Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. lieodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 652. 13. L Rokopisi se ne vračajo. —1 Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. in mš uspeh? Včerajšnji »Slovenec« se posmehuje posl. Puclju, ker da je bil njegov vstop v Radičev klub čisto odveč, ko pa je še danes šef prosvetne uprave dr. Pestotnik in ko je kljub protestu njegove stranke postal bivši samostojno demokratski kandidat ravnatelj okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev. »V vladi ste, v Sloveniji pa vlada dr. Žerjav, vodja samostojnih demokratov.« Taka je glavna misel Slovenčevega« očitka. Priznamo, da ni »Slovenčev« očitek čisto brez podlage, vsaj smo že sami opozorili na nevzdržnost sedanjih razmer. Zate tudi ne prikrivamo, da po našem mnenju oficielno vodstvo radikalne stranke težko greši, ker ne likvidira starega stanja in ker noče dokazati, da je s sporazumom v resnici zavladal nov duh v upravi države. Pač pa odrekamo glasilu SL.15 legitimacijo za očitek. Z neprimerno večjo pravico kakor vprašuje »Slovenec*; poslanca Puclja, bi mogli mi vprašati delegacijo SLS, kaj da je dosegla. Zakaj delegacija SLS šteje 20 poslancev, delegacija Zveze slov. kmetskega ljudstva pa samo štiri. In če očita »Slovenec« poslancu Puclju, da ni z enim mandatom čisto ubil politični upliv dveh samostojno demokratskih mandatov, potem vprašujemo mi s teni večjo pravico, zakaj ni SLS s svojimi 20 mandati storila to? Cisto jalov je izgovor SLS, da ni v vla, di. Politična moč slovenskega naroda je v 20 in ne v enem mandatu in če 20 poslancev nič ne doseže, petem ti prav gotovo nimajo pravice očitati neuspeh — enemu! , In sedaj glede sporazuma. Naivnost prve vrste bi bila pričakovati, da bi se tokoj po sklenitvi sporazuma vse izpre-^nilo. Kakor je prišlo do sporazuma v etapah — in ena etapa je bila tudi Da-yidovičeva vlada — tako se more tudi njegova uresničitev izvršiti le v etapah. Ena važna etapa pa se je tudi že dovršila in sicer absolutno pozitivno. P. P. režim je živel od teorije, da so Hrvati in Slovenci protidržavni separatisti in da mora zato ^nacionalni« blok ‘•neti vso politično moč v rokah. Ta teo-ri.ia je bila s sporazumom ovržena in lo-' 8'6na posledica tega je bila, da je SDS kot najbolj izrazita zastopnica te teorije odlefeia iz vlade. Druga etapa se odigrava sedaj, ko gre razvoj za tem, da se tudi v»a radikalna stranka oprosti nazorov iz časov vladanja »nacionalnega« bloka. Kako bo ta etapa nehala, ne more nihče z gotovostjo trditi. Nekaj drugega pa je čisto gotovo. Nikdar več se ne bo moglo operirati s »protidržavnostjo« Hrvatov in Slovencev in SDS ter vsem njej enakim je za vedno izbito iz rok orožje, da so sanic oni čuvarji države. ,. *“e bi prišlo danes do razkola med ra-* ‘n radičevci, kar je sicer skrajno mVerjetno’ toda teoretično vendarle gefe, potem bi bil položaj bistveno < ! ugacen, kakor pa pred padcem Davi- < ( vi( eve vlade. Ne postal bi gospodar situacije tisti, ki bi si upal najbrezobzir-neje vladati proti Hrvatom, temveč tisti, ki ^i jamčil za izvedbo sporazuma. Italijanski konflikt je to še zlasti pokazal. In v tem j« ravno največja zasluga Hudiča, pa čeprav morebiti danes ni ta zasluga tako vidna. l oda kakšne uspehe pa more pokazati v boju za zmago pravega sporazuma SLS? Ali naj bo uspeh agitacija po Dalmaciji proti radičevcem? Ali poslabša- , ,!je lastnega ugleda v Beogradu? Ali ne- j ustvaritev slovenske enotne fronte? Kje j Je uspeh? Pokažite ga! Tretja etapa sporazuma se pričenja. Demisija prosvetnega ministra. Beograd, 13. novembra. Po diskusiji o prosvetni politiki v radikalnem klubu in v vladi je podal prosvetni minister Velja Vukičevič demisijo, ker da ni našel podpore za svojo politiko. Posetil je predsednika vlade Pašiča in mu po kratki motivaciji podal ostavko. Pašič je ostavko sprejel na znanje. Nato je bil Vukičevič sprejet na dvoru v avdi-jenco, v kateri je kralja obvestil o svoji ostavki. V zvezi z demisijo Vukičeviča je sinoči odpotoval v Knjaževac poljedelski minister Krsta Miletič ter povabil v Beograd znanega radikalnega prvaka Aco Stanojeviča. Ker je običaj, da se obrača Pašič na Aco Stanojeviča le v trenutkih, ko gre za velike spremembe v politiki, pripisujejo prihodu Ace Stanojeviča velik pomen. Krsta Miletič se je pred svojim odhodom dalje časa razgovarjal s Pašičem. V političnih krogih se misli, da je prihod Stanojeviča potreben vsled tega, ker so se razmere v radikalnem klubu tako poostrile, da ne more niti Pašič sam obvladati ■situacije. Zato je potreben prihod Ace Stanojeviča, ki bo kot najodločnejši zagovornik sporazuma gotovo našel pet, da uredi spor in spravi vse v red. Beograd, 18. novembra. Po demisiji , prosvetnega ministra Vukičeviča je bil j sprejet v avdienci g. Nikola Pašič. Avdienca je trajala od 18. do 19.30. Takoj po avdijenci se je vrnil Pašič v skupščino. Za njim je bil sprejet v enourni av- j dienci dr. Ninčič. V političnih krogih mislijo, da je podal Velja Vukičevič demisijo v prvi vrsti j iz politični vzrokov, pa čeprav se ofi- : cielno govori le o resornih vzrokih, i Predvsem se navaja za vzrok to, da je \ radikalni klub sicer v načelu odobril prosvetno politiko Vukičeviča, da pa ! kljub temu ni hGtel odobriti vseh njegovih ukrepov. Zlasti je bil velik del radikalnega kluba proti odpravi nekaterih gimnazij in proti velikim osebnim iz-premembam, ki jih je izvršil Vukičevič. Ker primanjkuje učiteljstva v južni Srbiji, je premestil Vukičevič veliko število učiteljev v Južno Srbijo. Ti pa niso hoteli tja oditi, temveč so podali ostavko in skušali dobiti službo v drugih ministrstvih. Prosvetni minister je bil vsled tega prisiljen, da se je obrnil na druge ministre, da ne sprejmejo v službo benega profesorja ali učitelja, ki je bil prestavljen. Govori se dalje, da je prišlo na seji ministrskega sveta tudi do konflikta med Vukičevičem in dr. Krajačem. Vukičevič je zahteval, da pridejo tudi vse strokovne šole pod prosvetno ministrstvo, čemur pa se je trgovinski minister dr. Krajač uprl in s svojim naporom tudi zmagal. To je bil povod k demisiji Vukičeviča. Vse to pa je le zunanji vzrok Vukiče-vičeve demisije. Glavni vzrok pa leži v notranje politični situaciji. Ta je postala vsled pasivnosti Pašiča nevzdržna, zlasti še, ko so radičevci vedno odločneje zahtevali, da se razmere izpremene. Ker je bila vsled iega nasprotja ogrožena politika sporazuma, je podal Velja Vukičevič, ]ci je odločen pristaš Ljube Jovanoviča demisijo, da tako Pašiča prisili do rekonstrukcije • vlade. Rekonstrukcija vlade je tembolj potrebna, ker morajo biti dvanajstine koncem tega meseca že sprejete, ker bi sicer zavladal ex lex. Z demisijo prosvetnega ministra se zaključuje druga etapa sporazuma in dogodki po odstopu prosvetnega ministra bodo politiko sporazuma samo utrdili. Velikanske povodnji. VELIKANSKE POVODNJI PO VSEJ DRŽAVI. Zagreb, 13. novembra. Vsled neprestanega deževja narašča Sava vedno bolj in bolj. Mestoma je že prestopila strugo. Savska in Miramarska cesta sta večinoma že pod vodo. Ker je nevarnost, da naraščajoča voda razruši hiše, so se prebivalci ob obeh cestah izselili iz svojih hiš. Poklicano je na pomoč vojaštvo, ki utrjuje savski nasip, ker je nevarnost, da ne vzdrži vodnega pritiska. Železniški promet je deloma že ustavljen. Med Zagrebom in Ljubljano se vzdržuje zveza samo preko Karlovca. Tudi vsi pritoki Save še stalno naraščajo in se je bati, da bo zavzela povodenj naravnost katastrofalen obseg. Škoda je že velikanska. MARIBOR POD VODO. Maribor, 13. novembra. Po silnem dežju je okoli polnoči prišla pad Maribor silna nevihta. Po njej je začelo grozovito deževati, da je bil v par urah ves Maribor pod vodo. Zlasti v gornjem delu mesta, kjer je od treh ribnikov pritekel pravi hudournik. Najbolj je zalila voda okolico glavnega kolodvora. Zveza med Mariborom in okolico je pretrgana. Škoda je velika, ker so vse kleti in nižje ležeči lokali pod vodo. Tudi iz drugih krajev Štajerske prihajajo vesti o povodnji. Vsled deževja se je pri Fali utrgal plaz in je promet po koroški progi ustavljen. Šentilski tunel je ves v vodi in je pro- met z Avstrijo po tej progi ustavljen. Pri Poljčanah je skočila iz tira lokomotiva in je bil ustavljen promet na progi Maribor — Celje.. Šele danes zjutraj je bil premet zopet vzpostavljen. Zveza z Avstrijo- se vzdržuje preko Celja in Dravograda. Vlaki iz Zagreba pa vozijo v Avstrijo preko Ptuja in Čakovca. TUDI V CELJU POVODENJ. Celje, 13. novembra. Voda neprestano narašča. Savinja je včeraj pdf>ol. poplavila nižji del mesta in okolice. Državni cesti Celje—Ljubljana in Celje—Maribor shi pod vodo. Ravnotako tudi mestni park. Promet je deloma prekinjen. Žele:-''iška proga med postajo Štore in Sv. Jurij je poškodovana. Proga Sv. Jurij— Po']čane je prekinjena. Poslednja tako velika poplava je bila leta 1904. Škoda je ogromna. Ii VSEH STKANI VESTI 0 POVODNJIH. Celovec, 13. novembra. Pred Celovcem je voda razdrla cesto. To cesto sedaj že 2 dni popravljajo. Pri Bleibergu je naliv podrl železniški nasip. Beograd, 13. novembra. Iz južne in srednje Srbije javljajo silne poplave. Posebno je narastla Drina, ki je napravila mnogo škode in onemogočila promet. Mostar,- 13. novembra. Neretva silno narašča. Promet je deloma ustavljen. Murska Sobota, 13. novembra. Vse j Prekmurje je pod vodo. Škoda je ogromna. Sej i s iipščine. Beograd, 13. novembra. Popoldne se je seja narodne skupščine' nadaljevala. Razvila se je debata o interpelaciji Miloša Radosavljeviča o občinah. Prvi je govoril Hasan Milkovič, musliman. Nastopil je proti temu, ker se še niso izvedle občinske volitve v Bosni. Povsodi se je to zgodilo, samo Bosna je že od 1. 1912 brez občinskih volitev. Nastopil je proti radikalom in občinskim komisarjem, ki zapravljajo imetek občin. Za njim je govoril član Jugoslovanskega kluba Šiftar o razmerah v Sloveniji, zlasti v Prekmurju, nakar je govoril dr. Lorkovič o občinah v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji. G; vori so bili večkrat prekinjeni z medklici. Končna je govoril demokrat Jovan Jovič o razmerah v Srbiji in predlaga) nezaupnico vladi. Jovič je obsojal notranjo politiko vlade, ki gazi ustavne in zakonite odredbe o samoupravi občin. To samoupravo krši vlada s tem, da ni v nekaterih krajih naše države občinskih volitev še danes razpisala. — Dalje bi bilo treba v vseh občinah, kjer so bili občinski odbori razpuščeni, takoj razpisati nove volitve. Izvede naj se o tem stroga preiskava in krivci izroče sodišču. Radikal Zaharija Varjačič je predlagal prost prehod na dnevni red. Ob koncu debate je govoril minister notranjih del Božo Maksimovič. Pobijal je predloge svojih predgovornikov, glede I.orkoviča pa je dejal, da bodo o njegovih predlogih razpravljali pozneje, ko bo čas. Po njegovem govoru je bil sprejet prost prehed na dnevni red. INTERPELACIJA POSL. SMODEJA. Beograd, 13. novembra. Narodni poslanec Smodej je interpeliral predsednik? skupščine zaradi sestave delegacije za interparlamentarno konferenco v Washingtonu. Ta delegacija je sestojaia iz 6 članov, od katerih so bili 4 Srbi in 1 Hrvat. Kljub zahtevi Jugoslovanskega kluba, da se izvoli v delegacijo tudi en Slovenec, ni predsednik Narodne skupščine tej zahtevi ugodil in dopustil, da so bili Slovenci iz delegacije izključeni. Predsednik naše delegacije dr. Velizar Jankovič je na vprašanje ameriških novinarjev, zakaj ni v delegaciji nobenega Slovenca, odgovoril: t>V tem slučaju bi morali biti v njej zastopani tudi Nemci in Madžari. Ta izjava je v Ameriki iz-nenadila. Smodej vprašuje, kako predsednik. opravičuje svoj odlok, da v tej delegaciji ni bilo Slovencev. Dalje kaj misli pedvzeti, da slovenski nared dobi zadoščenje za razžalitev, ki mu jo je prizadejal predsednik delegacije dr. Velizar Jankoviči Prosi končno za ustmeni odgovor v narodni skupščini v predpisanem roku. ZAVOD SV. HIERONIMA. Beograd, 13. novembra. Povodom poslednjih vesti o dogodkih v zavodu sv. Hieronima je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec posetil zunanjega ministra in papeževo nunciaturo v Beogradu. Klerikalni krogi pravijo, da so zadnje premestitve samo stvar notranje discipline v zavodu. Z ozirom na konvencije med našo državo in Italijo cd 27. januarja 1924 ima naša država le častne pravice v tem zavodu in zato da ne pomeni postopanje Vatikana nobene kršitve naših pravic. Z ozirom na italijanski garancijski zakon iz leta 1871 je zavod sv. Hieronima cerkvena lastnina in zato da nima policija v tej stvari nobene bedede. li&iijanska straža. Maribor, 9. novembra. Zadnji dogodki v Trstu in v lusiojni so pokazali tudi našim oficijelnim političnim in diplomatičnim krogom, koliko je vredno italijansko »zavezništvo« in »prijateljstvo.', pa tudi po izjavah italijanskih vodilnih ia-listovskih osebnosti in po pisavi njihovega časopisja postaja z vsakim dnem bolj jasno, da vodi današnja Italija napram naši drža- vi povsem isto politiko, katero je vodila nekdanja napram stari- Avstriji. Kljub zavezniški pogodbi, se je z vsemi s lami pripravljalo v Italiji že desetletja pred svetovno vojno proti takratni habsburški Avstriji. Zavezništvo je vpora,bljala Italija samo zato, da se je lažje borila napram svoji zaveznici Za imperialistične italijanske cilje, in da je lažje organizirala svojo špijonažo. Danes dela docela enako, samo da je mesto predvojne 'zaveznice« prevzela naša držav; . Kakor nekdanja s staro Avstrijo, izkorišča danes Italija naše -zavezništvo« in »prijateljstvo« v to, da doseže čim več ugodnosti za peščico svojih ljudi, ali bolje itali-janašev, ki se nahajajo raztreseni ob naši jadranski obali, da dobi cim ugodnejše trgovinske in druge pogodbe in da — lažje organizira svojo špij aažo! Morda se bo komu zdelo, da v tem poslednjem pretiravam in vendar je tudi to gola resnica, katero morem podpreti z dokazi, ki menda ne potrebujejo nikakega posebnega komentarja. Prej, preduo jih navedem, pa hočem poklicati v spomin nam sovražno delovanje italijanske delegacije v koroški plebiscitni komisiji in delegacije iste države v komisiji za razmejitev med našo državo in Avstrijo. Danes je jasno dokazano in brez vsakega dvoma, da smo izgubili koroški plebiscit v veliki meri po zaslugi te delegacije in da smo se morali z drugo delegacijo boriti za vsako ped zemlje na avstrijski meji. Od zaključka koroškega plebiscita je poteklo že pet, od dovršitve razmejitvenega dela pa tudi že par let. Delegati Anglije, Francije, Amerike in- Japonske so že davno odšli v svoje države in izginili brez sledu — delegati obeh italijanskih komisij se pa nahajajo še danes kot privatniki v neposredni bližini naše meje od Italije do Madžarske! Princ Borghese, bivši predsednik italijanske delegacije v koroški plebiscitni komisiji živi v svoji vili ob Vrbskem jezeru. rIo vilo mu je že tedaj podaril koroški »Heimats-dienkt«. Drugi delegat te komisije, nek višji oticir sedanje lašistovske milice poseča stalno Leljak in se zadržuje tam včasih po več tednov! .Nek pomožni uradnik komisije /-vi kut lesni trgovec v Velikovcu ati nekje tam v bližan:, rredsednik italijansko delegacije ' razmejitveni komisiji, majo, Ualma, se pa nahaja sta.no v Gradcu, od k.,der prihaja redno v Maribor: Vsak, tudi najpreprostejši človek, mora že na prvi pogled ie sijajne razvrstitve bivališč bivših članov nekdanjih italijar.skin delegacij spoznati, da ta /nastanitev i.e more mti te slučajna iu brez gotovega nautena Tembolj jasna pa postane vloga teh Italijanov, kadar izvemo, da s.oje vsi ti v najtesnejšin stikin z avstrijskimi nacionalističnimi krogi, t;i vodijo propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji m da so bili — vsaj za majorja Caimo vemo pozitivno — že pred leti osumljeni špijonaže v korist Italije in to ne samo od širših naših nacionalnin krogov, nego ludi od odličnih osebnosti naše vojske. Ce prihajajo oni iz Koroške tudi kdaj preko meje v našo državo, mi ni znano, znano pa mi je, da je bil bivši major (Jalmu v riboru še pred kakimi desetimi dnevi ter se zadržal tu več časa. Gospod Calma hodi v Maribor baje kot s..-lastnik ‘tovarne za čokolado »Sana« v Hočah, kljub temu, da gospodje, ki so to tovarno osnovali, sveto zatrjujejo, da ni bil, oziroma, da vsaj ni več udeležen pri tem podjetju. Ker smo nasprotno videli, da je g. Calma vsak dan iz Maribora hodil v Hoče, zahtevamo, da se oblast zavzame za to zadevo in poizve, če je še delničar ali ne. Ce res ni več, potem nima tam ničesar iskan, če pa je, smo radovedni, kako se to strinja z našimi državnimi interesi m j. nacionalno vestjo lastnikov, ki stoje v prvih narodnih iu ecio političnih vrstah? Italijanske straže ob naši severni meji so dovolj viden dokaz, da nas je Italija obkrožila s''svojimi- vojaško izobraženimi zaupniki, Id poznajo natančno obmejni teren ■n naše razmere in ki imajo, kakor vidimf v slučaju majorja Calme, celo pristop v naše narodne kroge. Tega delovanja za našim hrbtom ne moremo trpeti, zato pozivamo naše oblasti, posebno pa policijske in vojaške, da prično razmišljati o čudni razvrstitvi Italijanov ob naši meji in da ukrenejo vse potrebno, da se onemogočijo mariborski izpre-hodi majorja Calme in da se tudi iz tovarne v Hočah odstranijo italijanski »strokovnjaki«. —v.—b.— M bo Abd el Krim zmagal? Znani publicist V. Sheean razpravlja pod tem naslovom v dunajski »Neue Freie Presse« in primerja bojne zmožnosti vseh treh bojujočih se sil: Francije, Španije in Abd el Krima. Prihaja do sklepa, če se bojne sile Francozov in Špancev ne izpremenijo, da bo Abd el Krim lahko vzdržal še prihodnje leto. Sheean je v teku opazovanj v zadnjih dveh mesecih spoznal, da so Francozi prepričani o svoji zrrtagi v prihodnji pomladi, Spanci so svetu tako in tako že naznanili bližnji konec tej vojni, Abd el Krimovi ljudje pa hočejo in so pripravljeni voditi borbo v nedoglednost. Do naziranja o velikih sposobnostih Ri-fancev za boj je prišel Sheean na podlagi študij, ki jih je imel na vsej dolgi črti od postojank pri Tangerju, na cesti med 1 an-gerjem preko notranjosti rifanskega ozemlja do francoske meje na jugu. . Trije vzroki morejo dovesti Abd el Krima do omaganja. Prvi je pomanjkanje mu-nieije in brane v bodočnosti, drugi m -'Ja begunstvo arabskih plemen ter tretji, ^organiziranje francoske strategije in ' ozirom na krajevne razmere, n vi za enkrat še ne pride v poštev, pat pa mora Abd el Krimova armada računati z zmanjšanjem racij municije in hrane na spomlad. Drugi vzrok - dezertacije nekaterih plemen - ni tako občuten, čeprav so posamezna manj zanesljiva plemena prestopila k r rati-cozom. Pač pa je gotovo, da je reorganizacija francoskega načina bojevanja sklenjena stvar. Predvsem se bodo obustili težki po- hodi tnianterije in težke artilerije in vele-polezne letalske akcije, zlasti ker so stroški narastii v fantastične vsote. Abd el Krim pričakuje, da se bo Francija vrnila k načinu kolonijalnih vojn, to se pravi k intenzivnejšemu uporabljanju letečih kolon. lahke artilerije in kavalerije, posebno pa, da bodo Francozi začeli s politično propagando ter s podkupovanjem. Z vsemi temi momenti pa Abd el Krim že računa ter upa, da mu bodo pomagali zunanji dogodki: kakor ležita politična in gospodarska kriza Francije, upori v Siriji in v severni Afriki. Armada Abd el Krima ni številna, znaša kakih 18.CC0 do 25.COO mož njena vrednost pa se radi geografskih in topografskih razmer, ter radi velilce borbenosti ter žitavosti Rifancev podesetori. Tako ni Sheean opazil nikjer nikake želje pc miru. Prebivalstvo je .-od zastavo v geslu islama, bojuje se za islam, Abd el Krim pa velja kot njegov prvi bojevnik. Oh takih prilikah, sklepa Sheean, bo Abd el Krim vzdržal najmanj še prihodnje leto, razen seveda, če se razmere med bojujočimi strankami, nepričakovano ne spremene v škodo Rifancev. ilitične rti Zavezniški vojaški atašeji o grško-bol-garskem konfliktu. V Beograd je priepela komisija Zveze narodov, da preišče grško- ooigarski konfliki tudi s političnega Stališča. ,\a DeograjsKem kolodvoru je pričakoval komisijo poieg odposlancev našega zunanjega Uii.usua ...di \c.s dijiiomatski zuor. Kdmo urni niso prisil i« sprejemu, kar se je mnogo komentiralo, uiani komisije so imeli Kumru po pnnodu v ralasmoielu sestanek z zavezniškimi vojaškimi atašeji, ki so poročali o rezunaiiii svoje pre^pkiive na bol-garsiiOjgrsKi meji. negodne so jiresojali le z vojaškega statist» m ugotovili, da sta dala povod k poznejšim vojnim dogodkom en gr-. oki at . .i ocdgm.-ni vojak, ki sta pričela stie-ij,.u. .vtič je oddat prvi strel, se ne da ugotoviti. ..ukazano pa je, da je oil prvi grški vojak uo.I ..a oolgars.-.em ozemlju, r/a je prišlo do incidenta je v ec vzrokov. V prvi vrsti iroDa omenit; sovraštvo, ki vlada med Grki j.i Dolgi n. Stražnice so nadalje preblizu. Na nitjo se pošiljajo vojaki le za kazen, kar še noij ...zpaijuje nezadovoljnost. Zločinskega namena ni bilo na nobeni strani. Kar se pa tiče dogodi-.ov pii Deniir ivapiju in potioda na vetrič, pa je stvar druga. Vojaški ponod Grkov je bii vojašno čisto neutemeljen in jo imel samo političen cilj, vsied česar se vojaški atašeji v njegovo presojo ,ie spuscajo. Sodelovanje bolgarskega civilnega prebivalstva z bolgarsko vojsko je bilo zakonito, dobim je grško prebivalstvo, ki je šlo za grško vojsko, plenilo po bolgarskih vaseh. — ro-rociio zavezniških vojaških atašejev je pisano sicer silno oozirno, toda krivda Grške izhaja iz poročila vseeno jasno. = Zakaj je bii izaan Zaniboni. »Uniia Cattolicav poroča, da je izdal nameravani atentat na Mussolinija Zunibonijev tajnik (juaglia, ki je veren katolik. Zaniboni mu je sicer grozil s smrtjo, če bo delal ovire atentatu, toda tjuaglia je'vseeno izdal ves načrt policiji, ker mu vest ni dala miru. Mussolini se je ijuagliji za poročilo zahvalil, toda Ijuaglia je vsako zahvalo odklonil, ker da je odločen nasprotnik fašistov in je ovadil zaroto le vsied svojega katoliškega prepričanja. »Unita Cattolica poroča dalje, da so dali denar za protifašistovsko delo francoski prostozidarji. Za atentat pa niso hoteli dati 50 tisoč lir, ki da jih je zahteval Zaniboni, ker bi bilo to proti njihovemu prepričanju. Nato da je dal denar general Capello. — Te vesti katoliškega glasila pa niso potrjene in jim jemlje verodostojnost dejstvo, da je vlada prepovedala vsako poročanje o nameravanem atentatu. Kdor se resnice ne boji, ne izdaja take prepovedi. — Čehoslovaške volitve. »Venkov poroča, da je prišlo na Slovaško mnogo socialno demokratičnih madžarskih emigrantov, ga agitirajo za madžarsko socialno demokratsko stranko. Med drugimi je prišel tudi dr. Kunfi, bivši prosvetni minister v Karolyje-vem kabinetu. — Zveza čehoslovaških judov je izdala na svoje člane proglas, da ne glasujejo za cionistično stranko, ker se la pod židovskim plaščem bori za čisld svoje politične interese. — »Tribuna« razpravlja o situaciji, ki jo bodo najbrže povzročile vo-litve. List je prepričan, da ne bodo prineslo volitve bistvenih izprememb. Sedanja koa-lici ja bo v svojem bistvu ostala, mogoče pa je, da bc razširjena z vstopom obrtnikov v vl ado. V tem slučaju bi bilo stališče vlade le poslabšano, ker bi se njena heterogenost še povečala. Vsied tega je tudi, verjetno, da novi parlament ne bo imel tako dolgega življenja, ko razpuščeni. — Prcorientacija Nemcev. Ženevski kongres narodnih manjšin je tudi na sudetske Nemce dobro vplival. Njihov voditelj dr. Medinger je podal izjavo, da je vsak iredentizem napačen in da so sudetski Nemci lojalni češkoslovaški državljani. Izjava dr. Medingerja je bila v češkoslovaških listih mnogo komentirana. Ne pa povsodi' pravilno. Tako pišejo nekateri nacionalistični listi, da je z Medingerjevo izjavo poraz opozicije evidenten. dočiui mislimo mi, da bi bilo mnogo pravilnejše in koristnejše za Čehoslovaško, Če bi povdarjali, da so s to izjavo ustvarjena tla za sodelovanje z Nemci. Podrobnosti o nameravanem puču Rup-prechta. »Frankfurter Zeitung poroča na podlagi oficielnih podatkov, ki jih je prejela od same bavarske vlade sledeče podrobnosti o nameravanem d rži vnem udaru. Zaupnika Rupprechta grof v. Soden-Fratienhofcn in general Mohl sta prišla po naročilu Rup-, predita k nekaterim bavarskim ministrom tei ji,- vprašala, kakšno stališče bi zavzela b.iv,.rsiva vlada, če bi se čutil Kupprec.it pri-'"/JJ • , da v«, .ne vso oblast v svoie roke. ‘O c postaj. potrebno, ker je opaž .a. da iz-fe-oi.n mo.i.,mistična misel vedno bolj p-i-stasth^&it0 je nujno, da se državni udar iz-K r»Cim ministra monar- ins.lenega prepričanja, so vendar spo/aaVi aa£leVd Kupprechtoviii zaupnikov ne’ %to si; izjavili, e.; niti K; vp-rci n< bi 'honariiije za ceno razbitja dhžavne j ;-.u‘osf* bi se nujno zgodilo, če bi cb- ;,vn: •i"if;p;fc“loy v:iirt - Zn:mi šfami Kmii Ludvvig ja cdkril, da j« bil ■ 1 > ojij minister Gessler pripravljen da : aiukczal nevtralnost vojske v slufaiu M’j), >t ecruovega puoa ; ■ ' • P AZSTA.TA MODERNE POLJSKE GRAFIKE ki se civori v nedeljo ob 11. v 'Jakopičevem paviljonu, nam nudi 250 izbranih del cele v.-.-a ■ živečih poljskih umetnikov. Zastopani so: E. Barllomiejczyk, Konstaiin Braudl T. Zes :lie\vski, E. Czenvihski, H. Frojaddvvna, . ■ oltlieb, M. Gluszkiewicz, H. Gramlecki’ Jo/.ef Hecht, Jan Choppen, J. Hrytikowski, F. Jablczyiiski (serija poljskih mestnih slik), V.'l. Jarocki (slikar poljskega selskega življenja), A. Kamieii^ki, St. Kamec-ki, Janina Konarska, B. Krasnodebska, Wl. Konieczny, L. Kovvalski, Wl. Kugler, Wl. Lam, Ign. Lo-pieiiski, Al. Man, Jožef Mechoier, Jčzef Mier-zejev.ski. K. Mandral, T- Noskovvski, And. Oles, N. Osecki, Jožef Pankievvicz, J. Perkovv-ski, T. Pruszkovvski, J. Rapacki, Jan Rem-bov/ski, J. Rubczak, St. Zctski, Kaz. Sielrul-Fr. Siedleski, Wt. Skoczylas, J. Skot-nicki, Z. Stankievvicz, Zofja Stryjenska (slovanski bogovi), II. Szczyglinski, J. Tom, E. T: ..iamov-ski, W. Waso\vicz, H. Weissenhof, K. \Visniewski; J. Wojnarski, Z. \Vojniaka, Z. Wycz61ko\vski in H. Zakrzevvska. Dva 1’eritacijska večera na šentjakobskem cdru. iii’8Z : - m ia olepšavanjc: Prvi ve- čer, katerega duša je bit Srečko Kosovel, je oil premalo pester. Preveč se je bralo in premalo izbralo. Uvodno, čankarslto pobarvano, predavanje Srečka Kosovela, v katerem ie bičal naše kulturne razmere, je bila najboljša točka večera. Silvester Škrl je bral šibkejše stvari iz zbirke »Stopnjice v stolpu«. Njegovi Bel! konjički in »Materi sta dobri pesmi; »Sebastijanovo trpljenje« je radi dol-; oveznc%ti in vedno istega premlevanja le nezanimiv literaren poskus. Ivo Grahor radi /.umljivega branja ni prišel do veljave. Njegove pesmi so dobre, njegova drama uMi--Irnr : pa ni prav nič dramatična. Vinko Košak je bral svoje pesmi, od katerih pride le Na prelomu- resno v poštev. Janez Žagar bi imel gotovo večji uspeh, če bi čital od svojih črtic le Kritika«, »Narod-domovina« in »Gospodje in narod iz naše vasi . Srecso Kosovel, kateremu se še pozna Zupančičev vpliv, je med vsemi najmočnejši; z njegovo --Ekslasio smrti hi se lahko ponašala vsaka revija. — Zal. da večer ni dosegel teea. kar so si postavili prireditelji za program. Drugi večer, nn katerem so Ciril Debevec, Janez Žagar, Slavko Jan in Milan Pirnat recitirali slovenske pesmi in odlomke iz domače in 1uje dramske literature je bil po sporedu pester, po izvedbi pa ne bi bil v sramoto nobenemu gledališču. Glavno pa je to, česar naši kritiki niso opaztli, da smo prvič slišali lep, pravilen in plastičen govor. Maitre bourresu, Ciril.1 Debevca je bila najboljša točka večera. Njegov odlomek iz Cankarjevega »Kurenta« je dosegel isti uspeh, kakor Kosovelovo uvodno predavanje na prvem večeru. \ Našem pismu« in odlomku iz .Pohujšanja v dolini šentflorjanski« se je odru izogad m ostro podčrtal tendenco. Brezhibne so bile Janove deklamacije Fant je videl rožo čudotvorno , Z vlakom in Mor-timerjeva povest iz »Marije Stuart«. Pirnatov uvod h »Krstu pri Savici« in govor 1. igravca iz - Hamleta . in Žagarjevi/ Sedmd-rojenčki in »Rudnik- so dokazali, da sta nadarjena in inteligentna igravca, kakršnih je mulo. »Ubežni kralj in odlomek iz Sopho-kjejevega »Oidipa- pa sla bila v primeru z ostalimi točkami bolj medla. Dovolj žalostno pa je, da slovenska javnost prireditve naših mladih ignorira. ' —1— (22) riž. M. Klodič: ,pr„«-e- Kočevje—Stari trg—Lukoi dol—(Vrbovško)—Si-prite Moravice. Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—St. Jaiff.) Na državnih železnicah direkcije drž. žel. v Zagrebli (skunai z drž. žel. Slovenije) je bil brutto-doliodek pri osebnem prometu 102,000.00«. Din, pri tovornem prometu pa 260,000.000 Din. Transportiraio se je 2,817.000 blaga, Dri čemur je vsaka t prevozila povprečno daljavo 104 km. Na vsako nettn t odpadlo je torej 91 Din brutto dohodka. Tukaj moramo napraviti predpostavke. Blago, ki se bode prevažalo na naši novi Železnici, je gotovo pnblizno enakovrstno, kakor na hrvaški mreži, k; vsebuje tu li Km-venijo. Gre samo za to. v kakem razmerju Pto,„e> rialičiio^tt bla^a med seboj, in tu denemo, ‘ p P približno v enakem v olicli slučajih.. Ako bi tega »e storili, morali bi preiskovati, koliko od tega ali onega > aga se bode prevažalo in natančne, od kod, ali slednjič bi slonela ta preiskava vendar na podmenah, in žarnemu bi ie eno podmeno z mnogimi drugimi. Glede domačega premeta se ta predpostavka gotovo ujema, glede inozemskega pa smo na dobrem potu radi tega, ker to blago tarifarno ni manjvredno od pri nas prcvažanega. Na norih progah se bode torej prevažalo v obeh smereh okroglo 630.000 t letno, pri čemur napravi vsaka t po-vprečno pot od 110 km, slučajno torej malodune ravno to-ako- v gornjem slučaju h tega sledi d> hedrk iz tovornega prometa od okroglo 60,000.0 0 din. Vzemiin-, d: »<• dv b ilek v osebnem prt motu v razmerju tov rnhn ! »’ r 1..,. j. v manjšem kakor g: » • ; vuo, ali večjem kako? danes na Dolenjskem, ker pvid.- tudi tranzitni - so! ai promet ■ upoštev, dobimo »sMi 20,000X00 Du. Skupni doji ’ <>4- tcda.i dosegel priMižno 80,000.000 Din. 'ilitVi za obrat obstojajo iz: a) Stroškov za upravo. 5) vzdrževanje proge, c) postajno službo, d) vlakospremno o- ibje in ; ) za strojno in kurilniško službo. Ad: a) Upravne stroške smemo ceniti razmeroma kakor pri g; omenjeni mreži na 560.000 Din. b) Vzdrževanje proge. Na dolenjskih železnicah se je izdalo 1923. okroglo 17.000 Din na gradbeni km, na drž. •/.el. direkcije Zagreb pa 29.500 Din. Ti i/.datki so odvisni d značaja proge, od položnih razmer in od gostosti prometa. Prva vsota je premajhna, ker bode naš promet gostejši in so je na dolenjskih železnicah po prevratu tudi v tem oziru živelo takorekoč od kapitala, t. j. od kolikor te lika dobrega stanja od prej. Tudi druga vsota je prenizka, deloma iz istih razlogov, deloma, ker je večina prog tukaj enostavnejšega značaji«. Ako vzamemo tudi izdatke na podobni reški progi leta 1913 v obzir, bode vsota 35.0(1!) Din v našem slučaju na itsponib in padcih 0—15 0/00 najbolj odgovarjala. Po izkušnjah na imenovani progi stojijo stroški na usponih 0 -15 'Km in 15—25 približno v razmerju 122, kar bi iznašalo 35.000 oziroma 70.000 Din na km, ali na naših novih progah po km. dolžinah približno 1,260.000 Din, oziroma 3,500.000 Din t. j. skupaj okroglo 4,760.000 Din ali 55.000 Din na km, kar se tudi dobro vjema s povprečnimi izdatki na mreži drž: žel. bivše Avstrije leta 1913. Iv temu pridejo še stroški za vzdrževanje radenskega mostu s 120 000 Din, tako da dosežejo končno stroški tega po-peglavja 4,890.000 Din. c) /a postajno službo izdalo se je na drž. žel. direkcije Zagreb leta 22/23. 33,581.111 Din in to za 146 postaj. Na l'postajo jo torej odpadlo 204.766 Din. Ako računamo za „ ,„ih 1« nostai okroglo 3.2001)00, bodemo gotovo Uhainli. • i ■ /-imamo velikih postaj, kakor Zagreb, LiitMiana, C rod it i . , d) Na emenjeiii mroži potrošilo se -o pri vlakosprcmm .InšSi ■ ; i sakih ti« i brutt,-tonskit; km 9 Din. T našem lučaMt bodejo tore! ti izdatki iznašali 2 550.000 Din e) Stroina 'n kuril n iška služba. Strelna služba je za- i.j;,v v i ,-».• krije Z reb okroglo 1W.200.000 dinarjev. \< ■ ono. ali sc izvozijo navedeni br. t. km. na !» iožuejši ali na strmejši progi, zato prihajajo sedaj v po-stev virtuelno dolžine, katere si izračunamo z množitvijo ladbenih km potom že navedenih koefiejentov brez ko-,'ektur. ker gre tu za celo mrežo, v kateri se je obteže-i uto stroje povprečno odgovarjajoč posameznim usponom. Virtuelna dolžina navedene ntreže je približno, in sicer vzeto posredstvo v obeh smereh. 2700 km, naše pa okroglo 190 km. N’u naš« novo železnico odpadli bi torej stroški za strojno službo v znesku okroglo 7,600.000 Din; ker bode pa nas promet za 20 odstotkov gostejši, odpade v resnici 9.100.000 Din. Nadstroški za isto služb • na obstoječih progah izven naše more se analogno ceniti na 12,500.000 Din. Mimogrede omenimo, da sc v razmerju teh izdatkov- vidi vpliv strmin na reški progi in na Pr0?i Trebnje—Črnomelj. aŽ delavnice in dr. moramo upostavifi 4,4lM.t)00 Din-’ še nekatero izdatke ne smemo pozabiti, ki jih n<> čomo zbrati pod črko f) Zaradi večjega prometa na o stoječih sosednih progah povečajo se tud. upravni ^ je tuili se prišteti omi.inni j/m. . J^^kor •zati inostranski tranzit na Sušak, moramo v na- liti popust v tarifih, recimo 30 odstotke'- .j* n0 smemo šcin slučaju okroglo 15,000.001) Din. jo22 23 personal j.»zabiti še nekaj, namreč, da je pribiti še okroglo slabo plačan. Zaradi tega mora ffmotnc„a s(anja 5,600.001) Din v svrho po m J nraji tega odtegnemo pri bencev. Tarifi »o previsoki, h t dohodkih še 5 s),.dečo sliko stroškov: Rekapitulacija daje a) Upravni stroki b) Vzdrževanje pr®* c) Postajna služoa d) Spremljevanje \lckoi e) Strojna služba f) Drugi ‘■•troški 'Doloma s> prišteti tudi gori ozir. odšteti pri dohodku) 1,0 (H)«l Bin ,.39'. IKK) Din ■1.01)0.000 Din 2 550 001' Bin 36 090.001) Dia 10,000.000 Din Skupaj 49,940.000 Din BGA! AKACIJA Li.lCE- Opetov.uio smo že opozorili na v.asaost o.-ganizkeije-ulice. So momeiiti, ko mora izj govoriti ulica in če bi na primer po tržaških ekscesih naša ulica molčala, bi bila usodna naosku. Kadar pr ulica izpregovori, tedaj je treba surbeti, da pravilno izpregoviM-i. Ona naj h-razi ljudsko ogorčenje, ne sme pa posegati v tok dogodkov, ker io mora biti prepuščeno tistim, ki vodijo vso akcijo. imžig italijanskih zastav je dokazal popolno neorganiziranost ulic : in reti bi smeli iuai. njeno nedisciplino. Posledice tega so, da se moramo po demoliranju .• Edinosti-' opravičevali — mi. Brez vsakega dvoma je, da bomo prišli v slične neprijetnosti Se dostikrat, če ne bo rese ulice organizirana. ■ li m slijc i , organizacijo ulice merodajni lektorji? — .Epidemija izseljevanja v Brazilijo. Iz hoti na poročajo, da je zavladala tam prava epidemija izseljevanja v Brazilijo. Za slepo ceao prodajajo ljudje hiše, posestva in sploh vse, kar se" da vnovčiti. Vas Mačkovec se izseli takorekoč »in corpore« v Brazilijo. Kot vzrok navajajo visoke davke. — Navijanje carine. Neki državni uradnik v Celju je dobil te dni od svojih sorodnikov na Češkoslovaškem paket, označen kot vzorec brez vrednosti. Pošiljatev mu je bila poslana v dar. Obenem s paketom je dobil pobotnico o plačilu carine v znesku 144.50 -Din. Uradnik >e bil radoveden, kakšno luksuzno blago vsebuje paket, zato je odstranil neso-liko ovoja, ki je bil itak že ves raztrgan. Na svoie veliko začudenje je zagledal dva volnena* jopiča, kakršne prodajajo celjs.« trgovci po 50 do 60 Din. To blago so cenili cariniki na 3C0 Din! Vprašanje je: Ali so celjski trgovci tako kulantni, da prodajajo tako blago pri nas po tako nizki ceni, ali pa cenijo cariniki kar na slepo? J— Reputacija železničarjev pri prometnem 'ministrstvu. Te dni je zboroval v Beogradu centralni odbor Saveza jugoslovanskih železničarjev, ki je poslal k prometnemu ministru deputacijo, da mu je predložila želje železničarjev. Minister je obljubil, da bo željam v kratkem ugodil. Gre za vprašanje spovednih doklad, službene uniforme, izvedbe zapadlih napredovanj in izplačila zaostalih doklad. Minister je motiviral dejstvo, da ta vprašanja doslej še niso rešena s pomanjkanjem zadostnih kreditov. — Kaairani vagoni. Na podlagi dovoljenja prometnega ministra je kasiranih na naših progah 222 za promet nerabnih vagonov. I o-rabljivi deli se izroče železniški delavnici v Mariboru. — Vprašanje krošnjarstva rešeno Minisir- ■' stvo trgovine je uredilo te dni krošnjarsko vprašanje enotno za vso državo. Pravico krolnjarienia dobe samo naši državljani. kravica velja za vso državo, razen za obmejne kraje. Krošnjnriti je dovoljeno samo s proizvodi domače industrije. Prisilna orga- nizacija krošnjarjev odpade. — Zidanic stanovanjskih hiš i državno podpor-. ..,a Češkoslovaškem Odkar je stopil na Češkoslovaškem v veljavo zakotij o pospeševanju grajenja stanovanjskih hiš (1. junija 1921) pa do 30. sept. i. 1., je bilo zgrajenih z državno pomočjo na Češkoslovaškem 25.799 poslopij s 54.843 stanovanji. Stroški so-dosegli 4.374,989.024 Kč (državna garancija je znašala 3.205,954.426 Kč). Od tega odpadejo na Prago 2103 stanovanjske hiše z 12.120 stanovanji. ~~ Mednarodni kongres kavarnarjev je zboroval včeraj in predvčerajšnjim v Bukarešti. Udeležili so se ga kavarnarji z Dima-■!">> Berlina,. Monakovega, Prage in drugih evropskih mest. Na kongresu so se obravnavali predlogi za zboljšanje kavarniškega obratovanja. — V Nemčiji pokopane francoske vojake da francoska vlada prepeljati v domovino. Te dni se je pripeljalo v ta namen v Ko-blenz več vagonov krst. — 1000 gledaliških igralcev brez posla. Gledališka kriza v Avstriji je v sedanji seziji prav posebno akutna. Ne samo na Dunaju, temveč tud/, v provinci je zaprta cel-a serija gledališč. Vsled tega se akcentuira obubo-žavanje velikega dela igralcev bolj in boli. 'redsednik udruženja gledaliških igra >cev Stark je povedal te dni nekemu dunajskemu novinarju, da je momentano samo na Dunaju nad 1000 gledaliških igralcev brez kru-an. Udruženje izplačuje svojim članom letno nad GOO milijonov avstr kron podpore, toda to je kapljica v morje Sedaj si hočejo pomagati igralci s prireditvijo loterije. Od raznih prijateljev umetnosti so dobili za dobitke umetnine, ki reprezentirajo celokupno vrednost nad i 00,000.000 avstr. kron. Upajo, da jim bo pomagal čisti dobiček loterije, ki naj Postane trajna institucija, vsaj iz najhujše zadrege. niške’rl'Upisauu mcsla- Odda se mesto pisar--,- n pjp*1 PUf-ijanta-zvaničnika pri višjem de- žiti do Tn iSC.u v Ljubljani; (prošnje je vlo-v ., dec. t. ).)• mesto pisarniškega pomoruika-zvaničnika pri okrajnem sodišču i v Sevnici (prošnje je vložiti do 1. dec. t. 1.) ter mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Šoštanju (prošnje je vložiti do 15. dec. k 1.). Podrobnosti za vse slučaje glej v Uradnem listu št. 103 z dne 12. novembra 1925. — Odlikovanje v vojaški službi. Sanitetni podpolkovnik dr. Vladimir Ferlan je odlikovan z redom sv. Save IV. razreda.' — Iz državne službe. Za inšpektorja pri Poštni direkciji v Ljubljani je imenovan ro- l Viti jan. Ser odseka pri poštni di--U-.-ij: v b-»r::ievu. Za uradnike poštne hvi i. hiice ; o. < ru:-. n--1 Ljublj.:na, <0 prcvn;|wi p,-1 i- s;..-! . Al -k . Komar in Dušan Po Ig« bookojen jr- Rado Jeglič, tajnik pri rnčva-•-’kem oddelku poštne direkcije v Ljubiji a. . Od osrednjega urada za zuvurovanie de-'‘'-“(n v Zagrebu. Od 5. do 7. oktobra “se je v a. : redila seja plenuma ravnateljstva osrednjega odbora za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Predvsem se je spominjal prvi podpredsednik ravnateljstva Vladimir Pfeifer v imenu ravnateljstva, generalni ravnatelj Milan G las pa v imenu unadnišiva in ostalih nameščencev, nenadoma preminulega predsednika Rudolfa Pilepiča. Govorniki -•o povdrrjali njegove : a sluge za napredek m razvoj socialnega zavarovanja ter se hvaležno opominjali vsega, kar je storil umrli v korist Institucije in nameščencev. Ker je bilo z njegovo smrtjo izpraznjeno mesto predsednika, so se vršile nove volitve in izvoljen je bil predsednikom ravnate)'siva soglasno delodajalec Marko Bauer, generalni tajnik Naveza ;ndustri jaleev v Zagrebu. Z njegovo izvolitvijo je bilo izpraznjeno mesto drugega podpredsednika, nakar je bil izvoljen mesto ■ ; iz skupine delodajalcev Andrija Krba- \. ;, ravnatelj Hrv. tisk. zavoda v Zagrebu. Na soji so bili rešeni razen tega vsi tekoči posli, ki so bili na dnevnem redu. — Imenovanja Na srednji tehnični šoli so : a aovani: za profesorje 4. skupine I. kategorije Mihael l-rezelj; 6. skup. I. kat. Josip čopič in 5. skup. I. kat. Stanjco Dimnik. — Na Trgovski šoli v Ljubljani je imenovana za predmetno učiteljico 2. skupine II. kal. Ana Schifrer. — Praški mestni, občinski svet zoper izdatke za bogočastje. Praški mestni odbor je črtal iz proračuna za prihodnje leto vse postovke za bogočastje' Praška občina bo zahtevala, tako kot druge češkoslovaške mestne občine, da ustanovi vlada cerkvene občine, tako da ne bo treba plačevati potreb katoliške cerkve krajevni občini iz njenih dohodkov. — Dan revežev na pariški umetniški razstavi. Po oficielni zatvoritvi pariške umetniške razstave je bil prirejen še »dan ubogih . Ves čisti dohodek tega dneva je namenjen za reveže. Z ozirom na prav dober obisk je pričakovati znaten čisti dobiček. — Izseljevanje žido-v v Palestino je v zadnjem času znatno itara-slo. Dočim je odšlo pred dvema letoma mesečno po 700 do 1000 Židov v obljubljeno deželo, se je zvišalo to število lansko leto na 2000, letos pa znaša že 3000 mesečno. Letos se jih je izselilo že 34 H soc, torej več kot v vseh prejšnjih letih skupaj. Palestina je v gospodarskem oziru tako dobro pripravljena, da sprejme lahko -se te izseljence. Sveta imajo sedaj že 82.000 ha. Mesta naraščajo z amerikansko naglico. Tel-Aviv je štel n. pr.,pred 5 leti 5000 prebivalcev, danes iih šteje 35.000. • — Velike povodnji na Hrvatskem. Na Hr-vatskem je povzročila Sava velike povodnji, posebno v najbližji okolici Zagreba, pri Pod-susedu in pri Vrabčah. Pri Podsusedu je nastalo takorekoč celo morje, kajti poplavljen je tako obširen teren, da se ne vidi iz vlaka mestoma, kolikor daleč sega oko, nikjer suhe zemlje. Voda ie preplavila mestoma tudi precej visoki železniški nasip, vsled česar je železniški promet zelo otežkočen ter so morali vozili nekateri vlaki v Ljubljano mesto preko Zidanega mosta preko Karlovca. — Neurja v Hercegovini. V zadnjih tednih so bila po vsej Hercegovini strašna neurja. Tri osebe ie ubila strela. Neretva je prestopila bregove ter poplavila vso okolico. Isto velja glede Une in Drine. Promet čez železniški most pri Višegradu je zelo otežkočen. , — Povodnji na Goriškem Vsled neprestanega deževja v poslednjih dneh so reke na Goriškem silno narasle. Nekatere izmed njih so poplavile bližnjo okolico. Idrijca je povzročala v nedeljo Idrijčanom velike stvari. Poplavila je spodnji del mesta ter onemogočila vsak promet. Ljudje so se bali, da pride VESELO! POPOLNOMA NOVO! ELEGANTNO! Veliki nemški »TBIAN0N-FI1 Al«, Berlin. - - .. -ra ,-r -r : v -;- T:d , CTZ p veseloigra v 6. dejanjih. V glavni vlogi najiepši kino-igralec, splošno priljubljeni H Al? RK LIEDKE, ki je v tem filmu doživel v Berlinu velikanski uspeh. —.Če želite Fino zabavo in zdravi humor, priskrbite si pravočasno vstopnice! ■; i -ed iav-a kak .• običajno ob: L, p-} p0J 8. in 9. zopet do take katastrofalne povodnji kot spomladi. K sreči je začela voda popoldne pod ..ti in kmalu je bil promet zopet vzpostavljen. Tudi Vipava je prestopila bregove. Vipavski trg je ves pod vodo. Da se omogoči pešcem prehod preko ulic, so bili zgrajeni majhni mostovi iz desk in kamenja. Boča je odnesla v Gradiški približno 60 m lesenega mostu, ki vodi iz trga na postajo, tako da je zveza z železniško postajo pretrgana. Železniška nesreča brez posebnih poslinite. Pri Leobnu je peljal te dni neki tovorni avtomobil iz neznanega vžroka čez železniški tir kar skozi zaprte zaivornice. V tem trenutku je pridrvel praški D-vlak. Na čuvajev signal »stoj« je zmanjšal vlak takoj brzino in le temu dejstvu so se imeli neprevidni avtomobilisti zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe, ki bi jih bila stala življenje. °rvo zatvornico je potisnil avtomobil proti tiru. Dočim je ostala lokomotiva nepoškodovana, je razbila zatvornica pri prvih dveh vozovih nekaj šip, katerih črepinje so obrezale par potnikov. — 30° mraza v Skandinaviji. Skoro po vsej Skandinaviji je nastopila izredno' ostra zima. V sfevernih krajih imajo že nad 30" mraza. Več iukje že tako močno zamrznilo, da so morali ustaviti morski projnet. — Radi kruha ponesrečil — 58 letni Viktor Jurak se je imel peljati te dni s košaro kruha iz Osijeka v Laslov. Stal je na stopnjicah vagona. Med potjo se je spomnil, da ima premalo kruha v košari, zato je skočil z vlaka. Pri tem je padel na košaro, ki ga je odbila pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Dasi je dobil tudi na glavi težke poškodbe, domnevajo zdravniki, da ostane pri življenju. — Velika nesreča na cestni železnici v Madridu. V lorek zvečer se je pokvarila pri nekem vozu električne cestne železnice, ki je bil poln ljudi in je vozil z veliko brzino, zavora. Vsled tega je skočil voz s tira' ter trčil pri tem v drug voz cestne železnice, ki je vozil v nasprotni smeri. Učinek je bil strašen. 20 oseb je bilo na mestu mrtvih. Veliko število jih je bilo ranjenih: 50 oseb je bilo prepeljanih v bolnico; od teh je 15 smrtno-nevarno poškodovanih. — Poskusen roparski napad na avtomobil. Pred sodnim dvorom v Wiener-Neustadlu se je zagovarjal te dni delavec Ivan Ivančič, ki je baje identičen z jugoslovanskim iz vojaškega zaopra pobeglim dezerterjem Ivanom Golobom radi poizkušenega ropa, javnega nasiistva, tatvine in prestopka orožnega patenta. Ivančič je poizkusil atentai na avtomobil. v katerem se je peljal tovarnar Fratikl s svojci* izplačevat delavce. Lopov je napeljal prek.o ceste dvojno telefonsko žico, ki jo je odrezal na progi ob cesti. Na ta način je hotel povzročiti nesrečo ter se polastiti 35.000 šilingov (približno 350.000 dinarjev), ki jih 'je imel tovarnar pri sebi. Slučaj pa je hotel, da se je pripeljal pred Frauklovim osebnim neki tovorni avtomobil, ki se je zaletel v žico, jo pretrgal,' padel preko 3 m visokega nasipa ter se preobrni!. Po čudnem naključju je osmi šofer ponesrečenega avtomobila popolnoma nepoškodovan. Obtoženec nastopa pred sodiščem skrajno arogantno, zagovarja pa se prav neumno, trdi namreč, da je hotel Fraiiklov avtomobil samo ustaviti ter prositi tovarnarja za milodar. Ker je predlagal zagovornik, da se preišče obtoženčevo duševno stanje, je bila obravnava preložena. -- Godba v procesu zoper morilca Adele Nhulz je izrečena. Meisinger je bil obsojen na 18, Baar pa na 10 let težke ječe. Lastnega očeta umoril iz maščevanj;;. 60 letni kmet v Drenovcu v Srbiji Stojadin Života in njegov sin Života sta živela v najlepši slogi, dokler se ni vrnil Života od vojakov ter opazil, da med njegovo ženo in njegovim očetom ni vse v redu. Pri tem se ni motil: Med omenjenima se je namreč raz-vjio medtem, ko je služil Životu pri vojakih nedovoljeno razmerje, ki je pa po njegovi vrnitvi začasno prenehalo. Nekoč je stari Sto-adin svojo sinaho zopet nadlegoval. Ker je postal nasilen, je jela klicati na pomoč. Tako je prišla stvar na dan. Života je navalil na očeta in tekla bi bila že takrat kri, da se stari ni izgovarjal na pijanost. Te dni se je napotil Života po opravkih v Cačak. Med potjo pa si je premislil ter se vrnil domov, kjer je zasačil parček »in flagranti«. Oče se je hotel vreči na sina, toda ta je bil bolj uren ter je zabodel starcu nož v prsi tako, da se je zgrudil hipoma mrtev na tla. Nato je hotel umoriti še svojo nezvesto ženo, kar pa so ostali rodbinski člani preprečili. Bil je aretiran, ko pa se je dognalo, na kakšen način je prišlo do tragedije, začasno izpuščen. Izid -sodnega postopanja vzbuja med tamkajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje. — Morilka Ljuba Reljič pred sodiščem. Te dni se vrši v Velikem Bečkereku proces zoper Ljubo Reljič, ki je obtožena, da je zastrupila z arzenikom svojega .drugega moža, njegovega sina iz prvega zakona in svoio hčer. Obtoženka taji. Izpovedala je, da se ie poročila s 15 leti z Milanom Tegrovičem Imela je z njim'7 otrok, od katerih" je oslabi živa samo ^hčerka Sofija. Po smrti svojega prvega moža je ostala 6 let vdova, nakar se je poročna z Nikolo Reljičem, s katerim je živela 11 let, do njegove smrti. Proces vzbuja velikansko zanimanje. Sodna dvorana in vsi hodniki poslopja so nabito polni radovednežev. Iver pravi Sv. pismo »ne ubijaj!« je odklonil neki švicarski inženir vojaško službo. Inženir ni bil vedno tako rigorozen. Dosegel je v milični armadi že čin nadporočnika. Vselej, kadar je bil na vaji, se je obnašal v vsakem oziru korektno. Ni bil samo dober, temveč celo prav zmožen oficir. Res je pa, da je bil že od nekdaj velik nasprotnik poveličevanja prelivanja krvi ter je vsled tega prepovedal vojakom prepevanje krvoločnih pesmi. Sedaj je bil poklican na zadnjo vajo. Odpisal je, da se vpoklicu iz religijoz-nih ozirov ne more odzvati. Kombatanl' ne more biti, ker pravi sv. Pismo: »Ne ubijaj!«, pač pa bi bil pripravljen služiti pri saniteti. Predpostavljena oblast je zatisnila eno oko v: s?.:-"/;,--, :>• ■ '■ Tvrdka L C. Mayer v Ljubljeni sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesfi sin n umor i o delavni s* d rudnik-poslovodja, gospod Sh im v retrfek, dne 12. novembra preminul Pogreb-se bo vršil v soboto dne 14. novembra ob > uri popoldne iz Leonišca -sloška cesta, na pokopališče k Sv K »žu. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin! t7 r '...v1 12 n /V; m’". .* * . - -t-..*- , -—v r - v i'—, r e®:-be - ter ga vpoklicala k saniteti. Medtem si je inženir zopet premislil. Prišel je do prepričanj.!. da tudi ta služba ni v skladu s krščanskimi principi ker je sanitejec takore-koč pomagač kombatanta! To je sporočil tudi vojaški oblasti, ki pa sedaj ni poznala več pardona. Inženir je bil aretiran in postavljen pred vojaško sodišče. Tam je razložil svoje stališče obširneje in tudi pripomnil, da ne pripada nobeni politični stranki in nobeni verski sekti ter da noče delati nobene pro-> pagande za svoje ideje, da pa se mora sam osebno ravnati po njih. .Sodišče je vpošte-valo vse olajševalne okoliščine ter obsodilo pacifista samo na 4 mesece ječe. — 24.(100 brzojavnih čestitk je prejel Mussolini ob priliki ponesrečenega atentata. 1 — Izguba doktorata. Prorektor dunajske univerze dr. Speri je povedal o priliki inau-guracije novega rektorja, da je bil odvzet nekemu doktorju filozofije (inozemcu) svoje-časno na dunajski univerzi pridobljeni doktorat, ker se je izkazalo, da je bilo njegovo disertacijsko delo plagijat. Ljubljana 1— Umri jc v Gradcu na posledicah težke operacije dolgoletni poslovodja ljubljanske veletvrdke T. C. Maver g. ,osip Dacar. Bil je ljubezniv družabnik in zelo marljiv ter vesten uslužbenec. Naj v miru počiva! Pogreb bo v soboto c-b 15 uri iz Leonišča. 1— Izlet na kulturno-zgodovinsko razstavo v Zagrebu priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo pod vodstvom vi. svetnika dr. F. Vidica v nedeljo 15. t. m. Strokovno razlago preskrbi vodstvo razstave. Odhod iz Ljublj-a-ne iz gl. kolodvora ob 8.36 (brzoviak). Za obiskovalce razstave velja polovična vožnja. (Informacije: Tourist-Offiee.) 1— Goljufija. Te dni je izvabil neznan in-dividij Frančiški Ušanovi v Sp. šiški košaro s perilom in obleko v skupni vrednosti 5000 dinarjev. Goljufijo je izvršil na ta način, da je izročil Ušanovi pooblastilno pismo s fal-zificiranim podpisom lastnice Ane Wolf, ki je svoječasno stanovala pri njej. Maribor. m— Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo v petek, dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem (šolskem) letu in volitev novega odbora. m— Občni zbor profesorskega društva v Mariboru se je vršil 8. t. m. Dočim n. pr. v Ljubljani tvori vsak srednješolski zavod zase že poseben pododbor splošnega profesorskega društva (s sedežem v Beogradu), so tfsi profesorji v Mariboru združeni ne glede na zavode v eden pododbor, ki je torej i številno i vplivno pomemben in je mogel na stanovskem. in šolskem polju 'nastopati ini- ciativno. V najbližji bodočnosti ga čakajo posebno važne naloge, ker moramo prui do svojega srednješolskega zakona, /.ato se je pri oočuem zboru sklenilo, da se naj. vrsie elanov izpolnijo in ozko strnejo ter nadalje, da se bodo osnovali ožji strokovni odseki, Ki naj presojajo in zastopajo ožje interese s\oju sttoKe. — Za predsednika je bil izvoljen gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek; za odbornike proiesorji: dr. Anton Dolar, F. Gasparin, V. Gruntar, dr. Adoli Pečovnik, ur. K. Perhavc, Jos. l-irnat, dr. Fr. Rostohar, dr. i'. Strmšek, i-regiednika računov sm ravnatelj M. Dolenc in nadzornik 1. Vrščaj. — Dosedanjemu predsedniku dr. Adoltu Pečovniku, ki je kot oblaslin nadzornik ouložd svoje predsedstvo, se je izrekla zalivala za skrbno delovanje. Glas iz občinstva. čudno postopanje. Gospod urednik! i .rosim Vas, dovolite mi malo prostora za len par vrstic, ki naj pokažejo čudno postopanje naše policije. Ko sem sinoči vstopil v operno gledišče, me je ustavil tamkaj službujoči policijski nadzorniK, menda Pavločič, in me pozval, da se mu legitimiram, češ, da sem v petek demonstriral proti Italiji in bil pregiasan, ter ščuval demonstrante in hujskal. Ker se nisem čutil in se ne čutim krivega, sem nadzorniku dal svojo vizitko. Kaj bo iz vsega nastalo, ne vem, čudno postopanje pa je to, da se šele po preteku petih dni ustavlja ljudi v operi in jiu poživlja k legitimiranju, češ, ta in ta dan ste hujskali pri demonstracijah. Ja, za božjo voljo, ne bo se čuditi, če te lep (lan izvlečejo med operno predstavo na policijo, češ tega in tega si pred leti ubil. Vsekakor čudno postopanje ima ta nadzornik in zato ne bi škodilo, če bi napravilo policijsko ravnateljstvo enkrat red. Jaz bom s svoje strani že napravil potrebne korake, ker ne gre, da nima človek niti v operi miru pred oblastjo, posebno še, če nima ž njo nikakega opravka. V. K. — ljubezen do trpečih in brezpravnih naših rojakov naj še globlje in iskrenejše prešine vsako sokolsko srce! * Ob neprestanem vežbanju in jačanju svo- i jih V i žičnih in nravstvenih moči, posvečenih ! svobodi, blaginji in slavi domovine, imej So- ^ kolstvo dan in noč v mislih vse one brate . in sestro, ki jim hočemo in moramo poma- , gati k csvobojenju iz sedanjih nekulturnih razmer, da se združijo z nami v skupni naši očetnjavi!, Njih bol je naša bol in njih radost bo naša radost, kadar bo vsaka krivica maščevana in kadar bo dano popolno zadoščenje užaljeni in ranjeni časti naše nacije! Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. sokolskega saveza. V Ljubljani, dne 9. novembra 1925. ruza nova bačka, kval. gar. slov. post., fco Novi Sad bi. 108; koruza bačka, umetno sušena, par. Postojna tranz. bi. 190; oves, dvoj-norešetaiii, fco slav. post. bi. 170; proso, fco prekm. post. bi 210; otrobi, drobni, par. Postojna tranz. bi. 165; krompir, lepi, beli, fco prekm. post. bi. 72; krompir, lepi roza, fco prekm. post. bi. 72; želod, fco nakl. post. bi. 180; kostanj, divji sad, fco nakl. post. den. 50;' jezice, zlatorumene, fco nakl. post. den. 1 flA. i i . i ~ 190; tižol bel? ban., b/n, egal. vreče, par. 275; fižol rjavi ban., b/n, SOKOLSTVO ZA NEODREŠENE BRATE. Vsem bratskim društvom. Po soglasnem sklepu zadnje seje starešinstva JSb naročamo vsem bratskim sokolskim društvom, da proslavo sokolskega in narodnega praznika dne 1. decembra t. 1., ko bo vse novo naše članstvo priseglo zvestobo sokolski misli, edinstvu naroda in domovine, združijo z odločnim in svečanim protestom proti ponavljajočim se nasiljem, ki so jim izpostavljeni pripadniki našega naroda in njih kulturne in nacionalne ustanove v zasužnjeni naši primorski zemlji. Iz tisočev sokolskih duš naj se v vseh naših edinicah širom svobodne naše domovine istega dne izlije vzklik ogorčenja zaradi moralnih in materijalnih muk, ki uničujejo naš živelj v neodrešeni naši zemlji. Naša bratska Gospodarstvo, LJUBLJANSKA BORZA, dne 12. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 75, bi. 77; loterijska državna renta za vojno škodo bi. 319; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkanlilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 950, bi. 960; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den 175, bi 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123; Trboveljska premogokopua družba, Ljubljana den. 332, bi. 344; Združene papirnice '/evče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; >Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 32; »Stavbna družba- d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; >Še-širs, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145, bi. 148. Blago: Deske, 20, 25, 30 mm, monte, fco meja, 3 vag. den. 520, bi. 520; hrastovi plohi, neobrobljeni, monte, 70 mm od 2.70 m naprej, 80 111111 od 2.80 nf naprej, 110 mm od 2.20 m naprej, fco vag. Postojna tranz. den. 990; hrastovi plohi, obrobljeni, I., II., 43 mm, 53 mm, fco vag. Postojna tranz. den. 1250; remeljni, 70/70, 80/80, od 4—6 m, fco vag. Postojna tranz. den. 570; bukova drva, me-lerska, zdrava, sečnja junij—avgust, fco vag. nakl. post., 10 vag. den. 17.50, bi. 17.50; bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco vag. nakl. post., 10 vag. den. 20.50, bi. 20.50; ajda domača, fco vag. Beltinci bi. 265; pšenica bačka, 67/77, fco nakl. post. bi. 242.50; koruza bačka, stara, par. Novi Sad bi. 165; koruza sremska, umetno sušena,^ par. Šid bi. 145; koruza bačka, umetno sušena, par. No- vi Sad, 1 vag. den. 145, bi. 145; koruza bačka, umetno sušena, fco Viukovci bi. 150; ko- Postojna tranz: bi. egal. vreče, par. Postojna tranz. bi. 260; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 300, bi. 340; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 350; brinje letošnje, italijansko ali istrsko, fco Ljubljana den. 375; rozine sultanine, Smvrna. Extra v zabojih po 13 kg, b/tara 10%, fco prosto skladišče Trst bi. 156.80; seno sladko, stisnjeno, fco staj. post. bi. 75; seno, polsladko, stisnjeno, fco staj. post. bi. GC; slama, stisnjena, fco štaj. post. bi. 50. BORZE. Zagreb, dne 12. nov. Devize: Newyork ček 56.14^—56.74, London izplačilo 272.97 do 274.97, Pariz 223—227, Praga 166.4—168.4, Zurih 1085.5—1093.5, ček 0-1089, Berlin 1339—1349, Dunaj 791.3—801.3, Budimpešta 0.0788—0.0798. ■ Curih, dne 12. nov. Beograd 9.20, London 25.15, Pariz 20.575, Praga 15.375, Milan 20.625, Dunaj 73.125. KOLINSKA« n asa, prava, d omača CIKORIJA je vrlo dobra! M S* !8E S. Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo TESARSKIH DEL PRI MODERNIZACIJI MESTNE KLAVNICE. Razpis, popis, iiacrti, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 20. novembra 1925 -poldne v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. novembra 1925. ■' (132) ‘ v ; v \,r 'i Ci h ‘A '•3 i s- ~ • •* * Spisal Robert Kraft. Danes zjutraj je dospel >Kolumbusc. Naši kriminalni uradniki so bili na mestu. Na krov niso smeli kot uradniki, ker je tam plapolala angleška zastava. Tu so že privedli mr. Hartunga, ki je bil prvi aretiran. Prevzeli so ga in peljali na sodišče. Na druge smo čakali zaman, kakor tudi na avto. Odtegnili so se aretaciji. Tedaj pa pride don Manuel d’ Estrella z onim poročilom, ki ga vi najbolje veste. Takoj nismo vedeli, kaj naj storimo, najprej pa smo hoteli govoriti še z jetnikom. Jaz sam sem šel v njegovo celico. A bila je prazna .. .< >Gecrg — jetnik?!« »Je izginil.< Vi lažete k zavpije Leonor. Govoriin resnico. Zakaj naj bi lagal?« Leonor pogleda mladega moža — in se zopet umiri. V razburjenju ne more mirno misliti, in to mora sedaj. Prinašam v«m razveseljivo vest,« povzame zopet tajnik. Da?!* posluhne Leonor in oči se ji zasvetijo. Pri vašem begu z ladje ste umorili več ljudi ali jih težko ranili.« >Nc, in?« »Onega angleškega uradnika, ki vas je aretiral, je avto pcpolnoma zmečkal...« »Dalje, dalje!!« »Potem je razbil avto parni čoln, najmanj pol tu-cata ljudi je izgubilo življenje...« ?Dalje, dalje! Povejte, kar le poglavitno!« sili Leonor. vSicer ste tu izvršili umor ali uboj, toda v gotovih slučajih je tudi uboj odpustljiv, ker je namreč drugim ljudem v prid.« Kaj govorite? Ne razumem vas. N kakšni zvezi je to z Georg Hartungom?« »V veliki. Eden izmed težko ranjenih je pristal v bolečinah, da niso angleški kriminalni uradniki, temveč podkupljeni Lopovi, ki so se izdali kot take, na parnem čolnu so bili le taki individuji, ki so streme ' da se pelaste avtomobila in njegove skrivnosti. Ko je to zgcvoril, je izdihnil. Izpraševali smo diugc. Najpreje pa sem brzojavil v Cap.tovvn in v London. Tam resnično niso nič vedeli, da naj bi vas aie na.i, tudi nikakih brzojavov niso poslali.« »To mi je popolnoma vseeno — kje je Georg HI)a bi mi pridrževali nezakonito aretiranega in ga skrivali?! O, mis, kaj vendar mislite! In čemu le?« (Dalje prih.) MALI OGLASI vsaka nadaljna beseda Ceno oglasom do 20 besed Din 5‘ , 50 par. KOKS ■ - ČEBIN Wo!fo'v^ u; ca 1 1. - Teidon 56. Dve m!edsnki želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. —- DopiSš na upravo lista pod »črnolaska in Brunetka' j: x.. zdrav in pošten, vajen kmetije ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerne* trajno službo. -Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten*. trgovsko ijaobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkinjo, KontoriBtinjo ali blagajničarko. — Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška mor . gospod * . j (Oberbimler) veselega značaja se želi seznaniti popolnoma veščega za pivovarniški z istotako gospodično. Ponudbe na j obrat potrebuje pivovarna I. Bajloni upravo lista pod: »Vesek. J i sinovi, Beograd. Sodar kega m Hf' f>ii fcotjil tišini s?*- ta-* igle. il,i i s? S”!? le ori turciki » mi /.Ubrana 3V06A SPOMENIKA OB VCDl sir c l* f »ifcinsVo til klovni* /nartih tmmV „AULf:®“ - X' i»xr.v stroji* b .oeu». c Ineio jr-n! Vtilciti« ij. i. <•! hi iv.*!t Vrtnarske zadeve Goikova ,AV»r>-•••*’a šola" v Krnnjl* < »♦♦♦♦♦♦»'♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦M»M*«♦»»♦♦♦♦*********************! UPf’ K0 IG n Iriavni uradnik iš8e kakršnekoli ilužbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«. irgovske ftole teli vitopltl kot prak- , • ■ '.kantinja h kakemu večjerfiu ljub-',:: Ijanskemu podjetju. Ponudbe prosi. j j aa upravo lista pod: »Marljiva« Jk. TcK-o” inrerurbo" 5t<;v. 454. _ - B10U3AU CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI ^ LJUBLJANA, KOLODVOriSKA uW Naslov brzojavkam: .OHOM". PODRUŽNIC® : Maribor, Jesenice, Bakek- OhAvlla vse v to Urok« spodaJoCe posle nojiaiieje v,e pod hulanlntml poboji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. Ka ekspresne pošiljke. t t X t ta .*gOTomi ure«lntk 8BLBZN1KAB ALBK8AHDBB. - Za **amo »Merlwr< v Nubiji Andrej 8*vw.