212. Številka.
Ljubljana, v soboto 17. septembra.
iXV leto, 1892.
ii'.aja vsak dan ave4tor, iaimsi nedelje iu praenike, ter telja po post« prejemati /..-. a v a i r o - o g e r * k dežele /.a »se leto 16 gld-, 'a pol leta H gld., sa tetrt leta 4 gld.. /.a jeder, »»■f.r t gld. 40 kr. — Za Ljubljane hrets pošiljanja na dom za vse leto li. gld.. za četrt leta o gld. ... kr , za jedeu meuee 1 gld. tO kr.  Za pošiljanje na dom računa se po lil kr.
na mesec, po 3(. kr. za fiotrt leta. — Za taje dežele tolika več, kolikor po&tmna znaša. £a oidbd ils plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po l> kr., če se or.nanilo jedenkra*. tiska, pn 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat ti«k» Dopisi naj te iv.vole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 19. DpravDiitvD naj se blagovolijo pošiljati nnrnći:ine, reklamacije, oznanila, r. .   vse mirni-.istrativnp stvari.
Zabranjen govor.
Gospod Luka Svetec uposlal namjje koncept govoru, katerega je mislil govoriti na katoliškem shodu kot odposlanec družb« sv. Cirila in Metoda. Kakor znano, pa je pripravljalni odbor zavrgel odposlanca in njegov govor, češ, da so nazori Svet-čevi preliberalni za katoliški slovenski narod. To mnenje odborovo je potem zastopal na shodu z le njemu lastno eleganco oni gosp. dr. Sušteršič, ki nikdar ne laže; konečno pa je Se »Slovenec1* v svojih „Glosah" blagoslovil to katoliško delo. Da bode jasna slovenskemu občinstvu grozna nevarnost, ki je pretila katoliškemu uhodu po aliberaluhuu Svetcu, priobčimo tu konfiskovani njegov govor doslovno. Avtenticiteto tega govora moči uam ie vsak dan dokazati, ker ga je gosp. Svetec še pred shodom čital v neki prijateljski družbi. To povdar* jamo zategadelj, ker bi nas prav nič ue presenečilo, ako bi nam glasilo prevzvišenega našega g. kne-zoškofa, kateremu je vsako orožje dobro, predba civalo, da smo ta govor sami in šele po shodu fabricirali. Sicer pa bo nam utegnil, ako treba, pristnost govora potrditi najbrže tudi gospod kanonik Kljun, tedaj izvestno klasična priča.
Govor se glasi :
Slavni sbod! Meni omejiti ae je le na ta del resolucije, ki priporoča naši podpori družbo sv. Cirila in Metoda, kateri ugajajo popolnoma resolucije; zakaj nje namen je isti, ki ga imajo te, namreč slovensko šolstvo na katoliški podlagi, ter je ta namen jasno izražen v nje pravilih, po katerih se je družba, kakor kažejo nje .vestniUr, zmiraj natančno in vestno ravnala.
Da se pa prepričate, kako potrebna in tudi kako vredna je ta družba naše podpore, dovolite mi na kratko razložiti, da se je osnovala zgolj v hrambo naše narodnosti, proti kateri so bili napravili Nemci svoj „Schulverem", Lahi družbo „Pro patria" z očitnim namenom, v svoje otroške vrtove in svoje šole loviti slovenske otroke in jih ondi potujčevati, kar v resnici tudi delajo. Po tem grdem ravnanji naših narodnih nasprotnikov prisiljeni, osnovali smo zgolj v obrambo  šolsko družbo, ter Brno
z oziroin na to, da nam je ravno takrat sv. oče papež posebuo priporočal častiti spomin slavjanskib blagovestuikov sv. Cirila in Metoda, z ozirom na to, da sta ravno ta blagovestnika najiaeneje dokazala, da mora nauk, ako hoče uspešen iu trajen biti, vršiti se v materinskem jeiiku, imenovali jo družbo sv. Cirila in Metoda Tako je nastala uaša družba.
Dovolite mi zdaj razložiti kak pomen ima hramba naše. narodnosti in kako smo tudi kot katoliški kristjani dolžni braniti svo|o narodnost.
Kaj hočejo naši narodni nasprotniki? Oni hočejo, da bodi iiph narod gospod, naš pa njegov hlapec, njegov suženj. Zato zatiralo naš mili inaterui jezik, edini pomoi'ek, izobraziti priprosto ljudstvo, ter mu zapirajo šolo in pot v javno življenje. Tako ua| ostane naš narod brez uspešnega nauka, brez iz-obražeuja, naj hira v nevednosti ter se utnika v trgovini, v obrtu, v javnih in privatnih službah in celo v svojem posestvu tujcem. Tako naj polagoma zgine s površja zemlje ter naj množi i odpadniki in potujčenci moč in slavo tuiih narodov. To je njih namen. Ker smo danes tukaj zbrani katoliki in vedno zvesti avstrijski državljani, premislimo resno, kake nasledke bi imelo to raznarodovanje tudi za katoliško vero in avstnisko državo. Ali nas ne uči vsakdanja skušnja, kako postajajo naši odpadniki, kakor nekdauji turški janičarji, nai-bujši sovražniki ne le našemu narudu, ampak tudi cerkvi m veri in kako pridobivalo z njimi ireden-tovske vrste na iugu m na severu najbolj ogniene borilce? In ako bo naš narod bolj in l>olj v revščino lezel, kar je neizogibno brez narodnega šolstva, ne bode li tudi od tega škode trpela niegova vera? Ali ne vidimo, kolikrat se mora odvisni človek tudi v verskih rečeh obraćati po volji iu zgledu svojega ošabnega, brezvemega gospodarja in v kako veliki nevarnosti je smiraj ubozega človeka moralnost? Spomnimo se le sv. Miklavža in tistih revnih deklic, ki jih je s BV0|imi darovi rešil pregrehe.
Iz tega je pa razvidno, da s tem, ko mi Slovenci branimo svojo narodnost, ne pospešujemo samo naroda časni napredek; in i mu branimo tudi naj večjo svetinjo, največji božji dar sv. vero, in olira-niuieni.) Avstriji zveste podložnike. Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere; .nasproti pa tisti, ki povdarja samo I vero, za narodnost se pa ne briga, ne
zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja b i a t v f n e pogoje, pod katerimi si more narod naš ohraniti svojo vero. Tukaj je tudi bistveni razloček me| nami in nemškimi katoliki. Lahko je njun molčati o narodnosti, ki jim je popolnoma zagotovljena in vživa še celo prednost pred vsemi drugimi Kazuml|ivo je celo, da oni, ki poznajo le, razmere svoje narodnosti in vidijo, kako njih rojaki svoji narodnosti za ljubo zatirajo druge narode, imenujejo tako narodno težeme jiogansko, kar je tuli v resnici. Zakaj to je Darviuova teorija, da gre moč pred pravico, da sme močnejši slabejšega ujesti Nasproti je pa naša narodna borbi le prisiljena hramba Mi nikogar ne napadamo, ravnaje se natančno po Zvehčarjevem nauku: „Kar nočeš, da se tebi zgodi, niti drugim ne delaj."
In zdaj pridem do tega, da je ta hramba tudi naša verska dolžnost, delo krščanske l|ubezm, katero zapoveduje in plačuje Bog. Spominjam se, kar pripoveduje sv. tlijeromm od sv. Janeza Evangelista. Ko ta v svoii veliki starosti ni mogel več hoditi v cerkev, .lajal se je tia nosit*, in ker ni mogel mnogo govoriti, ponavljal je vselej besede: „Otro-čiči, ljubite se mej seboj." Vprašan, zakaj vedno to ponavlja, odgovori: „Ker je to zapoved Gospodova in knr je zadosti, če se jedino to spolnuje."
Brez dvomhe je hotel ta ljubljenec Gospodov s tem izreči posebno važnost .n zaslužnost ljubezni do bližnjega, ki se pokazme v dobrih delih. Saj je vera brez dobrih del mrtva in dobrih del ne moremo storiti 'trugemu kot svojemu bližnjemu. Saj lih Bogu no moremo izkazovati. On od nas ue po-trebuie aobemh dobrot Niega moremo le častiti in hvaliti, Izpolnjujemo pa omenjeno zapoved Gospo-dovo z dobrimi deli do bližnjega. Čudovito se vjema S to m'shjo, kar piše Evangelist, kako ho govorilA Gospod v poslednji dan, ko bo ločil pravične od krivičuih. Lačen sem bil, |ioreče, niste mi dali j-'st in žejen, niste mi dali piti in v ječi sem bil, mate prišli k meni. In ko bodo prašali, kedaj smo te videli lačnega in žejnega in v ječi, odgovori um, kar ste storili najmanjšemu svojih bratov, to ste meni storili.
In vidite, tisti naši bratje, ki jih pritiska naš narodni sovražnik, jim krati šolski in še celo krščanski poduk v razumljivem inaternem jeziku; ki jim jemlje kruh in zaslužek in jih preganja celo iz očetove zemlje  ali niso v evangeliskem pomenu
LISTEK,
Capitis deminutio minor.
„Nur Luuipo Milni beseheiden."
To vas je podrl, vas liberalne akademike, počastiti gospod  doktor Lesar  na  katoliškem shodu. Prava pravcata rimskopravna capitis deminutio bila je to, ko vam  je povedal  iu razkril   na ves glas, da vsak, tudi najmlajši kranjski kapelan več ve in zna, nego najbolj učen lajik. Zdaj pa imate, vi doktorji, profesorji, sodniki, tehniki itd., ki ste se dosih-dob šopirili s svojo učenostjo, tako da je pri zadnjih občinskih volitvah  celo oče Regali  izdal svoj veto: „Dohtarjev pa že ne več". Kaj vam pomaga, da ste po osem,   deset  ali   pa še  več semestrov hlače trgali po klopeh visokih šol, da  sle „knjige žrli ko dihur", kapelan, ki je lani brez mature zapustil Ljubljanski   „lemenat",  pa vender več ve, kakor vas jeden  ali pa vsi skupaj.   Pravili so mi sicer, da so se na shodu nekoliko kislo držali gospodje dr. Srnec, Gregorič,  Šusteršič itd. vačuvši tisto epohalno izjavo svetopisemskega svojega kolege, a pomirili so se zopet, ko jim je govornik ljubeznivo šepnil na uho:   „Die Auwesenden  sind natiirlich immer a usmeno mmeu." Obilica navzočih mladih kapetanov pa je veselja kar zardela in ponosno ter zaničljivo zrla je potem po ulicah Ljubljanskih na vas, neumni liberalni ljud. Najhujše za vas pa je,
da je nezmotljivo vse. kar se je govorilo na katoliškem shodu in da vam tedaj še protidokaz ni dopuščen. So sicer ljudje, ki trdo, da je nepravilno in neprevidno, postavljati stan čez stan, češ. da ima vsak stan svojo vedo in čast in da se v vsakem stauu nahajajo bistroumni in neumni ljudje, modrijani in norci. Govoričijo ti uekaterniki tudi, da se s takimi trditvami izziva opravičena kritika posameznih članov takega „superijornega" stanu. V največjo zadrego da se 8{>ravi tedaj ta poveličani stan. A tako zamore modrovati v svoji nevednosti le zagrizen liberalec in baš taku modrovanje vas, liberalne akadetn ike, še bolj uničuje. Recimo, da se nahaja na Kranjskem ali Goriškem kak kapelan, ki ni, kakor bi dejal, „lux ecclesiae", kateremu tedaj Božja previdnost ni prisodila daru bistroumnosti. Saj je zaradi tega lahko Še nič manj pošten, če tudi ne posebno „kunšten". In vender ta gospod še veliko več ve in zna, kakor ti, liberalni dohtar in profesor. Kako neumen moraš hiti tedaj še le ti ! To je gotovo povBem logičen, če tudi žalosten sklep.
Kakor čujem, je dr. Lesarja epohalna izjava vzbudila silno Benzacijo po raznih univerzah in zlasti na znanstveni akademiji Dunajski. Načelništvo tega zavoda baje že poizveduje, kje živi na Kranjskem najmlajši kapelan, da se mu pokloni po posebni deputaciji. Akademična senata Dunajski in Graški pa sta sklenila — tako se vsaj poroča — da bosta 1 predlagala vladi,  naj se razveljavijo vsi diplomi in
dekreti, priznani slovenskim akademikom. Izvzeta naj bi bila le jeden doktor juris in jeden doktor medicinae po predlogu prevzvišenega gospoda knezo-Škofa Ljubljanskega. Vsi oBtali absolvirani akademiki podvržejo naj se novemu, ponavljalnemu izpitu, za kateri imenuje v izpraševaluo komisijo prečastiti g. dr. Lesar po Bvoji previdnosti tri najmlajšo kapelane Ljubljanske škotije. Kdor Še ne zna ministrirati, mora obiskati sperijalen praktičen kurz o tem glavnem predmetu pri oo. frančiškanih v Ljubljani, pod osebnim vodstvom v to naprošenega gosp. dr. Šušteršica. Ponavljalnega izpita moči je oprostiti le tistega, kdor se izkaže, da ima vse letnike „HiirjBkega Katolika" v zlatu vezane Nadalje se vlada sedaj menda resno havi z vprašanjem ustanovitve slovenskega vseučilišča, ker ji sedaj nedostaje izgovora, da potrebnih učnih moči ni. V temo za mesto rektorja pridejo baje gospodje Andr. Kalan, Matevž iz St. Petra in Avguštin Ščinkovec. Tako moja poročila, za katerih verodostojnost pa seveda ne morem prevzeti nobene odgovornosti. On dit!
Pač pa vem iz zanesljivega vira, da je tudi Že stalna komisija za drugi katoliški shod obrnila po inicijativi Dunajske znanstvene akademije svojo pozornost na to zadevo. V pretres jo bo vzela, kakor hitro dovrši svoje delo odsek za mežuarsko nezmotljivost. Gorje vam, liberalni akademiki, skoro pride še capitis deminutio major. Pozdravljeni in brez zamere! E r e m i t.
lačni in žejni in kakor jetniki v sponah ljutega sovražnika, in ako družba sv. Cirila iu Metoda za te nafie brate napravlja otroSke vrtove io sole in preskrhljuje krščanski in druge potrebne nauke v maternem jeziku, mej nje pošilja dobre bukve za dušno hrano, ali ne opravlja s tem v pravem pomenu dela krščanske ljubezni, katere sam Bog od nas zahteva.
Tako bodi naša družba priporočena vaši skrbi, vaši ljubezni; podpirajmo jo, kar mogoče krepko, da ho dela krščanske ljubezni mogla vršiti od dne do dne v obilnejši meri, Bogu v Čast, sv. Cirilu in Metodu v hvaležen spomin, ter aaši veri in naši narodnosti v zdatno koriBt.
To je tedaj tisto strašno slovensko liberalstvo! Dobro si zabeležimo to interpretacijo našega gosp knezoškoia. Govor, katerega podpiše tmielo in z obema rokama vsak tudi najvernejši duhovnik, ta govor ni imel mesta tam, kjer Be je koval baje jedino izveličevalni narodni program, tam, kjer se je bil boj zoper „liberalstvo". Seveda, ako bi bil govoril goHp. Svetec, tedaj bi bil sajio zapri političnim „lands-knechtom" a la Šušteršič in Pavlica. To bi bilo pa proti programu shoda in njegovega pokrovitelja. Več nimamo opomniti.
Deželni zbor kranjski.
V Ljubljani, 15. septembra II. seja. (Konec.) — Posl. Klun poroda o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1893. ter stavi v imenu fin. odseka predlog:
Proračun zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1898. se odobruje: s potrebščino 27.990 gld., z zaklado 10.046 gld., in primanjkljajem 17.944 gld., katerega je pokriti iz deželnega zaklada.
Ob jednem rešijo so nekatere prošnje, namreč: Učiteljskima sirotama Karolini in Ani Malen-sek podaljša se dosedanja miloščina za daljša tri leta, t. j. od 1. avgusta 1893. do 81. julija 1896.
Učitelju .Jožefu Leinertu na Planini dovoli se milostna pokojnina letnih '240 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada pričenši s 1. januvarijem L 1893.
Posl. Hribar poroča o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1891 in stavi v imenu finančnega odseka nastopna predloga:
1' Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. s pokritjem: rednim 135.300 gld. 20 kr., izrednim 81.889 gld. 621 , kr., preha-jalnim 81 gld. 38 kr. ; in s potrebščino: redno 214.379 gld. 5<) kr., izredno 3.220 gld. 48 kr., pre-hajalno * 1 gld. 78 kr.; z dejanskimi dohodki: rednimi 130.241 gld. 80 kr., izrednimi 82.417 gld. 5 kr., prehajalnimi 97 gld. 13 kr. in d ej an skimi izdatki: rednimi '213.904 gld. 28 kr., izrednimi 4.7<i7 gld. 28 kr., prehajalnimi s I gld. 42 kr. ter szastanki: a) dohodkov: izrednih 888 gld. 27 kr., prehajalnih 8813 gld. 30 gld.; b) stroškov: rednih 1277 gld. 28 kr., izrednih 44.993 gld. 36 kr. prehajalnih 17 gld. 83 kr. se odobri.
2.) Visoka vlada se naprosi, naj glede na izredno veliki zaatanek dohodkov pri IX. naslovu naroči   deželnej   komisiji   zemljiško-odveznega za-
Zvijača nad zvijačo.
Kriminalnu hinnoivitkH — (Jcski spisal J. 0. preložil J. T.
V bankirskem 'zavodu mine Salomon & Cie. na Starem mestu Praškem odpirali so jutranjo pošto. Jeden obeh družabnikov, gospod li^gel, je bral jako verno pismo, poslano na roke firme od znane bam-burlke firme J   E. Hanes.
nOznanjamo Vam" — stalo je v listu — Bda smo žrtev poneverjeuja. Naš uradnik v menjičnem oddelku 0 Kussel zginil je z meuiicaint z znesku 15 000 gld. a. v. Kakor se nam vsem dozdeva, jo je popihal v Prago, da hi oddal tam menjice, zojih podpisi ho scela dobri. Ta slučaj pa uam je iz več razlogov neprijeten. Ubegleca sodno preganjati nočemo zaradi javnosti, kajti to bi uašemu kreditu ne hasnilo, razven tega objavile bi se pri obravnavi naše trgovinske tainosti in slednjič tudi radi tega ne, ker ima obitelj ubegleca v uaši banki založenih papirjev za 12.000 mark, katere je pobegli vložil in ima pravo dvigniti jih. Najljubše bilo bi nam, ko bi mogli lopova nekako vjeti, da bi nam izročil menjice, katere bi sicer utegnil radi uevarnosti celo uničiti. — Ako se v Pragi morda z njim snidete, potrudite se, da dobite od njega menjice in mu plačajte zanje znesek 12 000 mark, kolikor ima pri nas založenega. To vse koiikor možno brez prisotnosti policije in sodišča. Le v uajgorjem slučaji pokličite kakega tajnega policaja, ali pa kako dru-
klada, da s posredovanjem lokalnih komisij tega zaklada strogo iztirja od dotičnih strank zanje predplačiloma izdane troške, ali pa, da izkaže, koliko teh t roško v je neiztirljivih.
Oba predloga se vsprejmeta brez debate.
Dalje poroča o proračunu istega zaklada : Proračun deželnega posojilnega zaklada za 1. 1893. s potrebščino : redno 209.497 gld. in izredno 1.243 gld. ter z rednim pokritjem 127.330 gld., tedaj z nedostatkom : rednim 82.167 gld. in izrednim 1.243 gld., torej vkup 83.410 gld. se odobri.
Posl. Žitnik poroča o prošnji odgonskega sprovodnika Karola Novaka pl. Giftberg v Ljubljani za zvišanje plače. Finančni odsek predlaga:
Plača odgonskemu sprevodniku Karolu pl. Novaku se zviša od letnih 360 gld. na letnih 400 gld., in sicer tedaj, kedar se bode zvišala tudi trem glavnim odgonskim sprevodnikom. — Predlog se vs p rej me brez ugovora.
Posl. Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji več posestnikov iz Šmartna pri Litiji in drugih za odškodnino povodom preložitve ceste čez Wagenšperk. Pri zgradbi te ceste so posestniki imeli zares škodo in je torej opravičena njih zahteva, da se jim ta škoda povrne. Fin. odsek predlaga torej :
Prošnja omenjenih posestnikov se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
Posl. Hribar stavi dodatni predlog: Naj se vsa stvar izroči dež. odboru v primerno, in ugodno rešitev.
Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka z dodatkom posl. Hribarja.
Ob 1/a 1. uri se zaključi seja. — Prihodnja seja bode v sredo 21. t. m.
Deželni zbor istrski.
Poreč, dne 14 septembra.
I/.v. poročilo.) Denašnja tretja in zadnja seja deželnega zbora zanimiva je v tem, da svedoči, s kako hitrostjo in malomarnostjo so se dokončale razprave o deželnih interesih, da pokaže, s kacim terorizmom postopa predsednik, uezmožen za to mesto in da pokaže važnost in moč manjšine.
K zapisniku govori posl. Spi nčic in dokaže, da mu je predsednik včeraj vskratil besedo, ko je hotel koustatovati v osebni in stvarni zadevi, da ie predsednik govoril neresnico.
Stavijo se tri interj)elacije: Mandiča in drugov na vlado, katera ne odgovarja na interpelacije manjšine uiti ue izjuvlja, kakor pravilnik predpisuje, zakaj ne odgovarja.
Dra Laginje in drugov na vlado zaradi neusmiljenega izterjavanja davkov.
Mandiča in drugov zaradi imenovanja novega vodje računskega oddelka, kateri bi moral poznati deželne jezike.
Odobri se obračun poljedelskega zaklada za 1. 1891 in proračun istega zaklada za I. 1893, katerega kritikuje v dolgem izvrstnem govoru posl. M a n d i C,
gače uravnajte. — Menjice ho štiri, vsaka po 3750 gld. O tem smo obvestili tudi ostale naše trgovske prijatelje iu jih prosili pomoči.
Popis osobe je na priloženi karti. —
Z vročo zahvalo in odličnim spoštovanjem k vzajemnim uslugam vedno itd.
J. £. Hanes v Hamburgu 15. j unija 1891."
„Morila bi ne bilo nemožno dobiti ga", omenil je gosp. Regel.
„Potruditi se hočem", dejal je tiho Salomon, ki se ni malo ponašal s tem, da je prej študiral pravo. „Ni vrag, da bi ga ne dobili, Če pride le sem."
#
Tistega dne na večer vršila se je v Grand-hotelu slavnost petdesetletnice tvrdke Jakob Perles in sin. Udeležencev je bilo obilo. Cvet borze in bankirstva sešel se je v slavnostno razsvetljeni Orlovi dvorani.
Po končanem obedu so prinesli urni natakarji šampanjca v ledenih posodah. Pričeli so se govori, napitnice, katerih ni bilo konca. Nekdo je napil tudi stari in trdni hiši Salomon & Cie.
Od vseh stranij se jima je napijalo.
„Na vaše zdravje, gospod!" zakliče nekdo iz družbe in se poBtavi ravno pred gospoda Salomona, odhajajočega na svoje mesto.
Odobrita se tudi obračuna za I. 1891 o uloženih denarjih in o zakladih bratovščin. Pri zadnjem govori dr. Vol ar i 6 in odločno obsoja postopanje vlade in deželnega odbora.
Obračan o peozijskem zakladu deželnih uradnikov odobri se bres debate.
Znamenit je govor dra. Laginje pri proračunu za 1. 1893 zemljiško-odveznega zaklada in izjava posl. S p i n č i ć a v imenu vseh poslancev manjšine, da se ne udeleže glasovanja, da jih je torej po pravilniku smatrati kot nenavzoče.
Vsled tega postane zbor nesklepčen, kar mora na zahtevo dra. A mor os a konstato vati predsednik.
Ne glasuje se torej, nego preide se k zadnji točki dnevnega reda, k proračunu za 1. 1893 deželnega zaklada.
Temeljito in jako obširno govori v tej proračunski debati posl. Spinčie ter jasno riše, kako sta deželni odbor še bolj pa vlada kriva obstoječih neznosnih razmer. Obema izrazi skrajno nezaupanje. Galerija obnaša se nedostojno. Predsednik jo vender jedenkrat opomni, a brez uspeha, kajti vodja Po-reških fakiuov je bivši državnozborski kandidat, avstrijski baron, ali po njegovo italijanski „marki" Polesini. Naposled ohrabri se predsednik vender toliko, da ukaže onim, ki delajo nemir, naj odidejo. (Klici na levici: Torej budete izbirali 1) S fakini odide tudi .marki", a v predsobi je še vedno nemir, dokler se demonstrant je ne odstranijo s silo.
Posl. dr. Vol ar i č zopet iziavi, da se manjšina vzdrži glasovanja. A glej! V dvorano stopita bolna poslanca Sbisa io dr. Becich in tako zaino-rejo Italijani sklepati brez manjšine.
Predsednik C a m p i t e 111 na to strastno napade deželnega odbornika dra. Laginjo ter mu (kot predsednik zbora!!) očita njegovo glasovanje.
Dr. Laginja hoče odgovoriti, predsednik to ne dopušča.
Napadeni obrne Be na zbor in dr. Amoroso kot vodja stranke dovoli mu govoriti.
Dr. Laginja na to zavrne napade predsednika z vso odločnostjo.
Večina potem na brzo sprejme ves proračun iu ponovi glasovanje o prej propalem zemljiško-ndveznem proračunu.
Sklene se seja s „živio" in „evviva" na cesarja.
Zvečer prečital se bo še zapisnik te seje io sklenilo zborovanje.
Poreč bil je ves čas zasedanja poln policajev in žandarmov, ki so pri vsakem koraku spremljali naše poslance. A danes, po dogodkih v zboru, hodili so po mestu žandarmi z nasajenimi bajoneti.— Pa se trdi, da je vse lepo in mirno v Poreču 1
O odboru, kateri bi imel nasvetovati pre-membo notranjega poslovnika, ni več duha ne sluha. Sinoči imel je prvo in — zadnjo sejo ter tudi sklepal. A pred zbor ni prišel s svojim sklepom, i katerim bi se bila dokazala samo nezmožnost predsednikova!
Dalje v prilogi.
„Tudi na vaše!" reče Salomon in trči.
Sedaj še-le je pogledal gosta.
Nekoliko trenotkov je bil kar zražen. Kako se ujema njegovo obličje s poslanim mu popisom! Da, to je ceh on! Le brada se ne ujema s popisom. Pogleda ga natančneje, in kaj zapazi ? Tanke svilene nitke se mu vijo od brade preko ušes. Tega ni mogel zapaziti nihče, kdor ni bil navlašč na to opozorjen.
.Veseli me, da se morem seznaniti z vami, gospod", rekel je hlastno gospod Salomon ter dodal : „Vi ste tujec?"
^Blagovolite oprostiti", odgovori ta smehljaje ue, „jaz sem Berolinec in povabil sem bo kakor k prijateljem, čuvši o znameniti slavnosti! . . . . Moje ime je O. Sander, sem zasebnik, borzijanec iz Berolina."
„Moje ime* je Salomon, sem družabnik tvrdke Salomon & Cie."
„Ah, Salomon . . . ."
„Poznate li našo tvrdko?"
„Kdo bi Vaše firme v Berolinu ne poznal!"
.Pozdravljam Vas torej kot tovariša".
„Le deloma, kakor pravim; jaz trgujem na borzi kot zasebnik. Sedaj potujem radi zdravja po Evropi in pri tej priliki hočem poskusiti, da bi tudi tu nekoliko menjic v denar Bpravil".
(Konec prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 17. septembra Deželni »bori. Istrski dež. zbor, čigar seje so bile nenavadno burue, zaključil je že svoje zasedanje in prav tako stunl bode tudi štajerski dež. zbor, baje zategadelj, ker nameravajo slovenski poslauci spra viti v razgovor mnogobrojne krivice, ki se gode narodu na Štajerskem. Slovanskim poslancem usta zamašiti, to je najnovejša taktika našib iinsprot nikov. — Tudi v šleskem dež. zboru imajo slovanski zastopniki kaj trdo stališče. Vse njih pritožbe glede Šolskih razmer zadele hi ob strahovit odpor Nemcev, iu celo zahteva, naj se nastavljajo samo takšni dež. uradniki, kateri so vešči v deželi navadnih jezikov, zavračala s« ie z očitno jezo. — Usoda od Mladočehov v češkem dež. zboru na-Hvetovane adrese še ni znana. Staročehi še uiso izrekli končne svoje sodbe iu tudi veleposestniški klub se še ni izrekel. Češki listi konstatuiejo z zadoščenjem, da so veleposestniški zastopniki v dež odboru, ko je prišla v razprava ustanovitev sodišča v Toplicah iu se je dež. odbor izrekel, da vlada ni ravnala povse korektno, s tem pokazali, da se ne bodo udali glede punktaeij, ampak ostali ua stališči, zavzetem v zadnjem zasedanji.
&taje rsk i žiti je. Te dni  vršilo  se je v Gradci blagoslovljenje novozidane  židovske sinagoge.   To  je sicer stvar, katera nas kar nič ne zauima,  pač   pa  je vredno zabeležiti,  kar je mej drugimi rečmi povedal slavnostni govornik, rabin dr. GUdemaun z Duuaia. Go voril je namreč o nasprotstvu  mej i i vestnimi nem škinii strankami in Židi in je seveda obsojal; jiotem pa utemeljil svojo sodbo, češ, jirav štajerski Nemci se ue smejo  družiti s protivnik!   Židov,  ker  ho si židje   pridobili  za  razširjanje   nemške kulture na Štajerskem neizmernih zaslug. — Na Štajerskem so bili torej židje nositelji kulture? — Zdaj šele vemo, zakaj so štajerski Nemci takšni, kakeršni so.
KotMUtfl.
Prouzročitelj  ogerske  revulocije in sovražnik vladajoče dinastiie, Kosstttb, je še vedno ljubljenec svojega naroda. Tiste stranke, ki to prikrivajo, ravnajo tako iz oportunitete;   na dnu srca pa branijo tiste idejale,  katerih  nositelj  je bil Kossuth in če se najde primerna prilika, izražajo to nedvomno in jasno.   Takšna prihka ponudila se je tem lojalnim možem te dni. Obč. svet glavnega in stolnega mesta Budimpešte izvolil je dne 14. t  m   KoBSutha častnim občanom in to z velikansko veČino. Obligatnih demonstracij ni mankalo.   Gromoviti Eljen-klici doneli  so  po  dvorani  in v bližnjih   ulicah in velika navdušenost je svedočila,   kako iskreno slave Mad jari prvega guvernerja, prouzročitelja revolucije, ki je v Debrecinu  odstavil   dinastijo  in kakor takrat tudi sedaj še neče pri poznati državnopravnega razmerja mej Ogersko in Avstrijo, niti dinastije. Ma djari pokazali bo s to demonstracijo zopet jedenkrat, kakšni so  njih  končni smotri,  za katerimi strme. Pri tej priliki  se ne moremo prečuditi perfilnosti Dunajskih listov, ki skušajo to demonstracijo predstaviti svetu kot povse nedolžno, češ, s tem se ne poveličuje revolucijonar,   ki še  sedai   ue pripozna nastalih razmer niti dinastije in tudi ne Kossuth iz 1. 1867, ampak samo zaslužni patrijot   Namen Dunajskih listov je jasen. Madiare zagovarjajo a tout pnx,  ker si želo" ohraniti njih prijatelstvo iu s to pomočjo vzdržati prevlado  nad slovaiiHkimi narodi. Nemška hegemonija v nas propade tisti dan, ko bi se zrušila madjarska hegemonija na Ogerskem. Zato pa treba delovati z združenimi močmi za višji cilj. Sicer pa so  si  levičarji in Kossuthovci močno podobni  tudi v končnih  smotrih, Madjarom je ideja) Kossuth, izvestni nemški krogi pa gledajo v Berolin. Takšni so ti „nositelji" državne ideje!
Vitanje držat e,
Italija.
Genoveške slavnosti so miuole in kralj se je vrnil v Rim. Tudi ministri se zbirajo, ker te dni vršil se bode ministerski svet, da pod predsedstvom kralja določi, kdaj je razpustiti narodno zbornico in kdaj naj se vršč nove volitve Kakor se sodi, razpustila se bode zbornica okolu dne 20. t. m , vo litve pa se bodo vršile koncem bodočega meseca ali pa začetkom meseca novembra. Vlada storila je karkoli mogoče, da postavi v takšne kraje, kjer je nevarnost za vladne kandidate, povse zanesljive in energične politične uradnike, katerim hode naloga, pomoči ministerstvu do poslušne parlamentarne ve Čiue. Ali se bodo Giolittijeve nadeje izpolnile, je jako dvomljivo. Opozicija se pripravlja že dlje časa na volilsko borbo in bo zastavila vse sile, da si ohrani dosedanje mandate. Razpor z Avstrijo radi vinske klavzule v trgovinski pogodbi je opoziciji dobrodošlo orožje, katero izrablja kar naiveč moči. Na vsak način bodo prihodnji meseci v Italiji zelo burni.
Delavski nemiri na Jlunkem. Ko se je razširila kolera v Jekaterinoslavsko guberoijo, nastali so ondu nemiri. Dtdavci in sploh priprosto ljudstvo dolžilo je zdravnike, da so izumili kolero; napadlo ter užgalo je  ljudstvo nekatere
bolnice in pobilo nekatere zdravnike. Krajna posadka ni bila kos razburjeni množici, upor raBel je nevarno in šele, ko je vojaštvo prihitelo iz drugih krajev na pomoč, posrečilo se je udušiti upor. Uradni listi ruski naznanjajo, da je bilo ubitih 230 osob, nevarno ranjenih pa nad 100 Razgrajalci požgali so mnogo zgradeb in prouzročili škode nad lx/a milijon rubljev.
Dopisi.
■ /, učiteljskih krogov 14. septembra. [Izv. dopis ] Mej resolucijami, katere je pripravljalni odbor za I slov. kat. shod v sekciji za šolo predlagal in shod soglasno vzprejel, bila je tudi ona, katera namerava zab ti klin mej dosedaj še precej jedino učiteljstvo slovensko, resolucija, s kojo I. slov. katoliški shod priporoča ustanoviti katoliško učiteljsko društvo z lastnim glasilom. Dodal jej je pa dr. Mahoič še »dodatek", da naj se poprej vprašata dosedanja urednika naših šolskih listov, če kateri podpiše katoliški (?) program. EUfdoi torej na vsej progi po usodepolnem gaslu: Divide et impera! Kakšen je ta katolišk — Mahničev — pro-grmn, mi slovenski ur, teli i prav dobro vemo. Vsaj nam ga je v BVojem R K. že večkrat razvil dosti jasno. Dvomiti o njegovih nakanah ue more nihče več. Koliko nas čisla, povedal je z jednim samim stavkom, ki mtm je m ostane prav živo v Bporninu.
A ko je veleučeni doktor nasvetoval dodatek imenovani resoluciji in tako prav premeteno na-stavil zaujko sedanjima urednikoma naših šolskih listov, ni pomisli), da uredujeta društveni glasili, da sama iz proste volje nikakor ne smeta in ne moreta premeuiti pravca svojima listoma, temveč, da jima je vprašati diuštvena občna zbora, ali naj lista pišeta še dalje v smislu veljavuih šolskih zakonov, neprenehoma zahtevajoč, da v ljudski Šoli ni prostora tujemu jeziku, ali naj kreneta ua ojiolzko pot Mahničevih nazorov v kvar slovenskemu ljudskemu šolstvu, sloveuskemu učiteljstvu v sramoto in suž nost. Ako bodeta dotična društvena občna zbora imela odgovarjati temu vprašanju, dobila bo proti narodna stranka prav jasen odgovor; preverjena bo do dobra, da slov. učiteljstvo temeljito pozna svoje po sili — prijatelje. Da bo odgovor tak, skrbeli bodo '/,<' zavedni učitelji.
■ Xoveg:u mestu 15. septembra. [Izv: dop.] (Raznoterosti.) Hotel sem Vam poro čati, da so se naši meščani venderle zdramili in uvideli, kake neprilike bi jim posta prouzročevala, ako se bi premestila k — pokopališču. Prehitel me je uže drugi dopisnik in povse izborneinu dopisu dostavljati imam le, da so na ugovoru vse stranke zastopane. Tu imate poleg narodno-naprednih, konservativne in nemško misleče može. To vidi se tuđi v časnikih, ki so zaporedoma objavljali dopise, oziroma notice o tej naši pereči zadevi. Posebno na' glasati mi je še naš domač pol u mesečni k „Dolenjske Novice*4 ki so že 1. septembra svojo nevoljo radi nastanjenja c. kr. pošte v bivši oskrbovalnimi izrekle.
V naši o k r o ž n o - s o d i fi č n i j e t. n i fini c i priprt cigan ovadil je dne 3. t. m. svoja ce lična tovariša, da nameravata istega dno na večer, ko bo mestna godba mimo idoč svirala - zid, ki je bil po večnočnem razkopavanji že ves razrušen, in s kruhovo srdico zamazan — vun pahniti in seveda pobegniti. Komisija, ki ni bila malo osup-njena, prepričala seje takoj o istinitosti naznanjenega iu hudodelcema poostrilo je okrožno sodišče kazen z okovan jem v železo, s postom itd. Oba sta jako nevarna, .leden ubil je pred kratkim pri Raki svojo mater in je obsojen na smrt na v e š a l ah, drugi je pa zelo ne varen tat iz navade in ima odmerjenih precej let. na Ljubljanskem gradu. Prvi hotel je še svojega očeta in sestro ubiti, ker sta pričala proti njemu — seveda resnico govoreč in jo potem k „holcarjem" na Ma-djarsko ali pa na Turško popihati. Zares skrajni izmeček človeštva!
Tudi pri nas pričelo se je že z nekaterimi deli za dolenjsko železnico. Podrli so v Bršijinu že dve hiši in po gozdovih pridno sekajo drevesa. V kratkem zasadila se bo tudi prva lopata pri našem kolodvoru v zemljo in pri tej priliki slav-nost priredila, koje se utegnejo vsa društva udeležiti. —
Zadnje dni postalo je naše mesto tudi nekaj bolj živahno. Šolska mladina vre zopet vkupe in upati je, da bo višja gimnazija mnogo bolje obiskana, nego zadnja leta. Bog daj !    Vsaj je pa
o katoliškem shodu Ker nam za danes žalibog le ua tem na to,  zares srce
tudi po neki brošuri izdani od c. kr. dež. zdravstvenega referenta dr. K. naše mesto v zdravstvenem oziru na prvem mestu na Kranjskem. Stanovanja niso draga in tudi sicer je prijetno tu živeti, seveda ako se malo- mestne razmere v poštev jemljejo.
Domače stvari.
— (Gospoda, ki nikdar ne laže) je v včerajšnji številki   „Slovenca"  zopet  grešila zoper to svoje načelo.   V uvodnem članku  cituje namreč neke sestavke iz „Pavlihe" glede katoliškega shoda, potem pa zaključuje : BTako se jo v slovenski besedi pisalo proti katoliškemu shodu, tako proti udeležnikom". .Katoliški   shod   se   je  slikal   kot shod podlih nepoštenih ljudij in vendar se ni ganil nikdo v „Narodni  Tiskarni",  da bi za branil ali  vsaj obsodil   take nečuvene um azanusti". Počasi, gospoda in oprostite, tu zapisali ste prav navadno laž.   Zaradi iste številke in zaradi iste pisave „Pavlihe" objavilo je naše „Slovensko društvo" v našem listu izjavo, v kateri je odločno obsojalo tako pisavo ter odklanjalo vsako identifikacijo s „Pavliho". Toliko v obrambo resnice.  — Na ostale delirije  našega protinarod-nega dnevnika ne bodemo odgovarjali, pa naj dela ue tako jmtrato 1 najdehelejšimi črkami ter strelja iz največjega svojega revolverja.   Priporočamo pa braniteljem Mi8sia-Mahničeve stranke pazljivo Čitauje najnovejših številk „Edmosti",  „Novic", „Domovine", Obzora"  itd.   Vcb svet je že »liberalen", to je v resnici križ in težava!
— (Celjska „Domovina") prinaša v svoji zadnji številki pod zaglavjemi : „Branimo Slovenci, obe cčesi svoji" izboren članek in družbi sv. Cirila iu Metoda, nedostaje prostora, zamoremo mestu opozoriti naše čitatelje ogrevajočo enuncijacijo štajerskih Slovencev.
— (Veselica Št. Peterske moške in ženske podružuice družbe bv. Cirila in Metoda v L j u b l j a n i.) Opozarjamo še jedenkrat narodno občinstvo na jutrajšnjo zanimivo veselico. Poleg slavnostnega govora g. kurata K obla rja in deklamacije gospodične Ernestine R e k a r j e v e (Ubežui kralj), bode koncert, v katerem sodelujeta slav. pevsko društvo »Slavec" in vojaška godb«. Peli se bodo nastopni zbori: Slovanski brod (Gerbič), Slovanska pesem (B. Ipavec) aumospeva gg. Meden In Statncar, Domovini (B. Ipavec), Pevska radost (Stegnar), Jadransko morje (Hsjdrih). Bogati program obsega 18 muzikalnih točk. Vstopnina je 20 kr. Preplačila bo bodo hvaležno vsprejemala. Ob neugoduem vremenu bode veselica v vrtnem salonu. Začetek oh 7. uri. Brez dvoma bode narodno občinstvo jutri prav mnogobrojno prihitelo na vrt Schreinerjeve pivarne ter naklonilo tako izdatno podporo prekoristni naši družbi.
— (Pevski zbor „Glasbene Matice) pričenja po minolih počitnicah svoje tretje društveno leto v torek 20. septembra.   Ta dan ob osmih zvečer hode v   Knežjem  dvorcu  prva skušnja za moški    zbor  v   četrtek    22.   septembra ob sedmih zvečer pa za ženski zbor. Častite gospe in gospodične pevke in gospodje pevci se tem potom vabijo kar   najuljudneje,  da  blagovole zopet prit polnoštevilno ter iz nova posvetiti svoje moči vzvišenemu za narodno prosveto tako važnemu namenu. Obče priznanje velikih zhorovih vspehov v prešlem letu in pa zavest, da jo baš ta zbor dosegel, da se slovansko petie v Ljubljani vrši umetnostno-dostojno in da Be tudi   presoja s strogo umetnostnega stališča, to bodi članom zbora za njih res požrtvovalni trud  najboljše plačilo in  zadoščenje, zajedno pa tudi spodbuda, da v bodoče še marl|ivejše pohajajo pevsko vaje. Biti član tega zbora, bodi sleherne mu ponos! — Kdor želi na novo pristopiti  k zboru, oni se opozarja na poslovnikov § . 2., ki  se  glaBi: „Pevskega zbora član postane, kogar odobri pevo-vodja pri sprejemnem izpitu, ako ga potem sprejme navzočtiih članov tričetrtinska veČina; prisotnih pa mora tedaj   biti  dve  tretjini   vseh  članov. Izpita oprošča pevovodja znano vežbanega pevca". DotiČ-niki naj se torej blagovole zglasiti ali pri pevovodji g. Hubadu ali pri kakem odborniku ali pa pri kateremkoli zborovem članu, da ga ta prijavi in v sprejem predlaga.   Spre|etemu prosilcu se na to po §. 3. vročita sprejemnica in poslovni red. Posebej bo nihče ne hode vabil!
— (Osobne vesti.) Slavni naš pesnik goBp. Anton Aškerc (Gorazd) premeščen je za kapelana v Mozirje. — Tržaškega višjega sodišča svetnik gospod Kristijan Dalla Torre imenovan je dvornim s\čtnikom pri najvišjem sodišču. Ta gospod je odli;en privrženec italijanske stranke in odločen nasprotnik naših narodnih teženj, a vender je imenovan na meBto g. Abrama. Pri najvišjem sodišči ni zdaj nikogar, ki bi umel slovenski in to utegne gotovo biti v korist točni in vestni ju-stici in silno povzdigniti in okrepiti zaupanje našega naroda v sodna oblastva. L i tako naprej !
— (Promenadni koncert.) Jutri ob 1 j 12. uri dopoludne svirala bode vojaška godba v »Zvezdi*.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem b t a u j u mestne občine Ljubljanske) od 4. do 10. septembra 1802. Novorojencev je bilo 24
(=407°/oo). umrlih 23 (==38 5%o); meJ njimi za grižo 5, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 14 Mej umrlimi je bilo tujcev 5, iz zavodov 8. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 3, za tifuzom 2, za grižo 13, za oslovskim (dušljivim) kašljem 2, za vratico 1.
— (Novo šolsko leto v deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v Grmu pri Novem mestu) se prične dne 3. oktobra. Naše gospodarje opozarjamo na ta deželni zavod ter jim zelo svetujemo, da pošljejo vanj za dve leti svoje gospodarstvu namenjene sinove. Poučuje Be v slovenskem jeziku, iu to v vseh predmetih niže realke, posebno pa še v strokovnih, umnemu gospodarju ueogibno potrebnih predmetih, kakor v poljedelstvu in rastliustvu, živiuarstvu, vinstvu (trtar-stvu iu kletarstvu), sadjarstvu, zelenjadarstvu, čebelarstvu. Ves strokovni pouk je spojen b praktičnimi opravki v gospodarstvu. Novi učencištipeniisti imajo pouk, stanovauje in hrano brezplačno. Plačujoči učenci jdačujeio pa po 30 kr. na dan za bratio in stanovanje io pa po 20 gld. na leto šolnine. R izven tega, da je ta zavod za bodoče gospodario preko-risteu, je tudi prav po ceni. Vsak imovit gospodar naj torej pošlje svojega gospodarstvu nameujeuega sina, ki je dovršil ljudske ali meščanske šole ali uekoliko razredov realke ali gimnazije ter je dopolnil IG let, za dve leti v kmetijsko šolo v Grm in kesal se ne bode nikdar. Posebuo je še omeniti, da se učenci v Grmu uče tudi lepega vedenja, po šteuo8ti ter štedljivosti.
— (Požar.) Iz Postoj ine se nam piše: Danes proti jutru ob 1 a3 uri nastal je v podstrešju hleva Matevža Špilarja v Hrašah hišna štev. 1 požar na neznan uačiu. Tukaj \u je požarno društvo je bilo četrt ure pozneje o požaru obveščeno in je odrinilo takoj na mesto požara z 10 muzi in s snemalno brizgalno. Ker je gosp. Jurij Kraigher iz lit aš uprežno živino za brizgalno do PoBtojine poslal, se je moglo tako| brez zamude na mesto priti, kjer je došlo pred nami ravno tudi Veliko-Otoško društvo. Malootoška pndružirca je pa s svojo brizgalno že ogenj okrožila. Društva delovala so jiotein skupno precej težavno, ker je \ode zelo primanjkovala. Postojinuka brizgalua delala je na 180 m daljave. Ker |o bilo vreme mirno, se je ogenj kmalu popolnoma pogasil. Škode je 2500 gld. imeuovani je bil zavarovali ua poslopji za 1000 gld. seno pa za -100 gld., toraj skupno za 1400 g d. pri vzajemni banki »Slaviji".
— (Podružnica društva »Sudmark" v Ormožu) se je rodila due 1. t. m. Na čelu jej stoji Velikonemec (ali Jedliika. Jednaki Nemci so večinoma vsi drugi člani, ki v svoji zagrizenosti širijo nemštto po slovenski deželi, ki jih je rodila jih hrani. Želimo in upamo, da bodo Ormoški narodnjaki vedeli ohraniti vsaj okolico dobrot nove podružnice.
— (Odsek za zgradbo klavnice v Celovcu) vrnil se je — kakor razvidimo iz poslanih nam raznih Celovških novin — z najboljimi u tisi iz Ljubljane. Vsi listi poudarjajo, da je Ljubljano zavidati za lepe javne zgradbe mestne in deželne in ae izražajo jako pohvalno o prijaznem vzpre-jemu, ki ga je našla Celovška deputacija, prišedša ogledat si našo klavuico.
— (Profesor Spiro Brusina.) Veliki ruski list „Moskovskaja llustrovanaja Gazeta" prinaša v zadnji številki ua prvi strani lepo sliko hrvatskega učenjaka profesorja Špitv Brusine. V od delku »album Člauov mejuaroduega zoologiškega kongresa" v Moskvi govori ua prvem mestu nap simpatičneje o prof. Brusini, prijavlja njegov življenje-
pis in poudarja njegove velike zasluge, ki si jih je stekel kot profesor hrvatskega vseučilišča in ravnatelj zoologiškega muzeja s svojimi učenimi spisi in razpravami, katere so prizuane v svetu. Brusina je jedini izmej zoologov, ki ni izpustil nijednega prejšnjih kongresov in je bil prvi inozemec, ki se je oglasil, da bode prišel n« zoologiški kongres v Moskvi.
— (Kanalizacija v Zagrebu.) Novi občinski zastop v Zagrebu se hoče baje lotiti energično kanalizacije ter jo izvršiti v dveh letih vštevsi preložitev potoka. Skupni stroški so proračunjeui na 700.000 gld., katera vsota se bode vzela na posodo. Dala se bodo oddala podjetuiku in se toraj ne bodo izvedla v lastni režiji polagoma, kakor je bilo prvotno namenjeno.
— (Razpisano službe) Mesto davčnega nadzornika na Kranjskem v IX. čin. razredu je izpraznjeno. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje je oddali v štirih tednih pn ti laučni d; rekciji v Ljubljani. — Pri dež. sodišči v Cel ovci je izpraznjeno mesto sodnega pristava. Prosti je do 30. septembra pri predsestvu dež sodišča v Celovci.
— Na štirirazredni ljudski šoli v Mokronogu je razpisano mesto naručitelja z letno plačo 600 gld., funkcijsko priklado 100 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje je oddati do 10. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Krškem.
Književnost.
— Vesna. Mesečnik slovenskega dijaštva. Št. 0 ima nastojmo vsebino: Cvetk o slav ič: Ljudje-kamen, pesen; — Biser - prijatelj, pesen; R. Murnik: V šesti, humoreska; — V. K. Ra-timir: N V. Gogolj in V. A Žukovskij ; — Dobroslav:   V boj! pesen; — Lubezeu, pesen;
— G'asuik. — Vestiiik. — Omenjeno bodi pri tej priliki, da se izreka »Vesna" zoper kakoršno si bodi drugo društvo ali drug list, kakor je bilo na-Bvetovano na kat. shodu v Ljubljani.
— Slovenska čitanka za tretji razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. III. V Celovcu; 1892. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 8° 184. Cena 80 kr. — Slovenski profesorji na sredujib šolah spoznali so že davno, da treba za tretji in četrti razred primerne Čitanke, ker 'Jauežičev »Cvetnik" zasnovan iu namenjen je bil le za prva dva razreda. Ta čutna potreba napotila je že nekatere učitelje, da so se lotili tega tako mučuegu, kakor težavnega dela, a vsak je opešal Bredi pota, še le neutrudni g. prof dr. Sket dognal je reč do konca in sedaj leži pred nami lična knjiga, katera ute-gue zadoščati vsem potrebam kar najbolje. Spreten in izkušeu šolnik, vedel je dr. Sket skrbno in s nuim ukusom izbrano gradivo tudi primerno razvrstiti, tako da je tudi za nešoloika prava stast| listati v ti knjigi, kjer so zbrani odlomki iz spisov vseh dobrih Mosebno novejših pisateljev slovenskih. Vsa raznovrstna tvarina urejena je tako, da stoji v vidni zvezi in vzporedno z drugimi pred meti, kakor se jioučujejo v tretjem razredu. Jezik je lep in dosleden, tisek pa uzoren in v čaat tiskarni družbe sv. Mohorja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kolonija 17. septembra. Nocoj trčil tovorni vlak ob osobni vlak, s katerim so se vozili rezervisti. Dva vojaka ubita, jediiajstje težko ranjenih.
Kirch-dorf 17. septembra. Stanje princa Schaumburg-Lippe se je malo preineiiilo, ne varnost  je  še velika,  zavedel  se tudi še ni, spi malo, groznica ponehala.
Pariz 17. septembra. Ruski veleposlanik izjavil, da so vesti o sklepanji rusko francoske vojaške konvencije ali zveze neutemeljene.
Poitiers 17. septembra. Vladika predstavil Carnotu duhovščino ter izjavil, da se je ta brezpogojno oklenila jasnega in odločnega nauka papeževega in da odobrava njega veliko ljubezen za moderno društvo in demokratične institucije.
Razne vesti.
* (Cepljeuje proti koleri.) Amerikanski časnikar 8 ta u h op e dal si je v Parizu v Pasteurievemu zavodu vcepiti že v drugič sredstvo proti koleri ter se bode podal v Hamburg, da se tam preveri sam mej bolniki, je li to sredstvo res tako, kakor so pokazale dosedanje poskušuje, ki bo se delale z živalmi.
* (Železnica iz Dalmacije v Bosno) Glavno nadzorstvo državnih železnic bode Še to jesen odredilo, da se prično pripravljalna d. la za proučenje terena, po katerem bi se izpeljala dalmatinska prosa Spljet—Janjiči
* (V Gradci obesil je) predvČeranjem zjutraj ob uri krvnik Seyfried z Dunaja 52let-nega morilca Pak s a, ki je marca meseca umoril necega kromarja in njegovega 12letnega sina ter potem zažgal hišo iz pobegnil z oropanimi stvarmi.
* (Učitelj in učenec) Tarnopolski gimnazijski profesor Glovacki ni bil naklonjen di aku Ivanu Švedu, airoinašnemu kmetskemu ftntu, ki bs je s poučevanjem borno preživel. Profesorjeva mržnja zanetila je v dijaku toliko sovraštvo, da je napadel učitelja in ga ustrelil, potem pa usmrtil samega sebe.
* (Ulom v cerkev.) Po noči od dne 8 na 9. t. m. ulomili so neznani zločinci v cerkev na Otoku pri Celovci. Splezali so ob strelovodu do okna v stolpu, zlomili železno omrežje in tako prišli v cerkev, kjer so iz nabiraltiikov pokradli 12 do 15 gld. drobiža.
* (Rotschildovi »nazori".) Mladi francoski publicist Jules Huret imel je priliko, govoriti z baronom Alfonzom Rotschildom o nekaterih perečih socijalnih vprašanjih naše dobe. Rotschild sodi, da bogastvo prehaja iz rok v roko in to hitreje, nego se navadno misli. Imetju niso nevarni delavci, ampak vlade. Borba proti velikemu kapitalu je neumna, kajti imetje je kakor voda: če jo primes, poteče ti mej prsti. Delavci so zadovoljni, nezadovoljni so samo hujskači. Kapital reprezentuje inteligencijo in delo. Kdor da kapital, imej od podjetja največji dobiček Denar je moč, sreča pa ne, sreča je delo. — Tako Rotschildova teorija, praksa pa je seveda drugačna.
Odprto pismo)
čest. gosp. VI »liji  i:rj;i\<-ic, dekanu v Vipavi.
Vsled ukaza gosp. c. kr. okr. zdravnika bilo je podpisano primorano na zanemarjenem pokopališči zahtevani red uvesti. Vi ste se srborito postavili na noge,   češ, da je pokopališče pod Vašo oblastjo, hujskali ste grohokope proti županovim odredbam, odpustili jih celo iz službe  ter na njihovo im-sto  druge   nastavili,  konečno pričela se  je od Vas besna gonba pri  c.  kr.  okr. glavarstvu radi lasti in oblasti nad pokopališčem  — Okrajno glavarstvo ugodilo je Vašej  pritožbi in Vi niste imali silnejega posla, nego  da ste  razsodbo   v poniževanje obč. odbora v cerkvi objavili., — Občina se je pritožila na višjem mestu   ter je bila uslišana. — Tedaj Vas je obrizgal mrzel curek.   Da se Vaš prvotni cerkveni razglas razveljavi ; da bodo ljudje vedeli, pri kom se imajo oglašati radi ograjenih grobov in druzih zadev; da bodo vedeli, kateri gro-bokopi so v občinski službi; da se ustreže napetej občinskej  radovednosti, ker ste se hranili pokopa-liščne ključe izročiti iu ker ste se bahato izražati blagovolili, da se rajši »križati" daste, nego bi odnehali — razglasilo je podpisano  razsodbo druge stopinje pred cerkvijo. To Vam je dalo povod, da ste v nedeljo dne 11. t. m. v cerkvi izbruhali vse vrline dobrega Vašega srčka na župana in občinski odbor, predbacivali mu sabo gospodarstvo, zlobo, Vašim namenom  povsodi in vedno nasprotujoče li-beralstvo, navalili mu neoprosten greh za godbo in ples dne 8. sept. t. 1 , podtikali, da se bodo odslej gotovo psi in  konji vipavskih »liberalcev"   na pokopališči pokopavali,  ker smatrajo pokopališče za občinsko »gmajno", hujskali ljudi v očigled občinskih volitev proti sedanjemu  odboru   ter pozivali jih, da pazijo, kake može v prihodnje volijo v državni in  deželni zbor — skratka storili  ste, kar sedanja katoliška načela od Vas zali te vaj o ter konečno s pravim hinavskim patosom   vzkliknili, da ste preganjani kakor Krist in njegovi blagi* ve stoiki, kar nas je tako živo  spominjalo križarske Vaše vojeke proti   Podragi   ter  potuhnjenih   Vaših tedanjih cerkvenih govorov. Podpisanemu ni se treba braniti, ker ga zakon sam ščiti; tudi se Vam na podle in obrekovalne psovke za sedaj odgovarjalo ne bode, nego naglasi se v  kratko  le to, da je občina v dobrih  rokah,   ki je  ne bodo zavozile, kakor ste Vi že marsikaj zavoziti blagovolili. Svet Vas že dovolj pozna.  Zatorej Vam kličemo v prav lapidarnom zlogu v spomin: točenje Vašega in tujega vina v Logu, cerkvene  sedeže,  prodano dragoceno cerkveno svetilko, Vaš siloviti upliv na cerkvene ključarje itd. — cum gratia in intinitum Nekaj pa se ne more več zamolčati. Vsa občina — razun   Vaših  maloštevilnih repatic — Vas je sita do grla. Zatorej si z vso resnobo zabrani vsako rogo-borjenje se strani Vaše mogočnosti. Mi hočemo mir; ako pa Vam ni drag, poiščite si ugodniših tal, kjer take gljive bujneje in uspešneje rasto, ter pričakujemo od pristojne cerkvene oblasti, da nas podpre v tem prizadevanji   in  nam   skoro   privošči zaželjenega miru!
To je naš »Amen", na katerega ste Vi v ne-deliskih Vaših psovkah čisto pozabili! —
Zjia.psm.stTr© T7"ipscvsl£:o-dne 14. septembra 1892. J. Žvokelj, A. Hrovatin,
podžupan. župan.
*) Za to „Poslano" je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon.
Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 212, dnć 17. septembra 1892.
Meteorologično poročilo.
Vsem, ki so se udeležili izletu, kateri je priredilo naše društvo v Jesenice, budu tienotki, katere bo preživeli v prijaznem tem mejgorskem trgu, ostali gotovo v prijetnem spominu; vsaj se pa v letopisih našega društva nahaja le malo izl"tov, ki bi se zamugli vzporejati z nedeljskim. Da Be je leta izvršil taku sijajno, zato gre zahvala pred vsem rodoliubnemu prebivalstvu Jeseniškemu in Savskemu, kateremu bodi na prisrčnih izrazih bratovake ljubezni in narodnega navdušenja izrečena najiskrenejša zahvala.
Dolžnost nas pa veže zahvaliti se še posebej gospodu županu Josipu K 1 i n a r j u in vsemu občinskemu odboru na prijaznem sprejemu, gg. Veko s 1 a v u S r a j u , Antonu Trevnu in Dragutinu Bernardu na neutrudljivosti in požrtvovalnosti, s katero so vodili vse priprave za ■prejem, gospodičini Minki Erženovi na podarjeni krasni kitici iz planinskih cvetic ter gospodičini Matildi Orilovi in njenim družicam na poklonitvi prekrasne pesmi iu nešteviloih kitic.
Vse udeležence izleta očarala je tudi prijaznost, • katero je ravnatelj kranjske obrtne družt>e, gospod deželni poslanec Karu I Luckmann sprovel jih po velikanskih fužinah ua Savi, dajoč jim najljubezojiveje vsa pojasnila. Bodi mu iskrena zahvala na tem.
Konečno zahvaljujemo se tudi sesterski „Ljubljani", katere členi so se izleta udeležili v prav obilnem številu, na izbornem petji mej mašo in mej prosto zabavo, in corpore došlemu pevHkemu društvu „Triglav" v Radovljici in členom narodne čitalnice v Kranji, ki so v tako impozantnom številu prihiteli poveličevat prelepo našo narodno slavnost V Ljubljani, dne 15. septembra 1892 Na z d ar !
Odbor telovadnega društva „Ljubljanski Sokol".
7.».eoo goldinarjev glavni je dobitek velike .00 kraj carske loterij«. Opozarjamo našo cenjeno čitatelje, da bode žrebanje že dne 15. oktobra.
Mlekarstvo. Vsak kmetovalec bo je propričal, da dajejo krave po zimi manj in slabšega mleka, kakor po leti in sicer za t«, ker jih je krmiti v hlevu. Opozarjamo torej gospode ukonomo na Kwizdin Kornenburski živinoredibu praSek, kateri je nad 40 let z najboljšim nspebom v rabi in katerega izdeluje Fran J. Kwizdn, c. in kr. avstrijski iu kr. rumunski dvorni založnik za veterinarne preparate v Konienburgu pri Dunaj i. Ako ae ta pra&ek primešava krmi redno, upliva to na kakovost mleka tako ugodno, kakor na obilnoet. 1.
„LJUBLJANSKI ZVOK"
ajtojjl
■a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 9 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
i I Pl I
Tujci:
IG. »epombrn.
Pri m«llei t llabor, VVeinbor^r. Suppini, Pfeolgl, Zoialer, Feldenberger, Lipicer, Vest z Dunaja. — Ilnge-nsuer, Schon iz Trsu. — Ithich, DautSohiugOr iz Pra^u. — Kirachner iz Budim- »iftte.
Pri Mnuii : Ullrioh, Moissl, Slaiky R Dunaja. — Karalitit, Massaratti, Schebath, Jesensko iz Trsta. — Ga« pret, Kuntacher iz Gradca. — Matzuer z Keke. — lbtto iz Budimpešte. — Presni iz Ribnico. — Mayer iz Celja.
Pri J u tur tu kolodvora t Pl. VViibelmi, Kolenz, pl. VVimer i« Trsta. -- Abt z Dunaja.
. Umrli no t i JittrlJisUiti
14. septembra: Erust Hubat, profesorjev -win, 4' , letu. Pred Skotijo it. 1«, dav cm.
15. septembra : Anton Garat'ol, delavčev   »in, 17 K t, Tržaška cesta It. 28, grižo.
V d e I e I u i Učilnici:
12. septembra: Johana Kramar,  kavamarjeva žena, '19 let, tuberkuloza.
13. septembra : Marija Zor, gostija, tJO i.-t, pneumonia
Čas (tpH-
Kovauia
Stanje barometra v mm.
Teiu-jieratnra
Vetrovi
S- M
Mo-krina v
lum.
o, j 7. zjutraj 74o ij mm. S 2. popol. 739 1 mm trf I 9 /.večer i 7<t0 0
11 0° C    lirezv. megla
24•4" C   si. j/.h. jasno OOomm.
18 4° C   si. jzb. jasno I
Srednja toinpuratura 17"9", t-t 4*0  nad norma >u
IZ)wn.a,j£5"k:borzs
dne' 17 septembra i ;
včeraj
— danes
Papirna renta.....gld.		96 65 —	gld.	96-(i5
	n	9630 —	v	mi 80
	■	115 70 —	n	115-85
5°/0 marcua renta   .   . .	n	100-40 —		10O-45
Akcije narodne banke . ,	t	994>— _		995 —
Kreditne akcije ....		813*50 —		:U375
	■	119-70 —		119-70
Srebro ...... .	■	—•— _		_•_
Napol........		B-60«/i -	n	ii-50'/
	i	5-09 —		5-69
Nemške marke ....	■	B8»7B —	n	68-75
i'L državne srei-ke i/. 1. 1854 .		950 gld.	140 tdd. 25 h t	
Državne arečku iz 1. 18H4		100 „	185	.   50 „
Ogerska zlata rentu 4°/.> •			112	.    35 „
OgerBka papirna renta ft"/0 ,		....	100	* M ,
Dunava rog. srečke f>°/0		HKj gld.	122	■ 78 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/»n,u zlati	z as t	. listi . .	117	n   50 ,
		100 gld.	189	■    75 i
			V4	.   50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .		180 „	151	.   W ,
Tromway-druSt. velj. 170 gld.	a. v.	....	239	D
w  et >
1:1 lil
► 3G g
.2 a %
;s £ e
a i«
—   a v.
| i
C GLAVNO SKLADIŠTEM
najčistije talM
KISELINE*-
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka* likataa litk proti trajno« kailju plsćrvltel ItMoa holiitl grkljana I prati arihuralai katar«,
HINEE M1TT0NIJA
Karlovi vari i VVidn.
r
Praktikanta
vsprejmeta se takoj v neko tukajšnjo trgovino z'ielezjem Ponudbe vsprejema Fran SKuller. nrad za oznanila v Ljubljani. Ključavničarske ulice 3. ^1014—2)
C
N
Pl
vi
t*
Pl
to
.9
o cd
Jutri v nedeljo dne 18. septembra 1892
poslednji
KONCERT
ki ga izvršuje
popolna vojaška godba c. in kr. 17. pešpolka baron Knhn.
Začetek ob 1 A, uri. Ustop ni na 20 kr.
- Olroi i  pr«iN(l. ——
(II 12 i
'A velespoAtovanjem
Posredovalnica Flux na Bregu št. 6
Išče '£ £OM|mmIIm|I Ba tukaj in drugod; nekoliko pri-proNtili kuliHri«; za drugod; liiMiuu v.a tukaj, 7 S gld., iu v jodnom /.itnskem /.dravibsč.i lo JO gld; :m «.11111,.i za 1 otroka, •>—li gld.; ii«T*«-ii«-e v lini trgovini, — vso prosto; v rt 11 ur, i« •>«• i j#.« In-.ni hliipce. 1/. vrstno službo.
Priporoča       :  (TimIiim vuri-iia liiilitii-ieii le Ba Ljubljano z letnimi spričevali. ilO-ld)
(1084—8)
za trgovino z mešanim blagom A. Casagrande v Ajdovščini.
Zaloga pristnega in naravnega
italijanskega vina
|a (1028- 2)
na Martinovi cesti
v hlll a. Ku/.zolliiii-iii.
Po^orJ
Od dne II. moptt-iiilirii t. I. nadalje in potem vsako sredo, soboto in sploh ob sibi.ij-uili rtneli IcvLpVLJe podpisane.
vse domaće pridelke
kakor: jajca, maslo, fižol, pšenico, oves, ajdo, orehe, jezice, kostanj, jabolka, hruške, češminje, črhlikovnja. male norice, sladke koreninice, jeteruik, vsej poljske rože, suhe gobe, kimelj i. t. d.
J. Tri buč
Glince-Vič pri Ljubljani.
1018—2)
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gradca 1880. lota, v Trstu, Gorioi in Sttgrebn is;u. leta )
priporoča mnogovrsl no
zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin,  kakor fcndi pušk lastnega izdelka
ter* izvršuje vsnUojnkii  popravljanja točno in po naj nitjih cenah. (949>S
za c. kr. gimnazije, za c. kr. višje realke, za c. kr. možka in ženska učiteljišča in za vse ljudske in meščanske šole in
vse šolske potrebščine
dobro in po nizki ceni pri
J. GlONTINI-ju
trgovina s knjigami in papirjem
na Glavnem trgu. (10ai~?
1
1
Spretnega glavnega zastopnika
za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, Ui je deželnemu jeziku vM, išče stara zavarovalnica za življenje prvega reda. Ponudbe, v kojih je treba povedati žalitev, pod „Vrl glavni zastopnik" za daljnje odpravljeiije na časniško in anonćno ekspedicijo Ludvviga pl. Schonhoferja, Gradec, Sporgasse 5. (i04i)
'U3
FRAN CHRISTOPH-ov lh
svetli Lik za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
/.»radi teb praktičnih lastnoatlj iu jrduoMt.ivne^u rabljcnja h*' |>o8ubno priporoma, lulor bof'i! sam lakirati tla. — Sob« ««i v dveh oran topel lahko rabijo. — Dobiva bo vraallcnlta barvab (prav kakor oljnate barve) • i> bresbarveii t k i dale Ha u i m svit). — Uzorol lakiranja in navod rabi dob6 ao v vaoh zalogah.
Dobiva a« v Izubijani pri F?AN CHRISTOPH,
liumittiVj in jedini i •(l>,i<» ateli priatno ra •vetleva laka ia tla.   ItAUA & KKi:oi.i\.
IVANU LUCKMANN - U'.
Kakor zmeraj, dobe* se  tudi letos
najlepši
in
najcenejši
tročji vozički
samo pri (397—2«)
Antonu Obrezi,
tapecirar 1
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev, 4.
Elegantno, lino ln modno blago.
Najboljše vrste piva
■\r sodili in steklenicah.
'tB^RS*?   Schrelner v Gradcu in Hold v Puntigamu
:l9.r) 29
Zaloga piva
)    prve Graške clelni^l-ce pivovarne
_      , ME. Zoppitsch
~'^J^^"   v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na pismene poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano.
Izborno marčno pivo v plombiranih iteklenlcab s patentovanira aamaikono dobiva se vsak lian aveie. '/t lit-a H kr., 1 liter 21 kr. dobiva sc v trgovini s špecerijskim blagom pri ^'iispč Ivani Kos v Kolodvorskih uhcab St. 24.
Naznanilo obrtstva.
I'odpisanoc uljudno naznanjam, da sem
kamnoseški obrt Ig. Tomanove vdove,
kateri1 delarnioa je bila doslej v Kravji dolini št. 12 in v kateri sem
17 let to obrt vodil
1. julija t. I. v lastni račun prevzel
ter ga bodeni pod tirmo
l^l^I^IK« TOAIAJV
v novourejeni delarnici, Reseljeva ulica št. 26,
nadale vodil. — Ob jednem priporočam ae za vsa
umetna in stavbena kamnoseška dela,
katera bodem vselej točno, trajno in po nizki ceni zvršil.
Z vsem spoštovanjem (771—K1)
Feliks Toraan.
V stari delarnici Ig Tomanove vdove. Kravja dolina st. 12, je še  nekaj nagrobnih spomenikov po nizki B  ceni na prodaj , m ^____S
Gričar & Mejač
; preje M. Neiiinaiui.
^ Najstarejša in največja
konfekcijska zaloga
v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11.
! Novo došle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, clolmaiiih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
Največja izhera
v otroških in dekliških plaščih in jaketih
"£■¥" P° Jako zmernih cenah
== Il-a.stro-tro.ia.1  katalogi  za»toxs.j lan. frcx.ri.lco. =
Jesenske  vrline suknje, menčikovi, vremenski  plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke
P0*  po najnižjih cenah (1090 8)
H milini h o - TiaUlh koiifrkri jnUIIi predmetov. k.»U«>r*nl li U [JU III Ud . ikiniHvai v ualOgii iIb|"»h I* dobrega Itluto*. k»»-l«'r«Kit m«> pri ii ii i ii iiiiliufH oblima t Bffled ■»* kolekciju, po mt>rl in n»|ii<»\«'i» iiu kroji  to*no in in»|««ent'Je  uh  DamaJI Isdellfttl«
RAZPRODAJA
«id iti. \«iiiiiuiiii-n prevseta
konfekcijske zaloge
•►■.r- %iiu1ii» Kiii/.aiiili cenah.
i
mmmmmi* Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED
, ce-
stari trg- št 4  Ljubljana   I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (iyo—38)
r
5
Lepa, suha koruza
drobno in <Iel»elozrnattt9 ie zopet zadobiti na debelo in drobno
v Treo-tovem magacinu za žito
V HjJvL"bljsini, 0-ratd.iš£e, ZESImslca. cesta, st- ©
pri
kat- ri priporoča tudi svojo (232—27)
zalogo Radanjske in Radgonske kisle vode.
Lepo kožo, fino polt, svežo in mlado
dobiti je sigurno po porabi
Glasom zdravniških potrdil je to
najboljše nevtralno toiletno milo
sedanje dobe. — Jako Čistilno. — Prijetna vonjava. — Ceneno. — Majhna poraba.
Neobhodno potrebno za žensko toileto. m
Docrinujovo milo m novo je Jedino* katero morejo rabiti oocbc m m o*no oImiiIiio kožo. %0F~ Za umivanje otrok Iu dojeuvev jako pripo* roćljivo.   Ki mislio preiskano in potrjeno kot 111.   (355— 7j
najboljše mila na mvetu*
Vaakemn pristnemu komada DorHnicoveKM mil« jo utianjena varaoNtaa inaiukn, mimh, odtod Imenovanje Duerluuo«» milo h novo.
I» n ti i . a ne po ilO kr. kouiHil pri: Avg Aiht, Peni. Bilina & Kaseh, lekar Urulticliel, Ant. Krinper, Ed. Malir. Mayr-jeva lekarn ,.pri Klutoiu jelenn", Piccoli-jeva lokama ,,nri angelju", Ub. pl. Trnkorzv, lekar. — V K run ji; .Martin IVttun, Rud. SturovaHiiik. — V Varaždinu: Fran Rinil, lekar. <<em>rMlii« Kft*fO|»»tvo m» AtHtro*Ou;erMk«>t A. NUTMCH A Co., I>iiiiu|, I., l,UK«*«'k H.
Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X J
Ponudimo po najnižjih cenah:
Zarezano vštricno ostrešno opeko
(Strangfaiz-Dachziegel) najboljše vrsto. Veliko zalogo
lončenih peči; in štedilnikov
tor vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Mpc'ttsijaliLota.:
ST Majolika peči. ^
Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno   opeko   in   plošče osamljače (Isolirplatten). (7i6—i8) Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem
F. P. Vidic dt Co., Slonove ulice.
i
W
¥-
mr
¥-
r
¥-
t
^s/£a*l€L oznanila
Ahčin Albin C.
Gled»liSke ulice St. 8, trgovina z železjem, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodelJBkega orodja, štedilnihognjišč, peči, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah. __ (628-17)
Baucon Andr.
■tolar, Dunajska cesta St. 7 (Frdhlichova'hiša), II. dvorišče, priporoča so častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in popravo po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela.
(616-17)
Bilina F. &. Kasen
Židovske ulice št. I, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten isdelek), kakor tudi od drugega blaga. Ki-rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljšo vrste, z raznimi kirurgičniini pripravami. Velika izbora kravat, I lačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vso po najnižjih cenah.
(569-18)
Binder Karol
stavbeno iu pohišno mizarstvo s parom, Parne ulice, priporoča se čast. p. u. občinstvu iu gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt »padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovno preudarke pošilja brezplačno. (670*18)
Blumauer L.,
jeruieiiar in sedlar, Selen« mirgove ulice, priporoča čast. p. n občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen pO nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(671-18)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu tirnežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4, v hiši g. G. Villiarja. Velika zaloga no-rimberškik copičov, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. Nizke ceno, točna iu dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na nuj ino, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstavjeno izdelke. _ (672-18)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča avojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojev po nizki ceui; različno kmetijske stroje, kakor: mlatil-nico na vlačilo (Gtippel) in na roko, slamoreznico, žito čistilne iu odbiralue stroje, odtrgat'1 o za koruzo robkati, stiskal ,iee (prešo) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatrnvi iu ognjem.     (»2 -17)
Drenik Marija
„v Zvezdi", v hiši „Matice Slovensko", prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela in vezenino po najnižji ceui, perilo iu kravate za gospodo. Izdelovanje cogovic na stroj. Prcdtiskarija iu vezenina za za perilo. Mnogovrstne košarice iu parfumerija.
(623-17)
Fnsch Ivan
jermenar in sedlar, Marijin trg, piipjproea svojo veliko zalogo angleško opravu za konje iu kočije, sud lov za vojaku in zasebne jezdece, kovčukov za potovanje iz usnja in lesa za gospode in dame itd., raznovr-u.ua jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listmj iz usnja za mali iu veliki denar, za izitnice, aiuodke in tobak itd. Itd. _(614-17)
Kajzelj P.
Stari trg St. 13, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., harveuo steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno io ceno Največja izbora kuhinjskega orodja. (618-17;
Herceg Jos.
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje ae vsprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno itvrSč.__(615-17)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nihalom, stensko ure itd. Poprave se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-17)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnih instrumentov, notar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno.(574-181
JaxT~
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in blolklov po nizkih tovarniških cenah Pre zeuia tudi vsa v to stroko (»padajoča popravila. Ceniki pošiljajo ho na zahtevo zastonj. (611-17)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo 00-gato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelku za moške in dečke po najnovejši še^i in nizki ceui; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopi-čev, spodnjih hlač ter kravat itd._ (676-18)
Kenda H.
ua Mestnem trgu, priporoča krasno okićene klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 3-50, 4-80, 5-50, 6 80v Ilustrovani cenik franko. Cisto s vi.miti fOttlard po 65, 80 kr., gld. 1M0, P3U, čisto svilnati Su-rah vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleus po gld. 16"), VU0\ čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in P>ro-cat za jopiče in cele obleke po gld. 120, 1-65. (612-17)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebuo pristni sli vovec, tropiuovec in brinje-vec._(576-18)
Ko ir A
jermenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča ae častitemu p. n. občinstvu j.a izdelovanje vsih v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki in druge potne torbice /,h gospo in gospode po nizkih cenah.
(6i7-17)
Ravnihar J.
Židovske nliee, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih conah. Zunanja naročila izvršujejo so točno in vestno. (580-17)
Fajdiga Filip
mizar v BiONOVih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; v sprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno iu ceno. (573-18)
Kunst Al.
Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospodu in otroke je vedno ua izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točuo in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazuamenujojo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo uzorec uposlati. (607-17)
Podkrajšek Marija
Spitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vencu iu trn-kove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, oprs-nike iu sploh lišp za šivilje 1 in krojače. (681-17)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga hlaga, barv, lakov, čopiče v, tu- iu inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, inalaga, maršala, mal-vasina iu rusreraki satnotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropiuovec, brinjevec, sli vovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65^-16)
Mikusch L
Mestni trg št 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnenikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleko iu popravila izvršujejo ho točn i in ceno. (613-17)
Mliller J.
fotografieno-arti stični zavod v Piančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotOgratiCilO stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Mouientno fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejeuilja vsa v fototfralično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __i577-18)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različno kuhinjske in hišne oprave. 1'osebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravi* kopeijskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevani- brezplačno. _,578-18)
Pakić M.
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garanti« rauo pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brunt, lin h i ti navadnih košar, jerhasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-eeno, slam, slaiu-podvežuic itd. in kupuje vsako morimo verbovih šibic (protja /a pletenje, konjakih in kravjih repov, kozme itd. lzdelova-telj raznih obrazcev iPuppeu-Bilstc za šivilje in krojače in pletenih kovčegov za potovanje. Skatlje 8 patent, zaporo 7 a poštue pošiljat ve itd. (62i) 17)
Pibroutz P.
modistiuja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vaško« vrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih is Vrtnje točno in ceno. (656-16)
Ranzinger R
špediter na Dunajski cesti St. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni iu c. kr. pri v. južni železnici, z zagotovilom točne iu ceiiu izvršbe.
_(6 17-17)
Ranth M.
(Viktor lianth), Ljubljana, Marij>u trg St. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in podvlek, bombaža iu ovčje voloo, prejo za vezenje, pletenje, šivanje iu kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpusui-kov, životkov in rokavic, poznim ii tu -s k ogii iu drobnega idaga trakov, čipk iu petij a nj, čipkastih zaves iu preprog, umeteljuih cvetk iu njih delov._(669-161
Petrin J.
mešč. stavbeno iu hišno mizarstvo a stroji i u parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojaka puhišna dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi je vedno suh iu dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo in solidao ter po pošteni ceni. Ceniki in troškovni preudarki zastonj in franku. (735-13)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu
kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo g« ter izvršujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo ae na zalite vanjo brezplačno. Naročila na nove kočije iz« višujejo a i v teku 8. tednu. .
_ (H32-17)
Reich Jos.
Poljanski nasip, O/.ke ulice St. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, V kateri ho razparane iu nerazparaiio moške in ženske obleke lepo
očedijo. Pregrinjala viprejmo se za pranje iu erom v po barvanje. V barvanji vspre-joma so svilnato, bombažno in mešano blago. Uarva se v najnovejših modah, (JiSi-iT)
E, Reksingerja nasledniki
optični zavod, Pod Trančo St. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogle.lt i,, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalie Ima Veliko izbero tizikuličmh in
matematičnih strojev: Vodno tehtnice,   stavbinske mere,
kompase iu vso v to stroko spadajoče stvari. -- Vsakovrstne poprave izvršnjej » se takoj po nizki h cenah. (660-16)
Rudholzer Nik.
urar in optiksr, Blestel trg St. H, zalagate!j kontrolnih ur visoke e. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi oenitelj v optiSki stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah (691-17
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, ua voglu Židovskih ulic, priporoča bVOJO zalogo švicarskih, /latih In ■rubinih žepnih in stenskih ur, t budilnlo itd., po viko znižani j ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje ___ (622-17)
Siitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom, Ihinajska cesta št. 'I, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega iz lelka. Fino pozlačene grobne krite, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleika verige, ključavnice ittl. po najnižji ceni. .657-p;
SokHč j.
Pod Trančo i pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čopu-, o<l najnavadnejših do najfinejših. Plago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583-18)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključsr, Kolodvorsko ulice 22, priporoča njegove valčaste Ograde za okna in vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tuj stroki bo vgpiv jemljejo ter izvršujejo natančno iu po nizki ceni. (6'J6 17)
Sevčik Fr.
i puškar, PretifOOv trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih puSk, dvo-covk za salone i u laucaster-jovih pušk, revolverjev, nabojev, strelivh iu orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo so točno in ceno. _(682-18)
Toni Fran
vulgoSrakar, ispitani kovač, Kravja doljua šr. 2, izdeluje vso v njegova obrt spad »joča dela po nizkih ceio.h. Dobro I delo in točna postrežba; posebno so priporoča za nove konjske podkove. 638*17)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-ški trg St. 3, fihjalka v Ribnici, priporoča so p. n. občinstvu in stavbenim podjet-' nikom za vsa kleparska dela, pokrivanju streh in zvonikov J z   raznovrstnimi kovinami. I Točna postrežba, nizke cone. i Proračuni poSiljajo se ua za-j htevanje zastonj  in franko, j Zunanja  naročila iu sploh I vse  poprave  izvršujejo se ' aoliduo in točno.     (733-13)
Schmelzer B.
stolar „pred Pralaml*, izde Ulje najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov ua razpolaganje ter ue pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Ceno jako nizke iu dobro delo.
(784-13)
Schaffelner K.
pilar, Ftorijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnieo, v* kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki s^ pošiljajo na zahto-vanjo zastonj. (666-16)
Uran in Veča)
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel ko zalogo vsakovrstnih nečij iu glinastih anovij, kakor tudi štedilnikov iu vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (584-IN)
Pilko Fr.
ključavničar, Mariji! Terezije testa št. -I, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu na deželi) napravlja sledilna ognjišča, ograje, stavbeno okove in tUdI vsa dela za stavio- itd. po zelo nir.ki ceni. (679-18)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št Ji, priporoča veliko talogO izvrstnega piva v steklenicah prv (iraške delniške družbe, Točna postrežba. (610-17)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 8. Velika zaloga naj finejiih obuval za gospode, dume iti otroke; lastno izdelovanje ; točna postrežba iu nizki: cene. Zunanja naročila izvršujejo Ne točno iu solidno. (686-18)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delano mreže in ograje, ste iilna ognjilča v naj novejših oblikah, ključe i/, aliiuiiniuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne te -grafe in telefone, strelovode,
preskušane ■ elektrotnetrom.
V zalogi ima vsa posamezna telejjralična dela. Naročila iu proračuni, kateri se na zahtevni je pošiljajo, b.višč- se
natančno In ceno. (711-14)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanov-jjeuffl IM«". I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 iu Gospodske ulice (Knešji dvoreo). Zaloga jedn.»stavnega in naj-finejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stražarskega in poslstarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjali, polkuov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregortie bhtgafniee (780-18)
Evgenij Betetto
tovarna za uietlje, V Ljubljani, Plorijanake ulice St. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel j od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki bo na razpolaganje zastonj in franko. (71(1-11)
Stadler Jos.
stavbeni in galanteriiski klepar in uradno potrjeni vodovod;]! instalater, Stari trg št. 16 in ('evljar.ske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-.unska dola v mestu in ua deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsako vrsto provzomljo tor z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Treskovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (610-17)
Uranič Andr.
ključavničar, llilšorjeve ulice št. 12, priporoča p. u. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in Btavbiuskih del tu iu ua deželi. Izdeluje raznovrstna šteddna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo se točuo. Cene solidno iu ne pre ti rane. (736-13)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsproiemlje tudi brušenje in Čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. (609-17)
Pielick in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. pripor čata cenjenim gospodinjam in gtr. trgovcem lastno izoclovanje vsako j akih uietelj i/, riža, od najfinejših
do najcenejših, Delo izborno
in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-13)
Mersol Frania
na voglu Židovskih ulic Št. 3, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih dol in predtiškarijo črk (monogra-
inovi, raznovrstnih drugih u/.oreev za šivilje, svilo, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. pO nizki ceni. Popravila so vsprejeinljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-13*
SchatTer Albert
rokovičar iu trgovec ohvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo duuaj-akib letnih in /.iiuskib roknvic, OpranikoV, najfinejših kravat za gospode, za vratni kov in naročk, francosk. mil in di Sčav; zaloga kirurgičnih ob-vezil iz kavčuka 8* bolnike. _ (680-17)
ign. Faschinga udove
kIjiičavuičarnica v Ljubljani, Buknarske ulice št. 8, priporoča bogato svojo zalogo štedilnih ognjišč solidnega dela
po najnižjih cenah tu vspre-jema rmli vsakovrstna stav-binaka dela. Zunanja naročila izvrše se točno. (712-14)
Leveč J.
trgovini deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-
nikove roie, Sentjantove koreninice, bele kresnico, čo.5-minova zrnja, smrekovo some, tršljikovo lubje, ržene ro-žič-ke iu druge poljske pridelke. SeUO za konje in govejo živimo v večjih množinah. Trgovina B raki itd. Blaga  kupuje po najvišjih
cenah. 1760-12)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, BTOtel Pvropa. Originalno dohivališčo za garantirano Oocquel-ovo gela-tino /a izdelovalce slamnikov in /.olče, najboljše sredstvo za čiščenje iu zboljSevanje vina. Navod za porabo priilene se tistemu, kdor to želi, zastonj. (77(1-12)
Kreč Fr.
krojač, Židovsko ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu,
uradnikom in častnikom za
izdelovanje oblek in uniform PO najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji
vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po . alitcv i ter cono in solidno. Cone nizko in točna postrežba, (Jsoroe pošiljam na zahtevanje franko, (763-12)
Jon. Bernarda nas led.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. 4 in Gledališke ulice st. 4 priporoča svojo veliko zalogo steklenine, porcelana in beloprsteiiega blaga; okvirov za podobe, potiolejoih svetilk in raznih šip; stekleni aparati za kemično, li/.ika-lično in farmacevti ono uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbora vsakovrstnih steklenic za pivo z iu brez varstvene zapore; .steklenic za vino iu ovituic, .'('/, litra držečili in 5 ko težkih, ua-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivjo iu sadju; u h dalje raznih upletenih steklenic za vsake tekočine, steklenice za konsorve b aamolastno zaporo ter najboljše za vkbido kuhanega soč-ivja in sadja.
NOVO! NOVO! Pošiljam tudi emu i lir>»iok  /.r iu* iu el-Ae«uJ« vaakoJMklh steklenic. (726-11)
Mala oznanila
— -i' -i1 -i'-i'—i, H
Drušković Andr.
trgovina z železnino, okra-Bki, ključa'skimi  izdelki in materijalnim blagom. Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja.
Popolna oprava za neveste.
Točna in cona
postrežba. (7H5-12)
Ljubljana, Mestni trg 9/10.
Seunig J.
zalogu usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo voliko zalogu najfinejšega gornjega  usnja in izvrstnih
podplatov domaČe strojarHe.
Zaloga čevljarskega orodja in v to Htmko spadajočoga bla^a. Zunanja naročila izvršujejo so vestno in točno.
(8o7-4)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena lota lo.'»7, priporoča svojo zalogo Bolh galanterijskih, norim-berških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega roč-!!>■..a dela, čipk iti raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev iu drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskanje za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač, ibblrka stari t;. Naročila izvršujejo se točno iu ceno.
7151 12)
Fabian J.
trgov- c, Valvasorjev trg, priporoča svojo voliko zalogo kolonij al nega, špecerijskega in materijalnoga blaga, finega nuna, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropiuovec in slivovee, jo vedno v zalogi; raznovrstna vina: rustorski samot, i k,   malaga, madejra,
bordeaus itd. Prodaja na debelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo so točno in ceno. (767-12)
Nagy Štefan
prej France Torček, Ljubljana, trgovina z železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, sldarako-klju-eav niča rs kini in kovinskim blagom je od dne 1. julija 1891 nadalje
na Valvasorjevem trgu št. 5,
v poslopji okrajnega glavarstva,       (rti .'I-10)
Cassermann F.
krojač, Solenhurgove ulice St. 4, priporoča se časti t i in p. n. trg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroji. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci bo na razpolago ter 3 se pošiljajo na zahtevanje franko (7HH-12)
J. N. Potočnik
krojač. Kongresni trg št. 17, v nunskim poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo so točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča ho tudi častiti duhovščini za izdelovanje  sukenj  in tabujev.
(812-10)
Buggenlg J.
sodar, (irailišče, priporoča so p. u občinstvu iu gg. pi-vovarnarjeui za izdelovanje vsakovrstu:h v pjegOVO obrt, BpadajOOlh del, Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino iu pivo, katera izvršuje točno in po nizki (■■■ni. Kupuje iu prodaja tudi nove iu stare vinsko sodo. (761-12)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
v no«lill
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (F4fi-9)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v I. i ii 1» I i it ii i. MiHka.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajski) cesta
š. ulog; t%
špirita, zganja, špecerijskega blaga in barv. ^8i4-io)
J. C. Juvančič
trgovec z vinom TT Šišlii pri X_ij^"bljani
priporoča 11000-4)
veliko zalogo raznovrstnega
ga VIR a.
Posknftnje od 100 litrov više. Kdor ima Ustno posodo, bh^ovoli naj jo poslati, len |in j«' j<» i si produ ju jo s«' ludi /druvi viaiMki sotli od
5G litrov pofieoii do 100 hektolitrov in više, kakor tudi |u-a/ue šteli lenlee raznih vrst.
30 do 40.000
amerikanskih, trt (vitls rlparia ln vltls
SOlOllis) \z lirežkega okraja (Spodnje Štajersko) je na prodaj.
Več izve se pri lastniku (lol5— 2)
Antonu Umeku.
ftpitalslce ulice itev. U v LJubljani.
Korneuburški živino-redilni prašek
za konje, govejo živino in ovce.
Tu. pmiajli r »i.i r« »koro io let as m« Jl»ol|*llll ii«|»«>Ii«»iii v vsi-li  v..i]]i  hluvili,   kilir /umi ne r.rv.  kiidur mIi.Imi |»r«'«
l.nvu. v y i>i>i |smii|<-  iti i .-it j*   ln 11 m tinto krave vee mleku; pruit-k množi losrbno  izilntno HlirnviM o«l|x»rii<» «•11«» proti Icllšlllm »..lesnim
Cena »/, škatljica 70 kr., '/, akatljice 35 kr.
l'i/.iti j<> tisi Korenju varnostno umni ko iti zahtevati je ir.recno k.O/illn l%<u-tit-Mliiii-sKi ŠIV iiio-r< illllii prANelc.
Pristno  !.i «.-.  a« »lobi v vHt-li lokumitli in  trgovinah a špecerijskim hluKoni.
GLAVNA ZALOGA
(242—11)
Fran Ivan I£7A>ri^<I«.
avstrijski In kr. rumuntkl dvorni  založnik, okroini lekar Korneuburgu pri Dunaju.
ll]IM§IMI®IMIMfi^li^lMIM!ilIi^lMIMlL^IM[l
Štajerska
deželna zdrivilnica
Rogatec-Slatina.
Južne železnice postajn: Poličane. Serom* (»d 1. isiuju do :*<►. n«>|»I.
Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd.
Brošure in pros pektu razpošilja ravnateljstvo brezplačno, a (.478—7)
Tempeljska in Styrija slatina, h-
Vedno todinja polnitev v zelo močne steklenice, mImtuoeiiuiiu triu v berjevosoltio sdravilo proti boleznini preliitvnlli oilooho m izvratna <•%«>#. i In a pijacu.
Dobiva SS pri atufiaaratVU v Rogatcu in na Slatini; v l.f u ■> I jani pri glavnih založnikih: »liliat-lii I4i**tiierju in Horim \\ hkiutji« vdovi in tu n v vseh trgovinah /. mineralnimi vodutni, v ImljAih apecerij»kili iti ilrotrueiijakih prmlajalnicah ter v lekarnab.
Prememba stanovanja.
Podpisana daje na znanje, da stanuje od sed:ij na Turjaškem trgu it. 8, I. nadstropje, ter se priporoma spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva
babica.
Tudi vzame dame za nekaj časa v popolno oskrbovanje. (»29—11) t Z osobitim spoštovanjem
Emilija Nasko, doktorska hči, izkušena babica,
Turjaški trg št. 8, I. nadstropje.
L. M. Ecker
7
ajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za narocbo
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajanoine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (489—21)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa iu strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in stresnega papirja najboljše vrste po najnižjih cennh.
Proračuni troškov, kdor je zahteva, zastonj in frunknviino.
J. ANDEL-a
no7ci3iiaJdeni
prekomorski prah
umori
stenlee, bolhe, ščurke,  mole, muhe, mravljince, preil6ke, ptione crviće, aplob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od iuželkine zalege ne ostane nobenega aledn.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri
•i. v\m:r-n,
13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu pa Dunajske) uesti št. il. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih. (668—-9)
Velika 50 krajcarska loterija.
Glavni dobitek__
goldinarjev 75000 9°^nar^ev
(S»o7—11)
po
. priporoča J. C. Maver v Ljubljani.
Kari Til! t Ljubljani Spitalske ulice št. 10.	Kari Till t Ljubljani Spitalske ulice št. 10,	Kari Tili i Ljubljani Spitalske ulice št. 10.	Kari Till v LjuhljBni Spitalske ulice št. 10.
Velika zaloga (1024-0» vseli šolskih potrebščin p>o predpisih. gospodov učiteljev in profesorjev.	1't.teaiia   pitcnh .   tuš 9 plovee, Mviiieuiui.    viinnuv«*!!   r.n Mvitie-iilUi1, uitpra« «■ Bit Aplčenjt* stliK-■ilkov, papir /.it pismu. I.roiiove bsrie, bronov prašek, umije iu itrimiii    /,u   knjige. ItiiriniiMou tinta. |ia|Urinl Irpeuk«-. Ueiialčna tinta. UiiKhlii liis, ltoiii|».'ii«|l|.', zn%ltkl. krlvulfim črtala, tri koti, piiHtcvHnkt'« ^l.»«ll tu. Int n ii«' Nkri-■ iji.i', bar« ni kliueki. |>ei-eNiiiee. clr»nlH zn |)crt>nu« p«>rt*Hiii uuiki, 1   fiereNiii tuli,  molit* vniki. slitto-Nlioljlit- iu Niclnosloil i k«-, zlutn iu   mi el»ruai   liulit,    pilulu, ua-prate sa Apl^eiije  |UmuI, seleul Volk tekni'.	Arnlmka  ^iiinn,   »klediee za friimi, tablete  za  Rinili,   herbariji, kraso-pisne predloge, črtala od katienka, KOSja peresa, škripomi peresu, kreda lnla iu barvasta, dr/ultt zn kredo, firtala, firfcani listi, brisain« fleHMos, luisalni Kili))',  pivnik,  predloge za slikanje, kovinska tinta, iniltiueterski I »u 1»i   glasbene mape, natorni ^umi, iiutorui papir za risanje, ni^rivorin, liclo/.niee, bele/no tablice, slikarske pIoAfiee,  Aknrje  za papir, lepenka, klejne  table,  Miilie barve, prozirno platno, prozorni papir,  čopiči, port-feljui   klinci:   prepnraeijski zvezki, str-alni gumi, risalnice, risalni o^rel, risalni čavljieki.	Risnlue Nine,  ri*uiw. prefll«t(e sit routle piHin.i. peremt mi roiide piaavo, Hkril|uMli klimi, Akril|u« ploAČIce,   plMMlU«   IUH|m>, plHulni papir,   piMituk«-,   mo)mI<«» Čorbe, Nepija   iliita.    jeklena p*»rei«M, pretil«.ue   #.it   pi»koiiču» pi^uv«-. pert-Mit aa pokuo('iiu piaiavo. mIii-«l«-tlk«»n,   bela kreda  cm talilo, iiozlčevke,,   uiape   m pitotiike. tinte  vi-ut*   Iu   barviiHte, tlulul Riniti,   tlittui   črtntkl .    krnile« -tlutulkl. kvitilratna erSitla, rifotl-inki.    rlMHrNkl   bloki, rlHamUl papir« pretllOKe sa rinanje, orodje za rlatauje.
MNA
Stt. ^©tra. c©sti liiš. tšt. 27
poučuje temeljito
n v v ■    ■ (1035—1)
y francoščini
{gramatikalno, ▼ konverzaciji in v literaturi).
Naznanilo in priporočilo. ►
Slavnemu p. n. ohebratvu naoj.t si podpismo e ^ i»vlj ti, «1» je po dolgotrauieiu praktičnem delovanji p* kor. urarski pomočnik otvori I svoj ^
•u. r a a? s Se i obrt ►
v Ljubljani £ Vodnikove ulice it. 4 (pri Mesarskem mostu). £
V /.Jtlotri bodo imel raznovrstne slute in «tv- ^
bni«- Šepne ure, Mteimke in ure »udltuiee ter p
|t) dobra blagu bi po ■■ujnlzjlli cenah, k
Poprave bode naj točneje  itvrSeval pod poro- P
Alvoii) in po najnižjih cenah. p
Z velespoStovanjein ^
(1037-D Luka Vilhar. ►
!! Učenec !!
pridnega zadržanja, poltenih stanfiev. sdrav, z dobrimi spričevali, rsprejme ae takoj v trgovini c mešanim blagom Ivana Vidmarja v &rnen»vrau pri Idriji. (1017-3)
i I
r>
Viktor Bolaffio
1
vinski trgovec ^
naznanja »lav. občinstvu in p. n. gospodom ^ :xi        gostilničarjem, da ima sedaj bvo|o W
i vinske kleti |
^ v lastnem poslopji   (9B5-6) ^>
\ poleg Ljubljanskega drž. (Rudol- f> i fovega) kolodvora v Spodnji Šiški.K<
Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—50)
■pedlft«r e. kr. prlv. južne Šelesnlce, v l\Juhl|«ul, n« nuiiu|Mkl eentl it. IS.
i i
V A IVI ERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(7—3*i) pri iHAO/eiusko - iisueriNkl |»u-robrotlsii ririsžbl.
h«
I
DUNAJ, t
I Kolowratring 9 IV WeyringergaBse 7B
Prospekti in pojasnila točno in zaatonj. Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje.
»
Anton Schuster
„^ri Tončku"
Prvi Ljubljanski
konfekcijski salon za gospe
Špitalske ulice št. 7, I. nadstropje
priporoea
za jesensko in zimsko sezono
po čudovito nizkih cenah
največjo izbero modernih in najboljših dežnih plaščev za gospe, deklice in otroke, dolmanov, jesenskih in zimskih zgornjih sukenj, vrhnih sukenj, žaketov, ovratnikov, [bluzen najnovejšega kroja, kakor tudi vsake vrste konfekcijskega blaga za dame, angleške in domače modne robe za gospode, najnovejše^ robe za gospojinska oblačila, čivijot, flanele, kašmir, loden, pristnobarvni bar-hant, pliš, baržun, svilenine, blaga k pohištvu, salonskih in tekalnih preprog, zastorov, garnitur, irhastega sukna, posteljnih uložkov, gradel, oks-ford, sifon, julet, platnene namizne oprave, žepnih roboev in prekrasnih rut za na glavo i. t. d.
MF* Opomba.
Konfekcijskih predmetov dam vseh od moje ilobre robe, ki jo imam v salogi, po najnovejšem kroji nit ISunujI /.g^tovljati, vsled tega Nem v položaji, da lahko uiuok•» eeuefe prodajam od vseh mojih konkurentov ter priporočam cenjenim p. n. naroenikom, kar bode njim samim v prid. da su o tem, če bi kaj trebali, sami prepričajo. Pil meri napravljeni konfekcijski predmeti ae na Dnnaji ugotovijo v M. dneh ter jamčim za to. da ae prav dobro pristajalo, ker sem za pomerjeiiju nngaževal nalašč i/.vrstno Dunajsko krojačico.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Schuster.
(»66 - S)
Kdor hoče niivati dobrot |ediuo  prave — ne na
pol sežgane in paokus imajoče
Kneipp-ove sladne kave
nai   kupi   le..ono v  riideclh   štiriogoljnatih zavouh bratov < H/, z varstvenima znamkama »lik« in ponev. — Če se primeša
Olz-eva kava
ki je j.riznano na.boljSi in najizdatnoifti pnmesek navadni kavi, dobi se zdruvu, eeuenn in Uraulluas knvina
pljneu, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednosti.
Svtvbje OXs!p Bregenz,
od preč. g. /upnika Kneipp-u jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladim (907-2) kavo v Avstro-Ogerski.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
Knjigarna
KLEMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
Kongresni trg* šte^, 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh V tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdajah, broširane in najnižjih cenah.
nn K nem V6ZU, po (10i6—<i)
•as
Katalogi o uvedenih urnih knjigah dobe se zastonj.
blagom,
OtTroriteTT trgovine.
Čast nama je najuljudiiejo naznaniti,  da sva dne IO. t. m. v onih prostorih, kjer je dosrdaj inu-1 gospod Adolf Follack svojo prodajalnico, na Stolnem trgu 6t. 2 (Pred škofijo), pod bvrdko
Grrobelnik & Ihl
ki je proti školovana pri trgovskem sodišči, otvorilajjnovo
trgovino s suknenim, platnenim in manufakturnin
Ugodna nakupovanja in zvezo z znamenitimi tovarnnmi nmn^nr.njejo  nnmn. <In  moreva  cenjene naročnike postreči z novo solidno robo po prav nizkih cenah ter se priporočava
z odličnim spoštovanjem
1 °"-8) Grobelnlk đte
B^$5-D
Vsaka juha postane izredno dobra hi močna, če se jej primesi
MAGGI'JEVA ZABELA ZA JUHE
(786 -7)
v steklenicah od   45 kr.   naprej v v*eh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
X Na najnovejši in najboljši način
iiitiol no
:
(228—55) J
I zobe ln zobovja t
ostavlja bres vsakih bolečin ter opravlja plombo- ? Vanja  in   VS6  sobne  operaelje, — odstranil jo X sobne boleelne z usmrtenjem živca ♦
zobozdravnik A. Paichel, t
#   polog čevljarskega mostu, v Kdhlor-jevi hiši, I. nad str. J
1000
plaemMklh mark, okoli 170 vrst, 60 pf., lOO raznih prekomorskih 3.50 91.. 15IO holjftlh evropskih 2.50 M. pri li. Zeeh-■uever, Korlmberk. Nakup. Zamena. 744)
vIoćkii deeek iz dobre Ljubljanske obitelji, z najmanj '2. razredom srednje Sole.  v»pre>me ae takoj za
učenca
v trgovino m Železni no Amlr. DruHhovlc^a, MeHinl trg ftt. 9/10. (1033—3)
I sjsajnj
Gostilnica „pri Skrjancu"
ti
tik mesarskega mostu, Vodnikovo nlice itov. 6. ij
Od danes naprej na pol prekajene j>
kranjske klobase, |
doma napravljeno samo is svtajskegra mena, [J
■3 pristno hrvaško vino, vsikdar prijazne postrežbe. |*J
gj (1024—rti J
asa
• * & «ft:0 A     v <s ^a
T5r •%. S* >
(1013 — 0
1PP
Zahvala in priporočilo.
Uljudim naznanjam, da som zaradi drugih večjih podjetij svojo podružno trgovino s specerijo, žganjem in viktualijami v Ljubljani pod tvrdko
svojemu bivšemu poslovodji, svaku gospodu Ivanu Jebačinu, z vsemi pravicami prodal. Zahvaljujem se slav-nemu občinstvu za dosedanje zaupanje in prosim isto tudi mojemu svaku ohraniti, kateri bode trgovino pod svojo fcvrdko nadaljeval.
Nadalje priporočim svojo veliko zalogo pšenične, ržene, ajdove in koruzne moke, otrobov, ješprejnčka, pšena, kisa, kakor tudi špirita in žganja, vsake vrste deželnih pridelkov in drv za kurjavo.
Ker kupujem najfinejše žito in iz prvega vira, mi je mogoče z dobrim blagom in nizko ceno postreči. Priporočil j oo so obilnim naročilom, beležim z velespoštovanjem
J. T K A. SU SE«
Ceniki in uzon-i s<> na zahtevo pošiljajo, vsakovrstna naročila vzprejema tudi gospod Ivan Jebačin V Ljubljani, Emonska cesta št. 2.
Priporočilo.
Ozirajo se na zgornje naznanilo mojega svaka, gospoda J. Traun-a, jemljem si čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da sem tukajšnjo njegovo trgovino že dne 22. aprila t. 1. prevzel, katero bodem pod tvrdko
Ivan J"ebacin
nadaljeval: Kot bivši voditelj te trgovine imajoč večletne skušnjo v tej stroki mogoče mi je, da bodem z dobrini, svežim blagom, s točno in reelno postrežbo zadoščal slavnemu občinstvu in si tako pridobil in ohranil zaupanje cei Jenih naročiti njev.
Ob jednom naznanjam slavnemu občinstvu, da sem trgovino od gospoda (1039-1)
Josipa Poženu-ta
na Cojzovi cesti št. 10 prevzel, katero bodem pod svojo tvrdko dnć 17. t. m. otvoril.
Pričakujem Vaše blagonaklonjenosti in beležim z velespoštovanjem
Jebačln,
Izdajatelj m odgovoru, urednik: J u s i p N o 1 i i.
lastnina in tisk .Narodne Tiakarun"
nsBBHSBBSissaaaBnsn^Bssi
5