279. Stev.
PasiaMI Iranko • drtavl SHS.
V Uublianl, v petek 3. decembra 1620.
Posamezna Stev.l fcme.
Leto tV.
hhaia razen nedelj; in Praznikov vsak dan Ob le. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska »lica it. 6/1., Učiteljska tiskarna.
popise frankirati in pod* Pisati, gicer se jih ne pri* 3bči, Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 85 mm po K 1’50. Uradni W*glasi, posiano tor no* fice isti prostor K 2"—. Pri večjem naročilu popust
' . -.S; ■)	
	
	
	
	
	IfF
Oiesito lugoslov. seclialno - demokratične stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po posti ati x dostavljanjem na dom za celo iefo !v 240, za pol lata K 120, za četrt let«' K 60, za mesec li 20, Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in America K 860.
Reklamacije za liat so poštnine prosta.
Upravnistvo je ? Ljubljani Frančiškanska ulica St. 8^ Učiteljska tiskarna.
Končni rezultat volitev na Štajerskem.
V	Sloveniji smo dobili sedem Mandatov.
Na Štaierskem so dobili;
SLS 27.144:	/
JSDS 22.383;
SKS 17.936:
K-SJ 5735;
JUS 4632;
NŠS 2365: .
PVS 1903.
Po tem rezultatu znaša količnik 82703 : 16 = 5168. Zato dobe mandatov :
SLS 5 in 2 kvalificiranca, skupaj 7
JSDS 4 in 2 kvallf-clranca. sku-bs| 6 .
SKS 4 in 1 kvalificiranca. sku-nai 5.
Po 1 mandat dobe: JDS. KS J. in NSS.
Od seciialnih demokratov so iz-volieni na splošni listi: Etb3n Kristan. Fil-o Kisovar. losjp Kopač. Rudolf Golouh. In na tisti kvalificiranih? dr. Milan Korun Zvonim^ Bernot.
Ker dobe komunisti na Štajerskem samo 1 mandat na sološni. listi, odoade kvalificiranec dr. M!lan Le-mež. ki mora obdržati mandat v Liubliatii.
Načelnost soeijallzačnega vprašanja.
(Profesor E. Lederer (Heldelbere), član nemške sociializačrie komisiie.)
Zooet do neizmernosti naraščajoča diskusiia o vprašani# sociializa-cite. sili. da resno premislimo zadnie Gilie in areumente teea vorašania.
Zakai moramo sccUatrirali?
Ker 1e voina cosoodarske razvpite zakone kapitalizma zrahliala. socialni sestav evronske družbe prekucnila dvomljivo avtoriteto države oo-ruSfja in avtomatično oot obnovitve °rodukcHe prekinila. Nov eosoodar-^i red 5e ootrčben eosoodarski za-foftufcveta nred voino ne veliaio več Volno, ki so to povzroči eosoodarski diletanti in io enali do skrame izkrvavitve * Dotrna,a CvroDo v katastrofo, kj nas sili da Ustvarimo nov red. Nqv red Za ljudstva. ki so št;ri do oetkrat tako številna kakor so bila takrat ko ie kapitalizem nostaial. ori čemer Da nttl ne unoštevamo da danes velika Množica s pozorno zavestio Doseea v ureditev odnošaiev. Ali moremo Svet drugače mediti, kakor da odtočno izvedemo demokratizaciio gospodarstva. to ie. da aoetiramo na kadeče site množic? In ali ie to ^osroče brez sociializaciie?
Ali prjiese nova doba katero nastopamo sedat kaos meščansko volno, h rezu on o bedo. sociiatno anarht-to končno popolno uničenie zadniih ostankov niateriielne kulture >n ne Varaimo se o tem. s tem tudi uničene vseli možnosti novzdisre. ali oa bo sicer počasni požrtvovalni tru-danolni tunatam morda moteni toda Vendarle naoredek. vodit do ozdrav-Konia kar fe odvisno od teera. kakšne moralne moči moremo zbuditi v R«deh. Kao:talistično eosoodarstvo Jie utegne danes več zase nridoblvati *er so v naroksizinu voine in revolucijske koniunkture že nrišl; naibotl brezobzirni sociialno dvomlilvi Vol do eoM>odstva nad d.ružbo in nienim boeastvom. Preveč iskrena ie bila folie zveza kapitalistične mašineriie s tendenco, kako bi se oodališaia voti-j>a da bi s! še nridobili boievnike za m sistem. Ker na moralnih sil ki 'ih "anital n:ma več. ne moremo ooere-*ati ter utegnemo le z, velikimi he-rr>ičnimi naoori povesti človeštvo Skozi pcozovita leta ki nas Se čaka-
k»t dedščina voinera časa. zato t J^oramo sociial:ziratL Moramo, če bi *° tudi ne hoteli.
Seveda, situacija v kateri lioče-Jbf* k soclial;zaciii ie drupačna. ka-*°r io ie onisoval Marx Toda le po *unanlr obliki. Namesto nreobilice in k me zaradi nrvelike nro-^nkciie’ beda. nomanikanie obubo-*inle nelih narodov. Namesto dob,? ®^aKiziraniti orndukciiskih obrato-jfEIf?č. onemogle fderuiiraiie’) tehnič-
se bo soclfalizem neizopiben izhod
...  -
; daraSnii sociializem ima seveda jj, Vitine in <mIošne:?a oronada-^ Toda vendar zbuia morda tak j,”5 v^ndar!e enersriie ki so ootreb-^asnovanie nove dobe. In mor-
da more le ob katastrofi nastati taka eruptivna fizična, enertriia. in razdreti vse podedovano naztranie. aa se dvigne iz utopHe nova družabna oblika do realne možnosti.
Kai hočemo soclializratf?
V	nopolnem soslasiu so se nanašali dosedanti načrti socitaližaciie na naorodukciki. V rudarstvu oremoo »n rude. veleposest gozdarstvo železarska veleindtistrUa so obiekti o ka-tarih naJve5 ffovore načrti elede so-c>ializaciie oo v^eh deželah. Uteine-Ihre se to navadno s tem. da se vrši obrat v tetr «rosnodarsk:h nanotrah no smrih enostavnih načinih da se tiva-iaio tudi v nrivatnt inditstrlii biro-kr alične metode da 'razvota tehnike v teh industrliah v vePki mert m pričakovati ali na da te motroč tudi izven nrrvatnesra obrtovanta. Vs’ tl arsrtimenti imaio namen, dokazati && ie sociiatizačHa z fiiirokrattenith dr-
žavnim obratovaniem iste vrednosti in zarad'tepa tam mocoča. kier se mivatna industriia birokratizira. Smatram, da so ti arcumenti krivi. K a iti niti ni Privatna industriia v tem ziirshi birokratična kakor kaka oblast ni.i se ne vrši tehnični napredek avtomatično. Deiansko niso me-r idaine te okokščiue za nravi čas in izbero srospodarskih oanop ki lih hočemo sociializovati. Odločilno ie marveč, da se mora izvest! sociiali-zuciia sjedi kanitalističneea .sveta, v crospodarstvu. ki ie še povečini kapitalistično in v svetovnem eospodar-sfcvu ki s?a vladaio izkiiučuo postave profita. Tak svet more in bo skušal ovirati sociializaciio: ne bo delal te-sra morda odkrito, toda indirektno bo S(>CiiaKzirane gospodarske nanose s sumpičeniem obrata, češ da ie slab v nanrel d:skreditiral. S tem s^ zbudi nezaunanie. ki spravlja zlasti kapitalistični tre v slabo volio. Zaraditeea ie namerno da se izbereio take eo-soodarske nanose. Dri katerih obratu ne moreta d.'istati potreba no zbira-niu kapitala in razvoi primeren oo-vod kaoitalistični nrot;orpanizaciii z? naoad. Take nanose so na — zlasti v dobi nomanikania surovin —• nanoee surovinskega obdelovala. Deloma te ne potrebuiero kredita — ne za vodstvo obrata ne za zbiranie kapitala — deloma s/a lahko dobe kot so-ciialistične indnsMriie ker so sedat precej neodvisn od kouiunkture. — Socraliz.iran p» emocovoik. sociiali-zirano eozdarstvo ni torel — in to le odločilno — nikakršen prmeren ob-iekt za nanade kanitaUstične orsra-nizaciie Če se »e soc:ia!izaciia pričela tu bo mosoče tudi crospodarske oanoffe z diferenc:rano ekonomsko knlturo prevzemati.
(Konec iutri.)
Povišanje doklad liidarfkfto rfnzifonistom bratovskih skladnic in onim, ki dobivajo rente po
nezgodi.
Dne 16. iuliia le rudarska oreani-zacita Uniia slovenskih rudariev na-nravila vIopo za novišanle doklad rudarskim nenzHonistom in invalidom. Na oodlad vlotre le dogovorno z’ rudniškim Glavarstvom začasna zavarovalnica napravila proračun ter sestavila lestv’co za noviSanie doklad. Na ponovno intervemranie zastopnikov Unite slov. rudariev ie deželna vlada dne 3. novembra t. I. z naredbo št. 435 povišala doklade za penziion:ste. ki dobivalo temeltne ookoimne od 1 do 40 K na 240 K za vdove 180 K. svotce. žene ali otroke 84 K nadatie še na vsakih 40 K •stalne viSfe nenzife nova doklada ^nižuie za 24 K. Za družinske člane oa osta-
ne do 600 K enaka. Le Dozneie se na vsakih 100 K višie pokojnine znižuje za 12 K. Invalid’ pri zavarovalnici proti nezgodam dobe ob trišestinski nezmožnosti 120 K. za ženo in vsakega otroka no 42 K. ob štiriSestlnski nezmožnosti zase 160 K. za svoice no 56 K ob netšstinski nezmožnosti 200 K zase za svoice po 70 K. ob šestšestinski nezmožnosti zase 240 kron za svoice no S4 K. Pri višii invalidnosti rentnin se doklada znižuie na vsalnh nadalinih 40 K za 12 K — Si>c;inrstičnn strokovna orpanltacite liniia slov rudariev ie zonet doseela 1en usneh za naibedneiše tovariše vnokoience.
Parlamentarne kcmbln^cife.
npprave. Toda tudi Marx ie me-ude-istvoval ?z bede ki ie uvače ne bo mogoče premagati.
»Politika^ Piše v današnlem uvodniku med drncrim: Akotudi ni-dobila večine nobena stranka — sicer na ie to po današniem volilnem zakoPL' zelo težko — ie dobila večino ena ide-ia: osnomna večina naroda sp ie izrazila nrnti federaciit. Proti fedejaciii so radikalna, demokratska in seliač-ka stranka vendar na ako se tudi te stranVp nro»:viio federaciM se razli-knieio v poimovaniu države V not-movaiiiu niene nutranie preureditve so razlike tned temi strankami mno-eo veeie. Potemtakem hi se te tri stranke mople srečati samo v ustavnem vnrašaniu ;n sicer v me^ovem naiož'Qni ztnisln da se tafcni notem definit;vno ra-ideio. Ta koaliciia bi imela to nar-ako da bi b:la no večini sibska imela bi na to dobro stran da bi mopla mordfl izvesti vsat ustavo. Prusa komb:naQi'a bi bila koaliciia radikalne stranke z ljudskimi strankami muslimani in obenem z zaed-mčarii in demokratsko stranko. Tudi
Belerad 1. decembra.
ta koaliciia bi se morala omeiiti na srreMie ustave in se notem takoi raz/N Tudi ta koaliciia bi imela tsto n.ioako. da bi bila pretežno srbska S tp'a stalna -b.i bila idealna rešitev sroiitev Radičeve in hrvatske se-liaike stranke s kmetskimi strankami drugih nokrarn v zedinleno kmetsko stranka lufoslaviie in nlen vstop v koaliciin za ustavo z radikalno 'n demrkratsk'' stranko Ta idealna rešitev našega naivažneišepa državnega vorašania ie odvisna samo od Radiča. Ustavo, ki bi io priznala tudi niepova stranka bi snreiela v bistvu vsa Hrvaicka. ker v tem irenotku rredstavlia Hrvalsko samo Radičeva sel!ačka stranka in n«kdo druci. Po tem bi se na vnrašanie. ki le danes na vseh ust'h: ali bo ta konstituanta mopla delati ali ne tnoplo nrincin'-elno odgovorili afirmativno. Drugače bi se konstituanta takoi morala razpustiti in v naikraišem času razpisati nove volitve.
SLOVENI IA DORI LE 38 MANDATOV V KONSTiTUANTO.
7a Sloveniio ie b;Io določenih 40 mandatov za konstituanto. Ker ie oa Koroška _ odpadla po plebiscitu, bo verifikačiisk’ odsek konstituante število mandatov skrčil za dva mandata Na Štale^skem odpade zaraditesra en poslanec NSS in na Kranjskem en poslanec ‘KS.!.
DR. ŽER1AV IF. PODAL DEMI-S1IO.
Liubliutja. 3. ? Jutro« poroča, da ie dr. Orevror Žeriav podal demisiio kot pcverionik v Sloveniji, ker ie izvo-tien noslar.cem.	s
Telegrami.
IZID VOl-ITEV V BOSNF.
Belerad. 2. Bosanska vlada ie do-noslala včerai popoldne službeno poročilo o izidu volitev. Dobili so: Demokrati 2. radikalci 1L komunist 4. težaki 12, muslimani 24. hrvatska težaška stranka 7 'in nučka stranka 3 mandate. •
KONČNI IZID VOLITEV V SRBIJI,
Belerad. 2. Službenoiobvestilo.o-inklu volitev v SrbiiiDemokrati 56, radikalci 51. komunisti 31. zemliorad-ničk? st' anka 13. republikanci 3. muslimani 3 in Ribarac 1 mandat. — V nekaterih občinah SrbUe^ Bosne. Vojvodine in Črne eore se bodo vršile nove volitve dne 10. decembra.
PRED NDV1/II1 VOLITVAMI?
V	Mi	oM
Zagreb, Z. »Veier,« poroča te BeU grada, da je skoro sotovo, da poda vlada jutri svojp, ostavko. Prestolonaslednik regent pozove k sebi po>4H?ezne zastopnike strank ta. bo poveril s^tavp vi«de rudniku najmočnejše ,Vtraake. Radikalci .'.n demokrati ae bodft zmoini, da sestavUo sami za»e vlado, zafto,bo potrebno ^oope-riranie z drugimi strankami. Ako ne pride do sporazuma, se bodo, morale vršiU nove volitve. Dokler pa ie te še malo upania na možnost sporazmna, ni misliti na aove volitve.
A1EDSTRANKARSKA POGA.IAN|A*
Zaeceb. 2. »Večer« iavlta iz Bel-ernda: V,behm»isk:h, političnih kro-Pih vlada.optimizem Plede sporazuma za sestavo nove vlade. Snlošno obstoii orenričanie. da nride do kompromisa med demokrati, radikalci muslimani narodnimi sociialisti in zemliotadničko stranko in da bo s tenvnstava zaGotovliena ker ie večina poslancev za edinstveno državo.
Belerad. 2. Predsednik vlade dr. Vesnič te danes dopoldne konferiral s Pašičem. Davidovičem in dr Korošcem. Danes bodo načelmki strank nadaljevali razvovore v katerih bodo ooiasnili svoie stal:S6e.
TRGOVSKA POGAJANJA Z NEMČIJO.
Belffrad,. 2. V kratkem se začno razpovor« plede zakliučka prve tr-povske popodbe med Jueoslaviio in Nemčiio. Ta ooeodba bo veliala le za železniški oromet. dočim se bodo vorašania nošte in brzoiava rešila kasneie.
UPOR 0'ANNUNZIA.
Rim 2. Iz Reke iavliaio. da ie voditelj reških leeionartev kanetan Ventili v nekem eovnru na liudstvo 'z-iavil. da ie most. ki vodi v Sušak. oodminiran in da bo zletel v zrak. ako bodo redne čete poskusile vdreti v mesto.
RAZOROŽITEV BOLGARSKE.
Belerad. 1. Iz Sofiie Iavliaio: Žre-banie elede odousta 1500 bolearskih čsstnrkov. ki bi se bilo imelo vršiti včerai v boVatskem častniškem domu. se ni vrš lo. Meniio. da se Bol-earskl uo.sreči. da doseže ori velesi-!iji di» ne bo treba znižati svoie vot- ! ske. Bolararska bo svoio tozadevno <
prošnio mot;virala s tem. da bi eoto-vo v Bolcarski nastalo vsled teea ven' liko razburienie. Bolearski. le neob-i hodno potrebno, da obdrži voiskoi vsled zunaniih cloeodkov. posebno vsled zadniih doeodkov na Orškent
KRIZ4 V ČEHOSLOVAŠKI VLADI,
Praea. 2. Kakor doznava »Praeef. Taeblatt«. ie skorai srotovo, da bosta demisTonirala treov inski in oreh ra-« nievalni minister. Moeoče tc da bat notran*e ministrstvo, ki ea sedal vod? ministrski predsednik, prevzel drug uradn:k
OMILJEN JE NASPROTSTEV V CI&KO« SLOVAŠKI.
P/asa, 2. rCasi Javlja: K Seiko V nem« Skermi sporazumu je bil napravllon prvt fkorak. Meščanske stranke obeh narodnosti so se dogovorile, da se sprejmejo v par« lamentarne odseke tolmači, ki bodo najvažnejša vprašanja prestavljali 'v tiemM!« n6. O vsem drugem se Še razpravlja,
DIKTATURA PROLETARUATA.
Haag, 2. V spodnji zbornici ‘ Je posta«' n ec Troetstra odtočno nastopil proti kos munistlfinl stranki in odklonil komunistične p nauke. ZavrnH te tudi povatillo levičar« skega socijallstičnega poslanca Eynkappa, ki je poživljal na sodelovanje h kofnuni« stičnemu delu. Med drughn Je dejat, da !# diktatura proletarijata le diktatura neka« terih ljudi nad proJetarllatom/fakegh st« stema delavstvo zapahne Evrope ne mora sprejeti.
RUSKO VOJNO POROČILO.
Moskva, 2. Frontno poročilo z dne 30, <’ nov.: Na severni la zahodni Ironti mir. V, odseku Sčiatinsk smo zasedli mestece Kubin, Na drugih irontah mir. Frontno pen ročilo i dne l. dec.: Na severni fronti na« bone Izpremembe Zanadna (ronta:> V od< seku L mlinec so naši oddelki Msedtl jim«' demarkacijsko ir to od (.Leama vzdoii ’ Zlucza do Turowa. Na južno * zap»dol 'fronti smo zasedli kraj Kupol. Naši’ odde’kl iiadaliujelo svoj pohod proti dcmarkacij* . ski črti. Na drugih frontah nobene tapre« membe.
RAZNE VESTI.
Praga, 2. V poslanski zbpmlci. Se prišlo, danes po več . mirnih'sejali zopet dp. burnili prizor in', in sicer pr! govoru nekega Če« škega naciionalnega demokrata, ki {e g>< voril o šolstvu |n hotel dokazati, da vžl« vajo Nemci razne predpravice. Finančni minister dr. ReneS se je najmim nemškim poslancem ostro Izrazil, vsled česar ga Jjf pozval predsedplk k redu.
Praga. 2. Lis,tl priobčujejo vest nekes* . ruskega časopisa, po kateri hočejo socl« Jalni revpluciionarci v najkrajšem časi prirediti v Pragi kongres, ki ga bo sklical KerenskiL, Kongres se bo bavil z notranll-t mi zadevami Rusije.
Vestnik Svobod«.
Pevski odsek »Svoboda« priredi dna 7. decembra 1930. zabavni rt čer v veilkl dvorani hotela »Union« s sledečim spore« domr godba, petje, šaljiva pošta, srečolotc In ples. Začetek ob 7. url zvečer. Vstop« nlna 15 K za osebo. Za mnogobrojno ude« ležbo se priporoča pripravljalni odbor« Obenem poživljamo vse sodruge peves, da se pevskih val redno udeležujejo.
Dramatični odsek »Svobode« VIS« Gllnce priredi dne 5 t. m ob 6 uri zvečer! v salonu g. Traana Miklavžev večer. Da* rila se spreiernajo v nedeljo od 2 ure d»
5 ure v salonu gospoda Trauna. Sodrtigl, sodružlce vdeležite se tega večera polno« Številno.
Celje. V četrtek 25. novembra so skli« cali NSS v Trnovljah pri Celju volilni shod. Ker so bili lludie seveda radovedni, kaj jim imajo ti preroki povedati, se Jih ki nabralo polna gostilniška soba. Ker so sa referenti nekolik« zakasnili in jih ni bilo do 8. ure, ljudstvo,pa ni maralo brets uspešno še dalje čakati, je otvoril shod navzoči s. Mlakar ter dal besedo s. Hrast« niku. Ta Je reierhral s tako prepričevalno in s »vehemenco«, da je bilo 28. novembra oddanih za socljaldemokrate v volišču Škofjavas 301 glasov, za narodne soc ii a Mi ste pa le 24 glasov,
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 279.
—   —*
prodaja usnje dne 6. decembra, ob 3. nn j pr poldne v Hrenovi ulici 4. G. odbornik! j so naprošeni, da se snidejo v nedeljo, dne	kovost premoga je odlična.
5. decembra ob 9. url dopoldne v proda-	niem rudnika so že pričeli,
jalni	vsak dan 30
Politline vesti.
+ Na«a državna suvereniteta, Iz C?'! ida, poreči o; bemkaj sta prispela dva aiif.c^ka v(š!a fsnnind. ki sta se prijavila Komendi usvžnje zetske divizije in izjavna, da sia rriSla na Cetinje kot odposlanca ang eš-ke vlade, da prisostvujeta volitvam v konstituanto. Rekla sta, da sta rriSla, Č3 se no licu mesta prepričata, ali h-.d j volitve svobodne
+ Italija priznava Jugoslavijo. Davi so se na praznik njedinjema okrasile z zastavami tudi razne ameriške in italijanske ladje, ki se nahajajo v pristanišču Italijanska vojna tadja »Pugtia« je na častnem mestu izobesila našo zastavo in opoldne oddata 12 strelov. To ie na občestvo vplivalo globoko, ker je to dokaz, da je Italija knčuo priznala naše zedinjenje. K sprejemu pri deželnem predsedniku sta prišla tudi poveljnik »Puglie* hi enega ameriška« rušilca ter češkoslovaški konzul
+ Po rapatlskl pogodbi. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim so po-miloščeni vsi politični krivci, kt so zaprti v Podgorici In na Cetinju, dezerterji ta begunci v Italiji.
+ Vlada In volitve. Ministrski svet le imel sejo, na kateri se je nadaljevalo pretresanje načrta ustave. Začetkom seje se jc vlada bavlla s situacijo, ki je ustvarjena po rezultatu volitev v konotiituaoto.
+ Razmer]« klerikalcev do bodoče vlade označuje »Večerni Ust* na sledeč! način: V konstliuanti Imamo pravzaprav la 2 grupi, grupo preteklosti in grupo pri-hodnjosti. Radikalna in demokratska stranka živita cd preteklosti ta od šovtaistično-sacijonainih ta drlavnopravnib gesel na podlagi minulega gospodarskega ustroja. Klerikalna stranka pa boče načelno novo orijemadjo. Zato smatra »Večerni list. naravnost za usodno, » če bi bili zmagali v tem rairkontru tako, da 1H bdi morali vse Sile uporabiti, da se vzdržc na vladi tiste Stranke, M se po krivici imenujejo državotvorne. Ml moramo ravno tako kakor one stranke, katerih izhodišče so socjjalno potrebe bodočnosti, ostati v rezervi, tiri moramo Slediti svoje mo« za odločilni boj med krščanskim ta protikrščanskim družabnim redom v prtaodnjosti, mi se ne smemo izpostaviti za nobeno stranko ta strujo, k) šivi od idealov preteklosti ta sl maramo ohraniti popolno svobodo. To je najbolj dragocena pridobitev, ki smo s! jo stekli v tem votivnem boju. Cc bomo to razumeli, doživimo v doglednem času preporod-, se okrepimo na znotraj, bomo imeli zmožnost oživiti naš krščanski In soci-Jalni program v vse) njegovi čistosti ta obsežnosti ter bomo lahko z mirno duša vrgli raz krov ves balast, ki smo si ga naložili 3/svoltas sodelovanjem pri vladi dr-Žavnopravno-nacijcnallstičnib ta socijalno-reakclionarnta elementov, pri čemer smo morati korak za korakom odstopati .od svojih vrhovnih načel.«
Iz teh izvajanj sledi, da klerikalci ne bodo šli v vlado, vsaj za vsako ceno ne. Sledi pa ravnatako, da ta stranka že zdavnaj ni mrtva, ampak bo Se vedno treba zelo računati 2 njo,
+ Klerikalci bočejo zopet slepomišim »Večerni lisi. priobčuje članek, kjer pravi, da pomenijo volitve v konstituanto konec slepomišenja. Prav Ima! Pristaviti bt moral le še to, da so volitve v prvi' vrsti napravile konec klerikalnega slepomišenja, ker so Je tako dolga leta le slepomišili % svojimi praznimi obljubami In s svojimi ssocilalnim« programom med našim ljudstvom, dasi so bili vedno stranka, ki je dejansko tudi imela moč ta je vladala. Prav Ima »Večerni list«, da pomenijo volitve tudi sicer konec slepomišenja onih strank, ki so pred volitvami z obljubami slepomišile in lovile glasove. Konstatirat! pa bi moral pr) tem. da so z obljubami najbolj slepomišili klerikalci »n komunisti, pa tudi to, da nameravajo sedal klerikalci, oslabljeni vsied svojih neizpolnjenih obljub, slepomišiti po drugi stran), kakor so doslek In to slepomišenje bo še večja klerikalna politična neiskrenost, — kar sc bo v »Večernem listu« gotovo poznalo — kakor je bila dosedanja! — Poznamo sc in poznamo tudi kierikano politiko!...
+ Koliko Je Črnogorcev? Na vprašanje, koliko jih je, je odgovoril Črnogorec tujcu: Skupoj z Rusi nas je 120 milijonov.
— To anekdoto naj sl zapomnijo demo-kratje okoli »Jutra« In naj gledajo, da bodo ohranili pri prihodnjih volitvah vsaj svoje 3 mandate — aH da govorimo po »Jutru* »roožiceljne«.
+ Celjska »Nova Doba*, list dr. Kukovca se v zadnji svoji številki ves užaljen nad polomom, ki ga je ob volitvah doživela JDS hudo ščeperi nad socijalisti. Kar ni ji všeč. da so socijalni demokrati dobili sedem mandatov. Pravi, da so naši vo-lilcl sami protldržavni elementi, ki hočejo propad države. Posebej še omenja vrle naše Belokranjce kot »državo razdiralne elemente« in sicer — ču.itel — zato, ker so glasovali za republiko! Gospodje menda ne vedo, da ima država lahko tudi obliko republike
+ Izvoljeni so bili pri volitvah v kon-stituanto vsi dosedanji ministri razen dvcli t. j. dr. Kovačeviča ta dr. Drinkovičo, ki pripadata Hrvatski zaicdnici.
X
+ Zakaj je zmagala ua Hrvaiskem seliačka strank«? »Pravednost* piše: Jasno je bilo na Hrvatskem, da bodo Radičeve! zmagali nad ostalimi strankami. Vzrok te zmage tiči v tem, da so agitatorji sellačke stranke 0110 govorili, drugo pisali, a popolnoma drugo bodo zopet napravili. To pomeni, da so zapeljali in prevarali kmetske množice. Radič le govoril, da bo osnoval: J. »Hrvatsko seljačko republiko*, a nekai dni pred volitvami so voditelji te nesrečne stranke izjavili, da so za enotno državo s kraljem Petrom* 2 Lagali so, da bodo zastopniki seljačke stranke šli v Zagrebški sabor ta ne v Bel-grad, dočim je znano, da bodo Sli vsi kmečki zastopniki v Belgrad ta prisegli
Begunsko vorašanie: Prejeli smo: To nesrečno vmasanfe se rešuie od svoiesa nastanka sem. toda do danes <ra še m riihče Dreiel v roko tako. kakor bi bilo treba. Vse akcite gredo v smeri in v znameniti čhn oreiSnie odbrave bceutiskih siromakov domov. ne ?!ede na to. kai bo 1 nttmi do" tem. Posredovalni urad za begunce v Lhibliani agitira te dni za takoišmi oovratek Se listih nesrečnikov, ki se nahalato Se tukat in lim oblhibHa med in mleko... v novem heeunstvu. namreč v barakah v Viseti. Visco ie neznatna furlanska vas blizu Palma-nuove. Torci ne domov marveč v tu-?ino nai urideto naSi Hudle zonet med liud: ki lih ne Hubilo ki iib ne razumelo in tud? neVovore nkhoveea le-zika: in tam nal sl zvrade nov leoSi dom. kai. Posredov. urad za begunce? Zakai tako in kdo ima Interes na tem? Ali b? ne bilo bnlie Skrbeti za to. da se omotročl beguncem oovratek na niibove nrave domove in da bi se tim tam naor*»vilo barake, oziroma oonravilo niibove oontšene hiše? Šal nravi itaHanska vtada da bo orlsrč-no skrbela tudi za slovenski det Oo-riške in nleneva nreb?valsiva. — Mi na novetno merodajnim faktorlem tukat in tam nekai na vsa usta: beeun-ol ki so se vrnili v porušene kraie kraške in banjške olanote žive sedai tam v obupnih razmerah: obljubi lene Dodoore iim Ital Hani še niso dali živine n;rmi?o. hrane nimata obleke nimajo štanovanl nlmaio tn zaslužka ludi ne* celo drv !n vode Hm nrmani-knle. Vsa: na zimo ne tron;te revežev od »od ako bova znate: sal še za tiste. ki so že doma. orosilo Onričani milodarov	Begunec.
D. Šušteršič Je ta Lausanne v Švici brzojavil odvetniški zbornici v Ljubljani, da se odpovedale advokaturi.
Izkoriščanje delavstva. Iz Celja nam poroča sodrug: Zakaj so obrtne to druge potrebščine tako zelo drage, nam pojasnjuje naslednji slučaj. V Ljubečni pri Celju ima neki Jnteršeh v najemu opekarno. Ju-teršek je prevzel opekamo od Cepija iz Škofje vasi za 7000 K Juteršek pa je dal to opekarno v najem posestniku Leopoldu Ledniku za 20.000 K. Vendar tudi to ni menda p,avilno, ker je Lednik bojda plačal Juteršku za leto 1920 najemnine 70.000 kan in mu odstopil brezplačno še nekaj opek in drv. Toda niti Lednik sam ne dela v pekarni temveč neki Arčan, kateremu
kralju Petru v roke regenta Aleksandra. 3. Na shodih so lagali, da se bodo grolovska, veleposestniška in cerkvena premoženja razdelila, — dočim je ves pismeni svet v njihovem tiskanem programu bral, da bodo veleposestva razde! icna z odobrenjem sabora. — Vsakdo iahko ve. da imajo v saboru večino bogataši :n veleposestniki in se bo morala zemlja odkupiti, da bodo torej dobili za ljudski denar to, kar je bito narodu odvzeto.
-I- V kutnanovskesn volilnem okrožju je bil izvoljen na komunistični listi Lovro Klemenčič, tainik komunistične stranke v Ljubljani in urednik »Rdečega Praporja«.
-1- Italijan! blokirajo Reko. Ker so bili pri" jazni opomini neuspešni, je gen. Cavigiia po odloku vlade pozval reško regeneo, naj umakne čete za mejo reške države. Ker je bil tudi ta poziv brezuspešen, je general Cavigiia zahteval od regence, da sc naj zabrani vbod italijanskih vojnih ladij v reški pristan Obenem ie odredil obalsko blokado za reško državo ter za otoka Krk ta Rab.
+ Bolgari hočejo na morje.
Iz Sofiie iavliaio: Trgovinski minister nastplov nmlal zastopnikom čapoasia iziavo v imenu vlade v kateri le iznnvedal med drugim: Ker ie Bulvarska izpolnila mirovno do-pT.dbo ima nraviro zahtevati da se ji da Izhod na Feeisko morie. V tern zmisfti ie ministrski nredsednlk Siam Indijski v imenu Bolgarske noslal no-storrski konferenci v Parizu noto.. Ministrski predsednik upa. da se ho zadovoljilo bolgarskim zahtevam.
plača Lednik od kosa. Sedaj premislite: pravi delavec, ki pravzaprav dela. mora toliko zaslužiti, da živita iz dobička Lednik ta Juteršek. Potem se ne moremo -čuditi, da velja ena opeka danes 3 K. To je čisto navadno ederuštvo. K temu dostavljamo, da so v navedeni opekarni zaposleni samo štirje delavci.
Kruh na Dunaju. »Večerni list« ptSe: Nekoč je Dunaj slovel po svojem izbornem pecivu; danes jedo Dunajčani kruli, ki bi se ga branila i malo razvajena žival. Zadnje čase je obolelo na tisoče Dunajčanov na želodcu. Oblast je v pekarnah odredila preiskavo. Dognali so, da je v kuhu velika množina peska ta da je narejen ta pokvarjene koruzne ta pšenične moke. Kruh je zdravju Škodljiv.«
Ko bi »Večerni list« pristavil, da jedo Dunajčani« tak krnb pod krščansko-soc!--. jalno vlado, bi bil povedal celo resnico.
Javno predavanje se bo vršilo danes zvečer ob 8 url na univerzi. Predava g. univ prof. dr. Prancc Veber iz cikla »Telo ta duša« I. del: Bistvo duševnosti.
Trgovska akademija v Ljubljani. Gospodič slušatelji abiturijentskega tečaja se opozarjajo na razglase ravnateljstva na črni deski akademije (Tomanova »d. 8.) — PrtfUašencI za I. letnik naj se takoj Javijo v ravnateljevi pisarai.
G. Pesek izjavlja v včerajšnji »Jugoslaviji«, da ni zoper njega vložena nobena tožba od strani Ing. Gustinčiča in da torta ni mogoče, da bi imel zoper njega ing. Gustinčič kak cbtežilni materija!.
Ponarejen) italijanski bankovci V prometu se nahaja v zadnjem času velika število ponarejenih bankovcev po 100 ta 1000 lir. Bankovci so izborno ponareieni, da jih je težko spoznati. Falsiflcirane nov-čaoice po 1000 tir nosijo serijo 0894 ta črko C. dočim imajo bankovci po 100 Ur serijo P 96 N 7869 ta serijo Y 248 N 2448.
Zaplenjeni tisočaki s potvorjenimi znamkami se po odloku finančnega ministrstva vrnejo lastnikom na svobodno razpolaganje.
Četrto porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične 6. t. tri. Doslej je razpihanih 24 razprav s 43 ob-tožeJtci. Tudi v tem zasedanju prevladujejo kazniva dejanja zoper tujo lastnino, osobito tatvine. Porota bo razpavljala zaradi hudodelstva uboja v 2 slučajih, hudodelstva tatvine v 8 slučajih, hudodelstva goljufije v 3 slučajih, hudodelstva ropa v 2 slučajih. Zaradi pregreškov zoper varnost časti v 6 slučajih.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom, da
8000 \Vaiiglovih vojakov se je pripeljalo v pristanišče Kotor. Kaj nameravajo kontrarevolucijonarjl s temi ljudmi, še ni znano. Ruskih ubežnikov v Jugoslaviji že kar mrgoli.
Tedenski Izkaz. V mestni občini ljubljanski se je v tednu od 21.11 do 27.11, rodilo 28 otrok, mrtvorojencev je bilo četvero. Umrlo je 21 oseb (11 tujcev) m sicer: za vratico 1, za jetiko 5 (2 tujca), za različnimi boleznimi 15. V zavodih je umrlo 15 oseb. Za infekcioznimi bdieznimi so oboleli: za šklatico 1 domačin in 1 tujec, za tifuzom 1 tujec, za vratico 4 domačini.
Izgubila se je srebrna-tula ura z ni-kelnasto verižico. Pošten naiditelj naj jo odda proti nagradi v »Zvezni tiskarni* v Ljubltani, Stari tTg.
Gospodarstvo,'
— Zakon glede patentov, vzorcev' la mark. Listi poročajo: Izšla je uredba; za čelo državo, katera govori o zaščiti industrijske lastnine (svojtoe). Predmet industrijske svojine so patenti, vzorci ta riio-deli ter varstvene znamke (žigi). Nov* uredba velja za celo kraljevino počcnSt od 26. decembra t. 1. Doslej Je v naši kraljevini vladala glede patentov, vzorcev ta varstvenih znamk tako glede materielrrin zakonskih predpisov kakor glede način* pripravliama ta upravljanja velika razilka Nova uredba odstrani različnost v posameznih pokrajinah tako glede matorijelne-ga prava kakor glede načina uprave. Ustanov! se v trgovinskem ministrstvu v Bel-gradu poseben samostojen oddelek pod naslovom:	»Uprava za zaščito industrijske
svodtae«. Trgovinski minister more v primeru potrebe začasno premestiti upravno sodišče. Na čelu uprave se postavi uradnik v Snu ministrskega načelnika z naslovom »predsednik«. Po določbah novega zakona ie smatrati za patent po zakonu pridobljeno pravico, vsšed katere more lastnik za omejeni čas izključno navajati ta uporabljati Izvestem novi izum na polju obrtne ali industrijske proizvodnje ter na ta način izdelane predmete spravljati v promet ali jih prodajat). Patentirati se more samo izume, ki so novL Najdaljša doba za patentno pravico je-15 let. Kdor. hoCe patentno pravo pridobiti, mora izpolniti po zakonu postavljene pogoje to plačati predpisano takso. Za vzorec je smatrati vsako sHko ali črtež.. ki more služiti za vzgled to se da prenašati na kak Industrijski ali obrtni izdelek. Model ’c vsako plastično delo, ki predstavlja obrtni predmet ali katero, se. .more uporabljati na kakem, industrijskem ali obrtnem pr.ed-metu. Zaščita vzorcev to modelov obsega samo. one vrste robe, za katere je izdana. Pravica do vzorcev traja 10 let Tovarniške ali trgovske znamke (žigi) so v smislu zait ona oni znaki, kateri se uporabljajo v raznih oblikah v svrho razlikovanja .izdelkov ene industrije, obrta, poljedelstva od drugih njim podobnih proizvodov v trgovskem prometu. Dopuščene so tudi besedne znamke. Zaščitna doba' za marke ni omejena ta tirala, dokler se redno plačuje predpisane takse. Varstvene znamke so vezane na podjetja. Zakon Ima obširne določbe, ki govore o ureditvi; predmetne uprave. Važno je določilo § 151, ki določa. da *e zabranjen import tuje robe, k) nosi zna-menia, ki ob utajo mnenie, da ie domačega izvora. Za prijavo patenta je plačati takso 50 dinariev, potem pa letne takse. Taksa znaša za prvo leto 50 dinarjev ta se potem dviga tako, da znaša v 15. letu taksa 760 dinarjev. Za prijavo. vzorcev. in modelov, ter varstvenih. znamk Je plačati'prijavno takso 30 dinarjev in za vsako zaščitno leto letno takso 25 dinarjev Nova zakon prinaša važne prehodne predpise, katerih namen ie, omogočiti prestop v nov položaj, ki nastaia zategadelj, ker prenehajo pokrajinski zakoni in stopa v veljavo enoten zakon o zaščiti Industrijske svojine.
- Strojno olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani ima v zalogi neaaj strojnega olja po 26 K za kg Iranko sod. Reflektanti naj se obrnejo za nakazila neposredno na imenovani odsek.
Nov premogakop. V Bukiuju pri TuzH so našli nov zelo bogat premogokop. Ka«
Z izkorišča« Rudnik dale vagonov premoga. Kakor strokovnjaki sodijo, bo kasneie, ko se delo boiie organizira, dajal rudnik na dan 200 vagonov premoga.
— V Sarajevu se je osnovala hrvatska tvornica za izdelovanje pohištva z glavnico 4 milione kron Soudeležene so: Centralna banka v Sarajevu, banka za trgovino in industrijo in poljedelska banka v Zagrebu. Kupljena je bila bivša tvornica v Koševi pri Sarajevu, ki je popolnoma na novo urejena, tako da bo mogla že v kratkem poslovati
— Mcdzavezniška donavska komisija. Dne 1. decembra dopoldne se ie v dvornih prostorih otvorilo tretje zasedanje medzavezniške donavske krunisiie. Predsednik’ admiral Troubridge se ie *a* hvali! v Imenu komisiie za pozdrav in iz* javil, da je medzavezniška donavska komisija izjfijučno tehnična in gospodarstve-na organjzaciia, čiie najimenitnejša nalog® je vzpostavitev in razvoj prometa po D0* navi. Avstrijska republika more zatorej pričakovati dobrohotno vpoštevanje opravičenih zahtev.	.	>
— Izvoz paolria >z Nemčije, »limes« Domčaio iz Beri na da bo NemcVia otvorila velik izvoz Dariria. Proizvaian5e Daniria rani dno nara* šča ter ie do sedai dosegla že 75 odstotkov oredvoine količine, m cjaleč Dreseva; domačo notreho Vzrok te* nreob:lici oao.ria le vmani5anift oblike in naklade vseh nem&kib časopisov Izdaiatelli časoD:sov delalo na Docetvtvi naniria. ki ho razen o;ače* nia novoraševania no niem dorna ?a-vl.adal tudi v. inozemstvu Zatrta!® so. da ie 'kanačiteta ndhiSke 'Industrije sedal za 30 ddstr>fkow.večia neiT* nred volno, ker vse- tovarne <tot>®j vsled staenaciie v stavbinskfc stroki izdeluiero časnikarski oanir :NeamčH* bo v najkrajšem času nostala zonet vlavn! izvozn5čar naniria kakor
■ bila, nred ■ voipo.^
Kulturni ves-nik.
Izidor Cankar: OblškL Krasha, dragocena1 knjiga, v‘Slovenčih edina te: vrst«* Pisatelj' rias povede k dvanajstim na*i& najboljših■' iriož; večiridma pdčetrcikom •*®' venskie moderne, da čujeirio' 'iz itjltadsih “ti'i povest tri ' tnača} 'njihovega 'deta: '$*rev®*
Je V tej Itftjlgi Vsčbkie, da bi jo mogli tem mestu natančneje podati: Želeli W da bi-'pisatelj v drtlgi izdaji do 'it m9" ta priti! ■— dodal še eden ali dva obisM
k temu aW enemu naših kiparjev, tako “
Imeli nekak' pregled o postanku moderne vseli'-umetnostnih strok «a SJovenskent Cankarjev jezik ta slog sta .omamna, malokdo piše' pri nas tako krasno prozo Knjig* vsebuje. tudi slike < posameznih umetnike^-Toplo: prav toplo priporočamo!
. Jezersko. Spisalo Rudolf Andreji« w Igo: Mi»L V založbi »Generalnega komis8' rijatd zri tujski promet« v Ljubljani 1* šla ta prav lična knjižica. .Pitama od zn*' nih strokovnjakov An^rejke., to Murija w opremljena z 8 lepimi slikttmi bo. vsak«1’* posetn&u Jezerskega in okolice dober Prl' pomoček. za spoznavanje tega, prekrasne*8 kraja..Vsebuje sledeče odstavke: Dohod —
Na Jezerskem —, Cehi ria Jiezeršltem Okolica.— Manjši izleti -t- Korte — Jezerske pianine in planinci —Kočna — ledeno dobo — Na.Grintbv.ee in Skuto — Skozi. Turski žleb na Okrešelj - Na Savinjsko sedlo ta dalje — Sklep in kot o* datek »Oostflne to prenočišča na Jezerskem- Priporočamo vsakoinur^^^^^^ ,
Društvene vesti.
= Primorski Miklavžev večer priredi klub »Soča« dne 5. t. m. v zgornji veliki dvorani Narodnega, doma. NastoP Miklavža s spremstvom ob 7, uri zvečer-Darila se sprejemajo v Narodnem dotrto v veliki dvorani v nedeljo od 10. do 1* nre dopoldne in cd 2. do 7. ure popoldne. Zavoji naj se označijo z natančnim n3' slovom. Po obdaritvi otrok prosta zabava s spdejovaniem orkestra Dravske ' vizije. Blagajna se otvori ob 6. uri. nina za odrasle 5 K, otroci v spremsD«
prosti.
V imenu njegovega Veličanstva kralia! f q ŠTAMPILJK
je bil Emil Pirnat, rojen v Ljubljeni dne 8. decembra 1861, prielojen v Ljubljano, rimskokatoliške vere, oženjen trgovski potnik v Ljubljani. M« stni trg št. 24, že kazi ovan, s sodbo deželnega sodišča v Ljubljuni z dne 7. oktobra 1919. opr, Šl. Vr. VII. 88619-2, oziroma a eodbo stola sedmorice v Zagrtbu z dne 16. julija 1920. opr. št KI. 104,20-6
krivim spoznan
pregreško po § 23, St. 4, cesarske naredbe z dne 24. marca 1918, drž. zak. št. 131, storjenega s tem, da je mtse' a sept ima 1918 v Ljubljani a poprom verižno^ trgoval, iu obsojen po § 23 imenovane raredbe z nporabo § 260. lit. b), k. z. na štiri tedne strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem vsak teden, in na denarno kazen devettisoe kron oziroma, sko bi se ta ne dala izterjati, na daljnih sedem tednov zapora.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddefek XII, d«e 21. novembra 1920.
Katalog
ANT. ČERNE]) £'
LJUBLJANA J} *•
—	tanko
Erjavec & Turk,
Mn 1 ielmiiii
pr! .Zlati lopati"
>»< piele Htmmcrt hmidt, *»*
Is
t Miniti In Itn. 7.
nasproti Ktifanako cerkve.
Amerika nsko strojno
OLJE
olje, lahko, za vretena, olja za transmisije, olj«, slrojno, za poljed. stroje, olje, strojno, za težke stroje,
*• IJ« za svtomi bile. Irhko, olje za avti mobile, izted. IciJiO, Olj« za cilindre,
Olje proti puhu.
Glavna salogat
Medit, Sate« 8 teli, a. 10.1.
prej A.Zanklnov ainevL
I
Zopet
ogromno pošilj*tcv manufakture nars^ nost iz inozemstv je prejela tvrdka
w—	-	R.	Štern	eekl	v	tdj».
ta sicer volne, ceflrje, tiskanine, etamlnn, bstista z« ženske obleke#®**14na kamearna in hlsčevine za moške obleke,	belega	ta pisanega plam«
rerllo,	kiota, cvilh*. robcev, svile in šc	nm< go	raznega oruzega n	B ’
katero	se prod; je, z radi nakupa v velikanskih	množinah po er
nizkih	cenah. Razenlega, vedno velika	*8,rr8	lastnega izdelka
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških ta fantovskih oblek li nizkih cenah. Čevlji, Žeraki, moški in otročji vedno v velikanski zb pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	.	‘
Ilustrovanl cenik zastonj!	N®	debelo	samo	v 1. na s 10
VFLETRflOVINA R STRMECKI SioveniJ8'
1
Ltflalaiell; Ivan MUuar.
.Tisk »UČIteUebe tiskarn«« v Ljubljani,
.Udativurni urednik: .lak. VehoveC'
Dnevna kronika.