozarja se s tem, naj se nadalje giblje izven strelne daljave. Vzrok temu dvoboju ni znan, govori se samo, da je neka dama v ozadji afere. Govorica, katera dobiva več in več tal, drzne si celo zaznamenovati prouzročiteljem damo, dobro poznato po svojem talentu in lepoti, katera je že čestokrat počastila naš list s svojimi pesniškimi umotvori. Pasivnost, katero je opažal Tretherik v tej skušnji, cenila se je po možnosti v rudokopib. ,, Starec je na višini svojega stališča," blebetal je filozof v visokih črevljib; „če bi polkovnik usmrtil Flasha, bila bi maščevana madama Tretherik; ako bi Flash ubil polkovnika, potem je
*) Ime John daje se priseljenim Kinezom.
Dost. prev.
slovanski poslanci, to je Mladočeha dr. Kajzl in dr. Trojan, od naših jugoslovanskih poslancev pa Šn kije in KlaiČ ter se odločno izrazili, da slovanski poslanci nikakor ne bodo mogli zatajevati onih vprašanj, ki bo za napredek in razvoj naroda, katerega oni zastopajo, tolike važnosti, ki bo odločilna za njega življenje ali smrt. Zadovoljni so v Avstriji, ali bi prav za prav smeli in morali biti le nemški liberalci, vsem drugim narodom boriti se je za svojo narodno eksistenco in za dostojno udeleževanje in sodeljevanje v javnem državnem delu.
Naravno je, da so nemški liberalci z veseljem pozdravili to obljubljeno dobo politiške nedelavnosti, ker jih je rešila iz zagate, v katero so zašli po neplodni in neopravičeni opoziciji, katero so tirali dolgo vrsto let. Okoristili so se za časov svojega neomejenega prejšnjega vladanja, ter si uBt varili tako Btališče, da jim ni preostajalo skoro uičesar več želeti.
V drugačnem položaji pa Be nahajajo drugi narodi, ki so se komaj malo oddahnili, odkar jih je nehala tlačiti kruta pest liberalnih (da se Bog usmili!) nemških levičarjev in se je začelo ozirati nekoliko vender tudi na njih opravičene težnje in želje. In ta položaj razjasnujejo izjave imenovanih poslancev v adresoem odseku, ki so sicer izrekli, da bodo vse stranke zložne v narodnogospodarskih vprašanjih, ter se bodo rade odzvale pozivu Nj. Velečastva k sodelovanju v plodnih gospodarskih vprašanjih, ter da bodo postavljali interese države in celote nad interese posamičnih strank vender pa se mora ustvariti taka podlaga, na kateri bode vsem strankam mogoče znebiti se misli, da se le od nekaterih izmej njih zahteva veliko večje zatajevanje samega sebe in svojih interesov, nego od drugih. V takem zroislu izrazil se je Mladočeh dr. Kaizl, ter pristavil, da bode njegova stranka se trudila doseči primerno spremembo ustave in volilnih redov, strogo izvrševanje narodne ravnopravnosti in razširjenje državljanskih pravic, ter skušala to poudarjati v adresi.
dobro to za Tretherika. V vsakem slučaji je on na Dobrem." Ta tako kočljiva razpravljanja odločila so venderle madamo Tretherik, zapustiti moževo hišo in bežati v hotel, samo z obleko, katero je imela na sebi. Več tednov ostala je tu in priznati moramo popravici, da se je mej tem časom obnašala kolikor mogoče dostojno.
Jasnega pomladanskega jutra šla je mlada Ženska sama iz hotela in stopala po ozki cesti niz-dolu v temni smrečji gozdek, skrajni meji Fiddle-tovvna. Potniki so bili redki zaradi rane ure in še ti čakali so na odhod pošte VVingdamske na drugem konci ceste. Gospa Tretherik prišla je tedaj neopa-žena do predmestij; potem izbrala si je počezno stezo, katera je delala pravokutnik z glavno potjo m katera se je zgubila v zeleuoobrobljenem gozdu. To je bil brezdvojbeno aristokratski drevored mestni. Malo je bilo stanovanj, a bila so ukusno zidana in brez prodajalnic. Tukaj došel jo je polkovnik Star-bottle. Akopram je galantni oberst po strani obračal svoja pleča, akopram se je obleka prijemala njegove postave kakor nekdaj, akopram bo delali ozki črevlji njegovo nogo ožjo še kakor po navadi, akopram je vrtil bič oblastno v svojej roki, vender galantni oberat, pravim, ni bil dobre volje. — Navzlic temu vsprejela ga je gospa Tretherik z ljubeznjivim smehljanjem, prijazno ga pogledala; s svojim čarobnim očesom, mej tem, ko je on malo zadušeno po ,
•       I --■---- ■ • ■     ' ....     —J.   I -Mg-TT
i Slovenski poslanec Šuklje izrazil se je, da
gospodarski program, ki se poudarja v prestolnem govoru, naj se tudi v adresi v polni meri naglasa, ker se nobena stranka ne bode odtezala tacemu delovanji. Tudi s tem se strinja, da je jednota in moč države glavna točka, na katero se je treba ozirati. Da bi pa prestolni govor naročito izrekal, da se morajo v stran postaviti vse državnopravne in narodne zahteve, temu nazoru se on nikakor ne more pridružiti, ker baš prestolni govor nema samo odstavku o jednoti in moči države, nego govori tudi z različnosti kraljestev in dežel in o njih raznih potrebah. Torej ne morejo biti izključeni predlogi, ki nameravajo okrepčati deželno avtonomijo. Posebno važen se mu zdi oni odstavek prestolnega govora v katerem se omenja ravnopravnost avstrijskih narodov. Glede na slovenski narod, čegar zastopnik je govornik, pravi, da še nikakor ni dosegel ravnopravnosti, do katere mu je še daljna pot. Tej misli se načrt adrese ne bode popolnoma izogniti.
Dr. Trojan, v imenu Čehov poudarjal je odločno državnopravno Btališče kraljevine češke. Posebno je razjasneval neugodno stanje naroda češkega na Moravskem in v Šleziji, ter se zavaroval proti temu, da bi ne govorili in ne branili svetih pravic vseh dozdaj ponižanih in tlačeuih narodov. Vlada ima moč in dolžnost izvesti ravnopravnost, kar se bode tudi zgodilo, če ne bode zopet delala težav neka stranka.
Dr. KlaiČ zavaroval se je istotako odločno proti temu, da bi reševanje narodnih in avtonomističnih vprašanj izključevalo plodno gospodarsko delovanje in je dokazal to z raznimi pridobitvami iz zadnjega zasedanja, ki so povzdignile moč države. Nikakor ne gre, da bi se narodna vprašanja in narodne zahteve na stran postavljale  po umetnem primirji.
Ministerski predsednik je potem sam priznal, da so vse .stranke izrekle se pripravne sodelovati na gospodarskem polji. Prestol neg a govora ni nikakortako razumevati, da bi stranke za vedno se odpovedale svojim željam in težnjam, ker bi to  bilo  nemogoče,  temveč, da
kašljeval, pripravljajoč se spremljati jo. — „Ne bojte se, deje, Tretherik šel se je zabavat v Dutsh Hat in Kinez, ki čuva hišo, vam pusti ustopiti brez /a j »reke Sicer bom čuvat — njegove prsi uzdigale so se ponosno, da bi kmalu odletel gumb — sicer bom čuval nad vašo varnostjo, dokler ne udobite, kar je vašega."
.Kako naj Vas zahvalim na tolikej uljudnosti in nesebičnosti ?u vprašala ga je dama smehljaje se; srečen si, da naletiš na sočutnega človeka, (tacega) kateri Vas vender razume v tej deželi brezčutni kov, kjer bivamo. — ln gospa Tretherik je povesila oči, pa samo ko so že učinile običajni upliv na spremljevalcu, ki je korakal poleg nje.
— „Gotovo, gotovo", govoril je polkovnik z nemirnim pogledom na nižino ceste, da, gotovo*. — Prepričan, da ga nihče ne vidi in ue čuje, nadaljeval je brez prehoda praviti gospej Tretherikovi, da v(U3 trpljenje njegovega žitja izvira le po njega srčni ruhločutnosti. Mnogo žensk, naj mu dovoli ne imenovati jih, mnogo prav krasnih žensk iskalo je njegove družbe; ali nedostajalo jim je te lastnosti, in on jim ni mogel kazati svoje ljubeznivosti, mej tem, ko dva, združena po istiniti simpatiji, zaničujeta v istoj meri pomilovanja vredne predsodke profanoga in licemerskega človešta, če se dve duši v so vzrasli potope v tako poetično vez, potem . . » (Dalje prlh.)
pojedine stranke za zdaj postavijo na stran svoje želje, ter sodelujejo pri reševanji predlog, ki bodejo na korist vsem strankam in celotni državi. V tem smislu pokazalo se je veselo soglasje vBeb govornikov
Zaradi te izjave miuisterskega predsednika, napadajo ga hudo levičarski organi, ker jim ni po godi.   Vlada pa je 2 njo sama pritrdila izjavam
slovanskih poslancev na veliko jezo levičarjev.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 24. aprila.
Izjava slovanskih poslancev v adresnetn odseku, to je Kajzla, Šukljeja in Klaič a, s katero so poudarjali, to kar smo že tudi mi večkrat povedali, da Slovani nikakor ne morejo in ne smejo v nemar puščati svojih narodnih teženj, vzbudilo je, kakor se razume samo ob sebi nevolio nasprotnikov, ki v svojih organih ne nehajo očitati Slovanom, da le oni hote kaliti oni blaženi mir, ki bi nastal, če bi se obravnavalo le d narodno-gospodarskih stvareh, a v stran postavljalo vsa državnopravna in narodna uprašanja. Če torej parlamentsrni mir ne bode dolgotrajen, krivi bodo seveda le Slovani, nikdar pa ne krotke levičarske ovčice.
iz buđgetnega oilseka.
Pri razdelitvi posamičuih referatov predlagal je Rutkovski, da se referat za pouk razdeli tako, <ia bi Beer prevzel visoke šole, Šuklje pa srednje in ljudski* šole. Predlog padel je s 15 glasovi proti 16. Za ta predlog glasovali so Čehi, Hohenwartov klub, klerikalci in Poljaki, izvzemši Bilinskega, ki je tudi govoril proti Rutkovskega predlogu, trdeč, da je vedno bil samo jeden poročevalec za vse. Klaič je želel, da bi Suklje dobil vsaj poročilo za srednje Šole, a tudi njegov predlo« bil je odklonjen. Bud-getni provizorij se je potrdil. V imenu Mladočehov izjavil je Heroid, da oni glasujejo samo za to, da ne pretrgajo državnega poslovanja, a s pridržkom, da s svojim glasovanjem ne prejudikujejo svojemu stališču nusproti vladi.
Konverzija.
Ker Re je doseglo popolno sporazurnljenje mej hrvatsko in ogersko reguikolarno deputacijo glede hrvatsko - slavonskoga zemljiško-odveznega dolga, bode titiančni minister Weckerle takoj odredil, da se prično nemudoma pripravo za konverzijo hrvatsko-slavonBkega zemljiško - odveznega dolga, ki znaša okolu 8 milijonov goldinarjev.
Poljske izjave proti Rusiji.
Iz Krakova se poroča, da se v konservativnih krogih boje političnih izjav proti Rusiji ob priliki praznovanja stoletnice poljska ustave. Kakor znano, je prvotno ta slavnost bila prepovedana, in je še le pozneje po prizadevanji poljskega državno-zborskega kluba grof Tiinfle razveljavil dotičo pre poved. Vender pa se je izreklo odločno, da se ne smejo dogajati noben«! demonstracije. Zatorej je morila ta strah konservativnih krogov neopravičen, akopram seveda |o prilika preveč zapeljiva za vpri-zorjenje kake sovražne izjave.
% nanje države.
linsija in liolaari ja.
„Journal de St. Petersbourg" prijavlja nek članek „Nordov" o postopanji Rusije ob priliki, ko je pretekla dobu guveruerstvu vzhodu je llumeliie bolgarskem knezu, ter dostavlja, da Rusija nema nobene želje in tudi ne čuti potrebe, da bi drezala v bolgarsko sršenovo gnezdo in spravljala na duevni red vprašanje, ki bi utegnilo biti jako nevarno za evropski mir.
Kralj iva Na talija.
Če so istinita poročila iz Belegagradn, je vlada pozvala kraljico Natalijo, da zapusti deželo, ker bi vlada drugače morala rabiti silo.
lin uha ohoroževa n ja.
Nekateri listi ne nehajo svet strašiti z ruskimi oboroževanji, katera pa nikakor nese tako nevarna, kakor bi to radi nekateri po vsej sili imeli. Nar* zadnje miroljubive izjave jako uplivnih ruskih listov, izrazile so se o tej zadevi dovolj jaBno. Posamična premikanja ruskih Čet pa so le naravua posledica izvrševanja nove vojne organizacije. Papvž — razsodile!j.
Iz Rima se poroča kot gotovo, da bode o zadevi razpora, ki je mej Portugalom in Congo državo že dlje časa, razsojeval papež, kateremu se bode predložilo to vprašanje.
Prvi maj v Italiji.
Kakor poroča Rimski list „Fanfulla" bodo prijavili vsi policijski komisarji koncem meseca jednako izjavo glede 1. maja, s katero se bode izreklo, da so shodi dovoljeni tudi na javuih prostorih, da so dovoljeni govori, ki nemajo nič razžaljivega ali ne napadajo državnega zakona. Sprevodi pa so prepovedani, naj se javljajo v katerikoli obliki in se bodo zabraujevali z vso strogostjo. V večja delavska središča bode se poslalo koujištvo za vzdrževanje javnega reda.
Italijanski poslanik baron Fava, katerega ime se je tolikrat imenovalo v razponi Italije z Ameriko, došel je v Rim ter je imel pogovor   s  minister s kim  predsesniko-u Ru-d in i jem.
Občna vojna (lotSno&t v Molamiliji.
V zbornici predložila je vlada načrt za reorganizacijo deželne brambe ter za uvedenje splošne vojne dolžnosti. Navzlic ugovoru klerikalcev se je sklenilo pričeti razpravo, in sicer z 63 glasovi proti 25.
Anglijo in Portugal sta si zaradi dogodkov v Atriki zopet v laseh, in lord Salisbury žuga, da bode poslal angleško bro-dovje pred Lisbono, če ne da Portugalska ugodnega odgovora o dveh, v Beiri zaradi tihotapstva zaplenjenih angleških ladijah.
Delavsko vprašanje v Analiji.
Po poročilih iz Londona pričela bode kraljevska komisija za pretresavanje delavskega vprašanja bodoči teden svoje delovanje. John Burnet, tajnik trgovinskega ministerstva in sir Geoffroy Drage, znamenit jurist, voljena sta bila tajnikoma komisije. Iz italijanske kolonije.
Kraljevska italijanska komisija, ki bode pro-iskavala nerodnosti, katere so se godile pri upravi kolonije v Masavi, došla je te dni na lice mesta in bode takoj pričela svoje delovanje. — Po poročilih, katere dobiva „Riforma1* iz Masave, se je baje posrečilo francoskemu agentu Ghefne-u skleniti s kraljem Mene h kom prijateljsko iu trgovinsko pogodbo, katero je baje odposlal iz Zeile v Pariz po topničarskem poročniku Faillardu.
Delavski ustanek v Ameriki.
V Scottdalu razvil se je iz štrajka pravi de-'avski ustanek. Štrajkujoči delavci oborožili so se r puškami in so začeli metati bombe na tovarno. Anarhist Most je baje tam in hujska delavce. Policija ga hoče zapreti.
Zanimiva kazenska pravda.
Iz Trebnjega, 20. aprila. [Izv. dop.}£|
Vsacega človeka lahko zadene, da se mora kdaj zagovarjati zaradi prestopka proti varnosti časti. Take pravde obelodaniti kaže le tedaj, ako so juridično zanimive.
Ko objavljamo pravdo, ki se je danes pred našim sodiščem vršila, nam je bilo vodilo, da pokažemo našemu svetu, v kakih rokah je priprosto naie ljudstvo in kaj se ž njim dela, ako sila kola lomi. Znano je, da so gosp- duhovuiki v Žužein-perškem farovži že dlje časa v vedoem boju z onimi tržuni, ki se ne morejo s prenapetimi nazori gosp. župnika, ali celo ne njegovih gg. kaptlanov sprijazniti.
Lani prišel je za kapelana g. Avgust Šinkoeec v Žužemnerk: k bojevitemu g. župniku bojevit kapelan.
V času, ko še gasilnih društev ni bilo, prirejali so tržani, meščani v naših trgih in mestecih, vsak pust vsaj leden lep ples. Na tak ples prihajali ho možje našega srednjega stanu s svojimi žeukaini, hčerami, in zabavali se v najlepši veselosti. Na take plese povabili so tudi svojo duhovščino ter u radništvo. In take plesne veselice obiskavali so brez izjeme vsi gg. duhovniki ter uradniki. Gg. duhovniki so do polunoči ostajali na takih plesnih veselicah in veseli bili /. veselimi sotržaui meščani
Ko so se gasilna društva drugod pričela, ustanovili so tržaui-me*čani tndi na Slovenskem ta vele-važua društva. Vsako leto prirejajo ta društva po jedno plesno veselico, ki ima ono lepo zabavo, ko jirejsnji meščanski pleRi. Brav srčno si naš mož v tak večer veseli in ž njim njegova družina.
Neizreci.a brezsrčnost mora biti v človeku, ki še tega nedolžnega veselja našemu pridnemu, varčnemu tržanu-meščanu ne privošči. — Na slov. Šta-jerju so gg. duhovniki udje in celo odborniki čitalnic. Veselice poslednjih pohajajo in tudi na veselicah, kjer mladina zapleše, sem videl njih in vesele obraze, ki ko kazali, kako srčno privoščijo ti možie mladini nedolžno to veselje. Ne vem, ako je to še tako tam na slov. Štajerji, ali toliko vem, da tega duha mej duhovščino na Kranjskem že nikjer ni. Čitalnice v Novem mestu na primer je le jeden duhovnik ud in še ta se včasih skuja.
Pa bodi temu, kakor drago; ali da je duhovnik sovražnik plesu in očiten sovražnik našim čitalnicam, slov. bralnim društvom, to vidi se le v novejšem ČaBU pri nekaterih neusmiljeno nestrpnih, fanatičnih duhovnikih na Kranjskem.
Dne 25. januvarija t. 1. govoril je Žužem-perški kapelan g. Avgust Šinkevec mej drugim pred deseto mašo mej pridigo ali  vtikajoč v njo  z lece
0 Žužetnberskem slov. bralnem društvu to-le : „Čas je, da stresete jarem z vaših vratov in nikar se ne dajte za nos voditi  onemu  bralnemu  društvu na
1 d ne u ki vas pohujšuje," in glede plesa tamošnjega gasilnega društva tole : »Kakor sem slišal, bode tudi danes zvečer tukajšnja požarna hramba priredila plesno veselico. Ali ima tako društvo namen prirejati plese in zapeljevati naše fante? Ako se nočete vi stariši oglasiti, se bodem pa jaz: vi ne bodete zapeljevali    naših    fantov! Torej,
fantje in dekleta, ako ste Se kaj krščanski, ne pojdite n a t a k o v e e -lico in izstopite iz tega društva, katero vas zapeljuje in pohujšuje; sicer pa, kateri hodijo na tate veselice,
10  ponočnjaki,  k....... in I....., naj
bodo samci ali oženjem. Torej vam še enkrat rečem, da, dokler bo odbor požarne brambe take p o h u j š 1 j i ve veselje prirejal, ne podpirajte tega društva 1"
Častiti bralec naj si misli najgrše besede, katerih naj navadne j še omikan človek v pošteni družbi ne jemlje na jezik in imel bo izraze, katere je Žu-žemperški .Gusti", (tako ga namreč pobožne ženice III. reda imenujejo: ,naš Gusti") — raz lečo metal.
Zarad teh besed sta ga tožili bralno društvo ter gasilno društvo Žužeinperško zaradi žaljenja časti. Višje sodišče delegovalo je Trebanjsko sodišče za obravnavanje te pravde. Že večkrat prej zaganjali so se gospodje iz farovža v Žužemberku v ti društvi, v posamezne osebe, ali društvi sta to prezirali. Naš lev pa je kri pil in tolkel je po leci in rdeč je postal in izbluval je, kar ga je v malih možganih že dolgo tiščalo. Kakor drugod, povabilo je tudi ZuŽempersko gasilno društvo gg. duhovnike v Žu-žeroperku na pustni ples. Kapelan g. Šinkovec je nazaj poslal vabilo z nasledejim pismom: „P. n. slav. načelništvu požarne brambe. Tukaj. Včeraj mi je došlo vabilo na ples, ki ga priredi tukajšnja požarna bramba. Dovolite, da stavim slavnemu na -čeluištvu nastopno vprašanje: Ali se hoče odbor, obstoječ menda iz samih katoličauov, norčevati iz določil katoliške cerkve, ki tak ples odločno zavra-čuje, posebno še, ako se radi njega zanemarja nedeljska služba Božja; ali se pa hoče norčevati iz moje osebe in radi tega meni kot duhovniku pošlje vabilo na ples v soboto večer ?
Ako velja prvo, naj bodo dotičniki prepričani, da čuje večni sodnik tudi nad njimi in da obrajtu ne odidejo, ako velja pa drugo, sem pa primoran odločno protestirati in se zavarovati zoper razžaljivo izzivanje takih vabil. Nek list je nedavno pisal z ozirom na plese in enake pregrešne veselice, ki jih prirejajo požarne brambe v nastopnem zmislu: „Kakor skušnja uči, imajo te družbe le prevečkrat dvojen namen: ogenj gasiti iu že tako omajani verski čut med ljudstvom moriti. Žalibog, da je moralna škoda, ki jo napravijo, velikokrat večja, kakor materijalna korist." 0 resnici teh besedi me je vnovič potrdilo včerajšnje vabilo na ples. Tudi prav! Vsaj vemo, kako stališče ima, ne rečem le duhovnik, ampak vsak zaveden katoličan zavzemati nasproti enakim družbam, ker cerkveue zapovedi ne veljajo le duhovnikom, ampak ravno tako neduhov-nikom.
Z zagotovilom, da hočem svojo dolžnost kot katoličan in duhovnik vselej in nasproti vsakemu storiti, Vam vračam vabilo na ples.
Avg. Šinkovec."
Vsebina tega pisma je najboljši izraz mišljenja tega duhovnika in njegove omenjene ekspek-toracije na leci so po tem  pismu jako razumljive.
Danes bila je obravnava o tožbi bralnega društva v Žužemberku, katera se je po dr. Tavčarji in o tožbi gasilnega društva iz istega kraja, katera se je po dr. Slanci proti g. Avg. Sinkovicu uložila. Občinske volitve v Ljubljani zadržale so g. dr. Tavčarja priti v Trebnje. Bralno društvo zastopal je njegov ud g A. Kessler, gasilno društvo pa dr. Slane. V naslednjem objavimo tek te obravnave. Čast. čitatelji bodo videli, kaj se ua Kranjskem godi, kam pride lepa Kranjska, ako se posvetni ljudje ne organizujejo proti klerikalizmu najneumuejše vrste na svetu, ker, kar je obravnava obelodanila, delovanja in mišljenja nekatarih naših duhovnikov, je časovni duh v Kranjski.
Ob 9. uri dopoludne prične sodnik obravnavo. Navzočo! : g. Pollak, sodnik; obtoženi g. AvguHt Šinkovec, ter njegov branitelj g. dr. Jakob Schegula, advokat v Novem mestu, zastopniki obtožbe ter mnogo odličnega občinstva iz Žužem-jierka, Trebnjega ter okolice. G. sodnik prebere obtožbi ter vpraša g. A. Sčinkovca, ali je inkriminirane s'.avke govoril. G. Ščinkovee zanikuje ter vpraša, Bnie li povedati vso pridigo, ki jo je 25. ja-nuvarja imel. Sodnik se temu brani ter zahteva le stvari dotikajoči se zagovor. G. Šč in kn veo: Govoril eem o bralnem društvu to-lo: .Žalostno je nekai časa v deželi, ravno zadnjo nedeljo se je v treh cerkvah v Ljubljani pridigovalo proti „SIov. Narodu" ter Bvarilo s prižuice pred njim. Bralno društvo v Žužemperku je naročeno na „Slov. Narod". — 0 požarni brambi aem to-le dejal: Od druge strani so pa drugače dela proti naši veri. Še druga društva imajo. Jaz nemam nič proti požarni brambi, ali škof v Liitichu in Pariški škof sta rekla, da je plesanje pregrešuo, da je isto protinravno. In vi mladi ljudje zahtevajte od odbora, da požarna bramba plesov no prireja. Ne bojte se pred ljudmi. Če se drug ne bo potegnil za v a s,  se bom pa jaz.   Sveta cerkev
prepoveduje plen in le k....... in 1.....hodijo
nanj. Vam ni treba iz društva izstopiti, ali če odbor vaši prošnji ne ustreže, potem izstopite iz društva. In to isto povedal sem dekletam. Sploh pa velja o plesnih veselicah: Kdor hodi na plese, o katerih pravita imenovana škofa, da so zoper krščanski duh in nravnost, je slab kristjan. Na
plese, ki so od svete cerkve prepovedani, ne hodi
pošten kristjan, ampak le kak: ponočnjak, k.....,
laj..., vla----V
Ko g. Avguštin neha, mu reče dr. Slane: Vi ste duhoven, kot tak ste tudi kot obtoženec obvezani, resnico izpovedati.
Gosp. Avguštin molči.
Potem se zasliši priča orožnik G o g o 1 a: Ta potrdi določno inkriminirane stavke in pove, da jih je precej po pridigi zapisal in dostavi, da je g. kapelan po končani pridigi „Oče naš" molil in se potem Še jeienkrat proti občinstvu obrnil ter rekel: „Nikar doma ne povejte več, kar sem govoril."
G. KesBler pravi g. Šinkovcu, da je to najbrže zaradi tega rekel, ker se je mej „očenašem" spomnil, da je prej kaj nepravega povedal.
Gosp. Ščinkovec to zanikuje in pravi, da je to zaradi tega na kotci povedal, ker „Brus" vsako njegovih pridig kritikuje. „Slov. Narod" piše o meni, da imam anatomične pridige, to pa ni res, jaz pridig ne delam sam, jaz jih prepisujem.
Gosp. Kessler vpraša g. obtoženca, ali misli, da je priča Gogola krivo pričala?
Ščinkovec odgovori: „Tega ne govorim".
Potem se zaslišijo še priče Kari S u še k, orožnik, Jože Peha ni in Franc Golob, posestnika v Žužemperku. Vsi potrdijo inkrimirane besede.
Dr. Slane prosi, da se prebere gori citirano pismo g. Ščinkovca. — To se zgodi ter pismo k a-tom položi.
Zagovornik g. dr. Jakob Schegula prosi, da se zaslišijo razbremenilne priče. Istih je 30, reci trideset.
Dr. Slane ter g. Kessler izjavita,  da se
ne bojita, da bi zatožni te priče kaj škodovati mogle, pnmita pa, da se ta predlog zavrže, ker je odveč jih zaslišavati iu zamuda časa. Gosp. sodnik izjavi ukrep, da jih zasliši.
Prvi pride na vrsto Jože Sicherl, organist v Žužemperku. On izpove o točkah obtožbe to-le: G. kapelan druzega niso v pridigi 25. januvarja o bralnem društvu rekli, da je bralno društvo naročeno na „SIov. Narod" ter o požarni brambi, da so ga hvalili in da naj udje od odbora terjajo, da ne prireja plesov in, če se ue ustreže, da iz društva izstopijo.
G. Kessler vpraša: Ali ni mogoče, da se je tudi kaj druzega govorilo iu da je priča to preslišala ?
Priča: Mogoče je.
Dr. Slane vpraša, ako pozneje pričo ni g. kapelan k sebi poklical in ž njo še kacih 20 družin žensk in moških, iu da jim je neko pridigo prebral ter rekel, da je to 25. januvarja govoril, in vse vprašal, ali se spomnijo, da je to govoril?
Priča to potrdi in pravi, da 8e je to tudi včeraj — to je 19. aprila — (dan preti obravnavo) — zgodilo.
Priča Franc Sicherl, cerkovnik v Žužeroperku, izjavi, da on to potrdi, kar so g kapelan zapisali in vsem prebrali. V drugem govori, ko prva priča. Na vprašanje, ali si je pridigo od besede do besede zapomnil, izjavi, da tega ne moro trditi. Gosp. sodnik prebere priči iukrimirune stavke. Priča zanikuje, da so jih g kapelan govorili.
Priča Janez Peh a ni: Govori, kakor g. kapelan in skoro doslovno, kakor isti. Na vprašanje g. Kessler j a, je li priča v „tretjem redu" upisana, priča to potrdi.
Priča Franc Košiček izjavi, da so mu pred kratkim g. kapelan dvakrat pridigo prebrali. Gosp. sodnik vpraša, ali priča ve, kaj je g. kapeluu drugo nedeljo po 25. jauuvarju pridigoval. Priča odgovori, da je sicer v cerkvi pri drugi pridigi bil, da pa iste ne pomni več.
Priča Se ni ca (nekaj cerkovnika) izjavi, da je tole slišal: „ČJur je, da s<.; liberalnega jarma otresete, ki vas že 10 let stiska, iu o požarni brambi, tako ko druga priča. Tudi ta priču se ne ve spominjati, kaj je g. kapelan pozneje pridigoval. Tudi ta priča je bila dvakrat v poslednjem času pri g. kapelanu   poslušat, kaj  so brali.
Priča Martin H rova t, hlapec v farovžu: Ta je slišal po večje, kakor druge razbremenilne priče,
le o liberalnem jarmu ter o ku......., laj . . . .,
vlač .... nič Njemu so g. kapelan v poslednjem času dvakrat „pridigo" prebrali Na vprašanje, kaj ve" priča o pridigi na Švečnico, dne 2. februvarja, odgovori, da nič.
Priča Hočevar Janez: kakor druge.
Priča Mer v tir Jože: Liberalni jarem so rekli g. kapelan in „Slov. Narod* jo bralno društvo. Bralno društvo so hvalili. (Priča ta je konfuzna.) G. orgauist so mi rekli, da naj v farovž grem, in tam so mi g. kapelan pridigo prebrati.
Priča Janez Koncili j a (mlad fant). G. sodnik mu prebere inkrimirane stavke.
Priča: „Iu tako so g. kapelan govorili".
Zagovornik ga vpraša, so li g. kapelan požarno hrambo hvalili.
Fant začne premišljevati in potem počasi isto ven spravi, kar prejšnje priče. Na vprašanje, ali mu je g. kapelan včeraj ali poprej kaj prebral, pove fant, da so mu g, kapelan najprej besede, ki so jih g. sodnik brali (torej inkrimirane), in potom neko pridigo in to dvakrat prebrali.
Priča Zupančič: „SIov. Narod" sem slišal, druzega nič.
Potem so prišle ženske na vrsto. Vse so pa dotično vprašanje potrdile, tik so v „III. redu". (To tudi večinoma navedeni možki.)
Priča Jože M um izjavi, kakor organist in mežnarji. Na vprašanje, ali si je tudi iz poznejših pridig kaj zapomnila, izjavi, da ne, in na oadaljno vprašanje, zakaj si je ravno ono od 25. januvarja zapomnila, izjavi: zato, ker so mi jo g. kapelan trikrat prebrali. Ona ne ve povedati, kaj je bralno društvo.
Vse druge ženske tako govori, kakor ta, redko katera ve, kaj je „Slov. Narod", kaj „bralno društvo", in vsaka je bila trikrat v farovži in poslušala, kij je v zatožbi in kaj so g. kapelan kot npridigo" prebrali. Vsako vprašata g. kapelan in zagovornik, niso li g. kapelan rekli, da naj povesti pri obravuavi govore. (Začelo je namreč g. kapelanu vroče nrihujati.) Včeraj dne 19. aprila imel je g. Aug. Ščinkovec generalno vajo z vsemi skupaj. To so njegove priče potrdile.
Priča Marija Hočevar izjavi mej drugim, da ve za zadržaj pridige 25. januvarja zaradi tega tako dobro, ker bo jej je jedna „pridiga" pozneje prebrala.
Ana Budan ne ve* „natlirlich", kuj se je 25. januvarja pridigovalo.
Gosp. Kessler vpraša g obtoženca, zakaj je „pridigo" pričam trikrat prebral in zakaj včeraj ? GoBp. Auguštin ne vedo nič pametnega na to povedati.
Priča Neža Fabijan, 60 let stara devica v „111. redu" : Ona pravi, „da so g. kapeluu strašno lepo pridigovali, lepo učdi, vee hvalili, so rekli, da je bralno društvo dobro in da je VBe dobro, da je bila k g kapelanu klicana, pa si ni zapomnila, k aj soji p reb r ali".
Gosp. Kessler to pričo vpraša, ako je res, da ud „ tretjega reda" ne sme proti kakemu duhovniku |)ričati. Ona odgovori: ,Po moji vesti je greh, ako bi se kaj tacega zgodilo".
Še nekaj ženskih prič je prišlo na vrsto, potem so sodnik, zastopnika obtožb in zagovornik že dosti imeli teh prič, g. Ščinkovec pa ne in še se jih je nekaj zaslišalo.
Bilo je dosti humorja v teh izpovedbah, ker ženice so pokazale čudne nazore o bralnem društvu, „Slov. Narodu", vse pa, da, v obeh nemajo pojma in da je vse bilo le od 19 aprila še v spominu.
Go-m. sodnik zaključi dokazovanje.
Dr. Slane renumuje davne črto dokazovanja po pričah g. kapelana, izvaja iz njih posledice glede ljudstva, katero ima take učitelje iu vodje, kakor je obtoženec, in utemeljuje obtožbo gasilnega društva, gosp. Kessler ono bralnega društva.
Gosp. zagovornik misli, da je strast obtožbi provzročila. ojdra g. kape'ana, kolikor se da V repliki mu zastopnika obtožb povesta, da udje pso-vunih društev ne poznajo v tem oziru nobene strasti, da jim je na tem, da se mir v deželi obrani, da pa tega miru ne morejo s tem odkupiti, da se dajo psovati od vsacega kapelana.
Potem so še g. „Gustel" nekaj o plesib govorili iu g. sodnik je objavil razsodbo. Spoznal je g Aug Ščinkovca krivega prestopka zoper varnost časti po § 491 in ga obsodil na 15 gld. globe eventuvalno 3 dni zapora.
Gospod zagovornik oglasil se proti sodbi zaradi krivde priziv in zastopnika obtožbe priziv zaradi prema i h ne kazni.
Poslednja nista mislila tega storiti, predno ue vprašatu mnndantov, ko hi se bil g. Ščinkovec s s sodbo zadovobil, ali, ko sta videla, da hoče s svojimi pričami III. reda pred prizivno instanco, sta tudi ona dva oglasila priziv - ai adi premajhne kazni.
Volitev v prvem razredu.
Po izidu volitev v tretjem in drugem razredu smelo se je z gotovostjo sklepati, da bodo tudi v prvem razredu prodrli vsi naši kandidat je iu da za klerikalno stranko ni več upa zmage. Navzlic tej gotovosti delalo se je na naši strani z velikim naporom, da bode zmaga kolikor mogoče sijajna, na drugi strani so pa klerikalci nnpenjali vse sile, da si ohranijo kolikor možno glasov. Današnja volitev pokazala je bilanco za obe strani.
Od 604 volilcev, toliko jih je v prvem razredu, prišlo jih je na volišče in glasovalo 372. Absolutna večina je bila torej 187. Izvoljeni so bili naši kandidatje:
Peter <iSruMMelli z *2<»s glaffMM i.
Ivan (jrogolai      z 'J IS
dr. .FoNlp Nt ur* s 212
Ivan V«-ll4ovrli z !»:«S „
Nasprotni kandidatje so dobili : J. Matjan 133, Karol Pollak 131, J. Fabijan 123, A. Češnovar 86 glasov. Razven teh bo dobili: Fran Omejec 2, Hribar 1, dr. Mosche 2 in kupelan Kalan 4 glasove.
Z današnjim dnem končane so letošnje občinske volitve, pri katerih je bilo oddanih 1593 glasov. Od teb so dobili vsi naši kandidatje 985 glasov, torej sta na naši strani skoro dve tretjini volilcev, ako bo to razmerje glasov jemlje v poštev, sicer pa z
ozirom na raene okolnosti lahko trdimo, da ste dobri dve tretjini naši.
Domače stvari.
— (Pisateljsko podporno društvo) ima svoj redni občni zbor jutri (suboto) 25- aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v Čitalnične restavracije sobi. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo, 2. poročilo blagajnikovo, 3. volitev predsednika in šest odbornikov, 4. volitev dveh pregledovalcev računov in 5. pogovor o vzidanji spomeniških plošč na rojstnih hišah slovenskih pisateljev Urbana J a mik a v Stebru na Koroškem in Darorina Trstenjaka v Kralovcib na Štajerskem. Odbor.
— (Jour-fixe „Sokola") bode jutri v soboto 25. aprila v steklenem salonu čitalniške restavracije, na čast bratom „Sokolom", novoizvoljenim občinskim svetovalcem. Pri jour-fiiu sodelovala bode C. in kr. vojaška godba, iz posebne prijaznosti oddelek pevskegn zbora „Glasbene Matice" in operni jtevec Josip Nolli. Začetek ob 8 uri. Vstop je dovoljen članom „Sokola" in narodnih društev. Prijatelji „Sokola" kot gostje dobro došli. — Reditelja Josip Nolli in Hudolf Vesel.
— (Izpiti za obče 1 ju d s k e i n meščanske šole) začnejo se v jiondeljek, dne 27. t. m. K njim se je oglasilo za ta rok le devet kandidatov in kandidatinj, mej zadnjimi dve za meščanske šole (vsaka iz jedne od dveh predmetnih skupili.)
— (Iz Opatije) se nam piše: Sedaj imamo jako lepo spomladausko vreme. Veselo prepevajo siavčki, kosi, penice iu druge tiče pevke, katerih je tukaj toliko, kakor uialokje. Tujci začeli so nas zapuščati, ker se sezona bliža koncu, godba tudi odide dne 1. maja in kakor se čuje, je prihodnjo zimo ne bode več. — V ponedeljek je v Kamnolomu v Preluki blizu Voloskega jedn-ga delavca kamenje ubilo.
— (Ocene o M. K unče v i knjigi „Toaleta.) Kakor je bilo pričakovati, izvršil je g. Kune svoje novo delo o prikroievanji ženskih oblačil istotako izvrstno, kakor svojo prvo knjigo. Imeli smo priliko prepričati se o tem v dveh pismih najveljavnejših strokovnjakov v Avstriji. Prvo pismo g. Janeza Riehterja v Dečinu, čegar prvotno podlago, od vis. c. kr. ministerstva za vpo-rabo na obrtnih šolah potrjeno, je g. Kune uporabljal, slove." Vašo učno metodo sem preskusil in v kratkih besedah Vam moram reči, da sem v asorcih našel pač svojo prvotno misel, a Vaš poučni način dal je v tej obliki šele življenje in opravičuje popolnoma naslov nove in popularne metode. Nameraval sem sam izdati tako delo; sedaj tega ne bodem storil, kajti bolj Sega, kakor je Vaše delo, mi ni mogočo napraviti." Če povemo da je Richter star in izkušen strokovnjak, član in sodolovatelj pri Draždanskih modnih časnikih, more se presojati vrednost to ocene. G. Wen-delin Mottl, 0. kr. dvorni založnik v Pragi, ki je bil juror za krojuštvo na Pariški in Dunajski svetovni razstavi in je sedaj član komisiji Praško razstavo, piše g. Kuncu: „Vaša učna knjiga o ženskem krojaštvu je isto tako jednostavna iu razumljiva kakor prva. Pričetnikom bode jako koristila. Temeljna podlaga jim bode za strokovno znanstvo. Z izdajo Vaših knjig storili ste za našo obrt vele-eenjeno delo in le želeti je, da se razširi."
— (Iz Postojine:) Tukajšnjega posestnika in trgovca soproga Frančiška roj. Milavec skočila je v vodnjak. — Iz vodnjaka potegnili so mrtvo čez 2 uri po oscdepolneni skoku. Uzrok samoumora ni znan. Govori se pa, da si je pomilovanja vredni in obče spoštovani gospej zmešalo v glavi. —
— („Dolenjsko pevske društvo" v Novem mestu) imelo bodo v torek 28. t. m ob 8 uri zvečer v Narodueni domu svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika. Da bode zborovanje že prvokrat sklepčno, se vabijo k točni iu polnostevUni udeležbi vsi izvršujoči in podporni članovi.
— (Vabilo ) »Ormoško okrajno učiteljsko društvo" zboruje dne 2. maja t. 1 ob 11. uri pred poludne v šolskem poslopji v Središči. iDnevni red : 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Razmotrivanje o letošnjem konferenčnem vprašanji: „Večletn** izkušnje pri uporabi upeljanib šolskih kujig od začetnice do IV. berila so pokazale, zadoščajo I i vse te knjige s svojo vsebino z ozirom na uvrstitev in obseg učne tvarine, potem z ozirom na jezik, potrebam, in če ne, naj se dokažejo nahajajoče se
pomanjkljivosti." 5. Nasveti. Zaradi važne 4. točke tega vsporeda nadeja se obilne udeležbe odbor.
— (Hrv. pevsko drufitvo BKolo.") sklenilo je, da se bode za jesenski koncert predstavljala po društvenikih Mascagnijeva opera „Cavalle-ria rnsticana" ki vzbuja povsodi veliko zanimanje. V bodočem postnem koncertu pela se bode Rossi-nijeva „Stabat mater".
— (Doktorji čevljarstva in lončarstva.) Mnogo smehu vzhujata v Zagrebu dva napisa V Ilici čita se „Dr. Kepert, čevljar," v Petrinj-ski ulici pa ,Dr. Cibikaj lončar". Izvestno je to le nerodna abrevijatura, namesto imena „Dragotin". Takšnih doktorjev najti je tudi na Slovenskem.
— (Hrvaški Robinzoni.) Pred kratkim zapazil je nek posestnik kraj Zagreba tri dečke ki so ob Savi zbijali nekako ladijo. Ko je prišel bliže, da vidi kaj delajo, utekli so vsi trije, toda posrečilo se mu je ujeti jednega in ta je izpovedal, da so dečki nameravsli narediti ladijo na kateri bi se bili odpeljali v Sisek.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika pri okrajnem sodiAči v Mariboru, D. 1. b. Prošnje do 10. maja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Rim 28. aprila. Eksplozija smodnišnice pred „Porta Portese" napravila je za več milijonov škode. Na mestu, kjer je stala smod-nišnica, ni druzega videti, nego dvajset metrov globoka jama. Polja na okolu so vsa razdejana, od kmetskih hiš v okoliši jednega kilometra, ne stoji niti jedna več. Eksplozija bila je tako močna, da se je celo v mestu Frascati (20 kilometrov daleč) čutila in da so od oii-dot brzojavno poprašali, kaj se v Rimu zgodilo. Oken je brez števila utrtih, na nekaterih hišah vidijo 86 razpoke, poškodovana vrata in okna. Sedem oseb mrtvih, mej njimi dve ženski. V bolnico prinesli so 120 ranjencev. V smodnišnici bilo je baje 250 ton smodnika, kakor drugi trdijo, pa 4000 klg. dinamita.
Bruselj 23. aprila. Za prvi maj nameravano delavsko manifestacijo dovolili so s tem pogojem, da občina določi, kod se bode sprevod pomikal in da voditelji jamčijo za red.
Scottdale 23. aprila. Policija in štrajku joči delavci so se spoprijeli. Mej poslednjimi je veliko Madjarov. Jedna deklica ubita, mnogo ranjenih. Socijalist Jonas nagovarjal delavce, naj Be drže rudečega praporja.
Budimpešta 24. aprila. Poslanec grof Emanuel Andrassv umrl.
Rim 24. aprila. Preiskava ob eksploziji smodnišnice vršila se je do polunoči. Dognalo se je, da je nesreča zgodila se slučajno.
London 24. aprila. V gorenji zbornici potrdil Salisburv, da je Portugalska naznanila, da je ukazala, naj se odstrani vsaka ovira na reki Pungue in od tam v notranje kraje. Ako se to zgodi, potem ne treba nič več. Navzlic temu pa so se odposlale tri vojne ladije v reko Pungue.
Razne vesti.
* (Potni troški državnih poslancev.) Kakor znano, vračajo se državnim poslancem potni stroški katere imajo, in sicer dobodo od mvrijametra 1 gld. 32. Tako dobi n. pr. princ Liechtenstein za pot iz svojega volilnega okraja Hernalsa na Dunaj (0 34 Mm.) 45 kr.; Schneider dobi 46 kr. a pos lanec Hietzinga 87 kr. Največje troške delajo državni blagajnici seveda poslanci iz Dalmacije in iz Bukovine in sicer so najdražji poslanci Kvetič z Kotora (169 gld.) dr. Bloch iz K olomec (125 gld.) in Šupul iz Radaca (143 gld.)
* (Budimska trdnjava) na Bloksbergu se bode vsled cesarjeve naredbe zrušila in sicer se začne to delo v 1. dan meseca velikega travna.
* (Kraljev dolžnik) postal bi bil rad neki „Magyar — ember" iz Arada, kajti spisal je prošnjo do njega, da mu naj posodi 30 gld. katere mu bo vrnil po žetvi z dobrimi obrestmi.
* (Lastavice — pismonoše.) Neki Des-bouil posestnik v Kaubaixu navadil je nekoliko lastavic, da odnašajo in prinašajo pisma povsem točno. Lastavice prelete 254 kilometrov tekom */t ure.
* (Redek slučaj.) V| mestecu Friedlandu na Nemškem poročila se je te dni neka dekle in sicer jo je civilno poročil nje brat ondotni župan, cerkveno pa drugi brat ondotni evangeliški župnik. To je izvestno redek slučaj.
* (Žalostna udova.) Angleži imajo veliko antipatijo proti temu, da bi prepuščali po smrti svoja trupla zdravnikom in zato je dober zaslužek dobavljati zdravnikom mrliče. Nekdo obljubil je znanemu zdravniku prinesti Žensko truplo, a mesto njega pride drugi dan žena njegova in reče zdravniku : „ Ko je nocoj moj mož hotel izkopati na pokopališči obljubljeno truplo — ustrelili bo ga pazniki iu jaz Vam prinesem zato truplo njegovo ; — mislim da ne boste zapustili žalostne udove."
* („Lu k u m a t i j a" v Indijancih.) Ameri-čanski Indijanci delali so kulturnim napravam ob vsakem času največje zapreke in umevno je, da so skušali na različne načine ukrotiti i „lukamatijo Neki sprevodnik Kanzas-pacinc-železnice doživel je blizu trdnjave Wallace tak slučaj, ki je jako zanimiv. Na vsaki strani železničinega tiru skritih je bilo v gostem grmovji po 50 Indijancev a preko tiru imeli so napeljano vrv, spleteno iz bivolske kože. S pomočjo te vrvi mislili so ustaviti vlak. Sprevodnik vlaka delal je, kakor da vsega tega ne bi bil opazil — Ko je bil vlak dovolj blizu, nategnili so Indijanci vrv in — sto teh bedastih reve-žhv prekopicnilo se je v jarek, a nekiteri pali so tudi pod mašino in bili povoženi. To je bil zadnji poskus Indijancev ukrotiti „lukamatijo"-
ttlguren zdravilen uspeh. Vsem, katere vsled zapretja ali slabega prebavljenja napenja, tišči, jih glava boli, ki nenmjo nlaatij do jedij in uli jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni .Mol I-o v Seidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. — Vttk dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zalite vaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (4—5)
Meteorologično poročilo.
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
**<i i I 11 II I* I I * »* * * * * i* v*
l.otcrf Jue ureČk« 22. aprila. V Pragi:      85,     78,     28,     77, 49.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina t mm.
23. aprila	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	734*4 um. 732'4 mm. 732*1 mm.	60° C 14-0° C 7-0° C	si. vzh. si. jzh. si. zah.	obl. obl. jasno	000 ML
Srednja temperatura 9'0°, za 0 9° pod norma I oni.
dne 24. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
92 50 92 50 110 80
gld.
— gld
Papirna reut.a .... Srebrna renta .... Zlata renta .....
5'/0 marčna renta.....101 80
Akcije narodne banko   .   .     „ 990-
Kreditno akcije...... 300 25
London.......„   H6 45
Srebro........„     — ■—
Napol......... „      9 23
C. kr. cekini...... , >-50
Nemške marke..... 9     57 05
4°/. državne Nrečke it I. 1854       25o gld. Državne srečke iz I. 1864 100 .
8gerska zlata renta 4°/0....... gerska papirna renta 5°/0......101
Dunava reg. srečke 5" „ . . . 100 gld. 120 Zetnlj. obč. aviitr. 4l/t7u zlati *a»t. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfov« iirečku..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke       .     I'JO „ Tramway-drust. volj. 170 gld. a. v.   .   . .
dan««
9285 9270 110-80 101 80 990 — 300-50
llli-fi()
- . 9-23«/,
- , 560
- . 5705 133 gld. 75 kr. 181    .   — .
105
114
187 20 160 219
40 45 50 50 25 50 50 50
jjj
puškar
v Borovljah (Ferlavh) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pučke in revolverje ter vrne lovmke priprave, patrone ter drago
MtrelJIvo po najnižjih cen ali. — Puške so vse pre-Mkušene na ces. kr. izkušavališči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—15)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Usnje vzdrži se v aolnel mehko, h v tlešjl In v roal ■uho s porabo j. Hendlkovega
mazila za usnje.
Za NvetlJenJe mil vo*«e-nj«• J ermenjM* vosov* pohištva in čevljev Je nedosežena c. kr. IsklJ. prlv.
svetilna tekočina za usnje.
Izdelovatelj dobil je za ta dva mazil* SO odlikovani in na stot ne zahvalnih pisem, a upeljana sta vsled ukaza miniaterskega pri c. kr. vojaki, v porabi pa celo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina jo tudi jako dobra za čiščenje črnih slamnikov. (196—4)
Cena mazila za usnje: Cena svetilne tekočine:
Jedna kila.....gl. 1.20    >/, žkatljica.....gl.— '80
1 steklenica Št. 1 . .  „ —.*0    »/„ Skatljice.....„ —'40
1 „ „   2 .  .   „ —.40     '/,        „ .....n -'20
1 „ .   8. .   „   -.20     % „ .....„ -'10
Prodajiilcem in vojakom daje se rab) t Svari se pred ponarejenimi izdelki. Vsaka steklenica in vsaka skatljica ima znamko: J. Bendlk, At Valentin, Ciorenje Iv-HtrijNko. Glavna zaloga pri McliuNanlg-u A vVeber-Ju v IjjultlJani; v CelJI pri Trann-ii A Ntiejger-Ju; v Kadovljtel pri lloinau-u; na JeMenleah pri Trevnu.
und
serdicht.
Tujci:
23. aprila.
Pri lltiii«- Dnringur, Pozsnniji. lteiniscb, Lillin, Schneberger, Hrauner, Bertag-noly, Klarenback, Stiasny, Pollak, Sudhof z Dunaja. — Fin/, i lteke. — Rzeppa [: Ljubljane. — Hrener iz Vara/dina. — Schueidor iz Brna. — Strol iz Litije. — Potsche ii Starega trga. — Schol/. iz Hamburga.
Pri slonu : Ilahrnii'k. Malin, Oborlauder, Sclini/1, Packer z Dunaja. — Polak, Ilrbanek, Kaitart-k iz Tržiča. Deuischer, Vičič iz Postojine.
m v
št
v Frančiškanskih ulicah v Ljubljani proda se takoj z velikim vrtom vred. — Več izvćti je tam. (309—s>
Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO.
Opozarjan h) vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dima ji nemarno urada za prodajanje vozovnie. I sit kilo. ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode ItrpiiirnsUp. je slepili*. Novi brzovozni parobrodi \w. Kremenu V Ameriko vozijo le 8 dni j. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice tlo Kremenu*    Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode.
V  llreineiiii, marca meseca 1891. (210—11)
Severonemški Lloyd.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".